ZGODOVINSKI <ASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126) ' 343-398 345 
Stanislav Južni= 
Jezuitski profesorji matematike na višjih študijih v 
Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu in na Reki, njihova 
matemati=na ter fizikalna dela* 
Dvestoletnica Vegove smrti je priložnost za raziskovanje okolja v katerem je vstopil v 
svet matematike. Profesorji matematike so pou=evali na višjih študijih jezuitskih kolegijev v 
Ljubljani, Celovcu, Gorici in Trstu. Na kolegiju v Celovcu so triletni študij filozofije s poukom 
matematike dosegli med letoma 1653 in 1656, v Ljubljani pa pol stoletja pozneje. Leta 1650 
so za=eli jezuiti tudi v Gorici pou=evati filozofijo, vendar sojo s poukom matematike dopol- 
nili šele konec aprila leta 1745.' V Trstu so pou=evali matematiko študente javne navti=ne 
sole, ki jo je Marija Terezija ustanovila 20. 8. 1753.2 
Stoletje jezuitskega pouka matematike na višjih študijih v Ljubljani 
Že pred za=etkom pouka matematike na višjih študijih v Celovcu je leta 1652 sloviti 
Matematik Andrej Kobav postal spovednik na kolegiju v Ljubljani. Rodil seje v Cerknici 11. 
1 • • 1593 in vstopil k jezuitom 22. 10. 1610 v Brnu na Moravskem. Med letoma 1614 in 1624 
Je v Gradcu študiral filozofijo in pou=eval matematiko. Med letoma 1627 in 1631 je bil 
Profesor matematike na kolegiju v Gradcu, 1741-1742 na Dunaju in 1642 v Trnavi. Nasled- 
nje leto je objavil knjigo v kateri je obravnaval tudi Keplerjevo in Kopernikovo delo.3 Med 
•etoma 1645 in 1649 je znova pou=eval matematiko v Gradcu. Umrl je 12. 2. 1654 v Trstu.4 
Predavanja iz matematike na višjih študijih v Ljubljani so se za=ela leta 1705. Dve leti 
Pozneje so imeli na kolegiju skupno 795 dijakov, od tega 247 na višjih študijih.' Absol- 
* Zahvaljujem se Univerzi Saint Louis in Univerzi Oklahoma v Normanu za podpore iz sklada Andrewa 
w- Mellona, ki so omogo=ile to raziskavo. Za nasvete se zahvaljujem dr. Jožetu Grasselliju in dr. Lojzetu Kova=i=u. 
1 Schmidt. 1963, I: 133, 135; Lovato. 1959, 138-139; Spessot, 1925. 127. V mariborski jezuitski rezidenci niso 
,nieli višjih Študijev filozofije. 
2Korade, 1995,90. 
3 Kobav, 1643, 25. 342, 372. 
4 Lukäcs. 1982, 644; SBL, 1: 475-476; Murko, 1974, 28-29; Stoeger. 1855, 188; Grasselli. 1998, 108. 
' Po ustanovni listini 29. 2. 1704 in sve=ani otvoritvi 4. 11. 1704 so na filozofskih študijih v Ljubljani pou=evali 
<j'jake po kon=anih »Studia inferiorum. na gimnaziji vse do prepovedi Družbe 29. 9. 1773 (Reisp, 1962, 168; 
Schmidt, 1963, 1: 134-135; Benedeti=, 1981. 10. 17). Po dmgih virih naj bi bila otvoritev filozofskih Študijev v 
Ljubljani 4. 11. l703(Brglez. 1999. 20-21). trilet-ni filozofski te=aj pa naj bi se za=el 1. II. 1705 (Dolinar, 1976, 
54>- ViSje Studije teologije so bile v Ljubljani dopolnjene leta 1655. V letu 1695 in pozneje so jih tudi izrecno lo=ili 
na »scholae superiores« in »scholae humaniores* s posebnim prefektom za vsako (Reisp. 1962, 167). Uradni nazivi 
'°kacije zagovora tiskanih tez iz fizike in matematike so bili vedno zapisovani skoraj enako kot »In Aula Academica 
**hiducalis Sociietatis) JESU Collegii Labaci« (1754, 1771, 1772, 1773) ali »In Aula Archi-Ducali. <S Academica 
Socdetatis) JESU Collegio Labaci* (1709.1716,1760,1766,1768). Podobno so zapisali tudi nad seznamom slušateljev 
filozofije leta 1773: »Archiducali Acadimia Collegii Societatis JESU*. Po prepovedi Dražbe so teze najprej zago- 
Varjali v »Archid. Academica Labacensi« (1775), pozneje v »In Aula Academica Archiducalis Gymnasii Labacen- 
J,1«(1778, 1779, 1780), kot le leta 1709 (*ln Archi-Ducali Societatis JESU Gymnasio Labacensi«), 1716 in 1768 

346 S. JUŽNI6: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANI, ...  
vcntom višjih študijev na ljubljanskem jezuitskem kolegiju je bil omogo=en neposreden vpis 
na univerzo. To ni bilo ve= mogo=e, ko so filozofski študij skrajšali s treh na dve leti, =eprav 
je uradno še vedno veljal jezuitski u=ni red.6 Pred temi spremembami so v prvem letniku 
predavali logiko in matematiko. V drugem letniku so nadaljevali s fiziko v filozofskem smi- 
slu. Po ukazu Marije Terezije, podpisanem 25. 6. 1752, in po splošnih predpisih iz leta 1753 
so v dveletnem študijskem programu v Ljubljani predavali trije profesorji na katedrah za 
matematiko, splošno in posebno (eksperimentalno) fiziko ter filozofijo. V prvem letniku so 
pou=evali logiko, metafiziko in matematiko, v drugem pa etiko, splošno in posebno fiziko, 
mineralogijo, botaniko in zoologijo. Za študente teologije predavanja iz matematike, fizike 
in prirodopisa niso bila obvezna.7 
Jezuitski profesorji matematike na ljubljanskih filozofskih študijih8 
1705/06, 1706/07, 1707/08 prof. mat., zgod. Franc Legge (Lengger)? 
8. 11. 1665 Krems,'0 roj.-31. 10. 1682 Steyr, vstp.-28. 12. 1743 Leoben, u. 
1686-1689 Gradec, štud. fil. - 1702 Ljubljana, spov., pref. - 1703-1705 Linz, prof, mat., 
zgod. - 1709-1711 Celovec, prof, mat., zgod. 
1708/09 prof. mat. Janez Krstnik Thullner, 
24. 6. 1668 Torenbach," roj. - 17. 10. 1687 Leoben, vstp. - 21. 8. 1747 Krems, u. 
1702 Gradec, prof. et., spov. - 1703-1704 Gorica, prof. fil., spov. - 1705-1707 Linz, 
prof. fil., mat. - 1708 Dunaj, prof. mat. - 1709 Ljubljana, prof. mat., mor. teol. - 1710-1713 
Dunaj, prof. mat. - 12. 2. 1713-2. 6. 1716 Passau, knj., rektor, knj. - 1716-1740 Dunaj, od 
4. 12. 1718 rektor- 16. 11. 1740-16. 1. 1744 Krems, rektor, pozneje knj. 
Objavil je pet del, med njimi po eno fizikalno in matemati=no. V rokopisu sta ostali 
njegovi deli posve=eni fiziki: 
1. Vienna gloriosa, seu Rerum in ea memorabilium deseriptio, prosa et metro. Viennae: 
Cosmerovii Viduae Typis, 1700. 4°. 
(obakrat »In Archi-Ducali. & Academico Socieiatis JESU Gymnasia Labaci*) ter julija 1771 pri Kauffmannu (»In 
Aula Academica Archiducalis Gymnasii Soc. JESU Labaci*). Leta 1709. 1716 in 1766 ni bilo zapisano »In Aula: 
zato so v zadnjih dveh primerih pisali v druga=nem sklonu »Academico* in ne »Academica*. V=asih so namesto 
»&«, »j* in »u« uporabljali »et«, »i« in »v«. Leta 1754 so pomotoma zapisali Collegij. Višje Studije na liceju v 
Ljubljani po prepovedi Družbe so skupaj z gimnazijo med letoma 1773-1776 imenovali Accademia Labacensis, 
med letoma 1778-1784 Accademia archiducalis, med letoma 1792-1794 Archiducale Lyceum in med letoma 
1795-1808 CR. Lyceum Labacense (Ciperle, 1980,112, 117). V tezah za leta 1775, 1778, 1779 in 1780 so vseskozi 
pisali Academia s po enim »c«. 
6 Ratio atque Institmio Studiorum, 1635. 75-77; Vanino, 1987, 149; Zenko, 1983. 99-101. 
7Wallace, 1984,8,61: Zenko. 1983. 112-113; Bencdcti=. 1999,21.23-24; Reisp, 1962. 166; Ciperle, 2001.91. 
8 Kratice smo povzeli po avstrijskih katalogih: misijonar = mis., pridigar = prid., študent » štud., repetitor, ki 
pomaga dijakom višjih razredov gimnazije » rep., prof. v nižjih razredih šestrazredne gimnazije « gra., prof. v višjih 
razredih gimnazije - hum., prof. cerkvenega prava = can., astronomije = ast.. etike • et., filozofije = fil., fizike « fiz.. 
logike » log., matematike * mat., metafizike » met.. Sv. pisma » Sv. pis., teologije * teol., kontroverzne » kontr., 
moralne = mor., sholasti=ne = shol., ravnatelj konvikta * rav. konv., rojen « roj., spovednik « spov., knjižni=ar » knj., 
superior« sup. (predstojnik manjše jezuitske skupnosti), umrl= u.. vodja seminarja * vod. sem., katehet * kat. Vrstni 
red vpisa profesorja v Diar. je zapisovan za znakom »/«. Pri službenih dolžnostih profesorjev matematike smo 
popisali predvsem predavanja povezana z matematiko in prirodoslovjem ali s kolegiji obravnavanimi v tej razpravi. 
9 Diar.. l/36r. 763'/5. 787'/5; Lukics, 1988, 2: 871. 
10 V Dolnji Avstriji (»Cremifanensis«). 
1' V tedanji Nadvojvodini Avstriji (»Tozenbacensis«). 

. ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 » 2002 » 3-4 (126) 347 
2. Vienna coronata, seu in coronatis Verticibus gloriosa, per virtutes nempe Principum 
Austriacum. Viennae: Typis Cosmerovii Viduae, 1701. 8°. 
3. Memorabilia Orbis et Civitatis Goritiensis, in saecula XXXII. Lustra IV, et integram 
fere Olympiadem ab anno Mundi 2635 usque post Christum natum 1704. Labaci, 1704. 4°. 
4. Tractatus praeleminares ad horographiam. Traditus a R. P. Joanne Baptista Thullner... 
Conscripta aThalnitscher... Goritiae MDCCIV... Aristotelis Metheora... Aristotelis De ge- 
neratione et corruptione.12 
5. Philosophiae Peripatelicae tractatus III in reliquos libros Aristotelis de mundo, coelo, 
°rtu et intcritu. Traditus a R. P. Joanne Baptista Thullner AA.LL. Et philosophia doctore 
Conscripta a Alexio Sigismundo Thalnitscher De Thalberg Goritiae MDCCIV Inceptus 16 
Martis... in 4 libros Metheororum 1703... Aristotelis De generatione et corruptione." 
6. Exercitium Mathematicum, Sive Paradigma Catoptrico-Steganographicum, ac Causti- 
cum per radios reflexos ex speculis planis, Demonstratum, & in resolutione Variorum proble- 
matum a Perillustribus, & Eruditis Dominis Joanne Ernesto ab Erberg, & Laurentio Daniele 
a Wolbiz, Provincialibus Carniolis Labacensibus, Physices, & Matheos Auditoribus. Praesi- 
de R.PJoanne Baptista Thullner e Societate JESU AA. LL. & Philosophiae Doctore, Theolo- 
giae Moralis, & Mathesos Professore Ordinario. Dialogice propositum In Archi-Ducali So- 
cietatis JESU Gymnasio Labacensi, Mense Junio die 23. Anno M. DCC. IX. Labaci: Typis 
Joan. Georgij Mayr, Inclyt, Provinc. Cam. Typogr.14 
7. Geometria extemporanea. Viennae: Typis And. Heyinger, 1711. 12°." 
1709/1710 prof. mat. Franc Ksaver Beniczki (Benisski)* 
3. 12. 1679 Munka=" na Slovaškem,17 roj. - 25. 10. 1695 Koši7e na Slovaškem, vstp. - 
19- 2. 1715 Koši7e ali Trnava, u. 
1700-1702 Dunaj, stud. fil. - 1703 Gradec, rep. mat. - 1709 Indija, mis.- 1712 Trnava, 
Pfof. mat. - 1713-1715 Košicc, prof. mat., fil., pref. 
Objavil je: 
1 • Laureatus Joannes Hunyadi. Declamatio triade celebratus... Anno M.DCC.V. Tyrnaviae: 
Typus Academicus. 
2. Calendarium Tyrnavense. M.D.CC.IX. S.I. 
1710/11, 1711/12 prof. mat. Franc Schmelzer, 
27. 6. 1678 Dunaj, roj. - 9. 10. 1695 Dunaj, vstp. - 26. 1. 1738 Dunaj, u. 
1699-1701 Gradec, stud. fil. - 1703 Gradec, rep. mat. - 1704 Ljubljana, gra. - 
1711-1712 Ljubljana, prof. mat. in fiz- 1713 Gradec, prof. mat. muzeja, zgod. - 1714-1716 
Dunaj, prof. mat. in fil., spov. - 1726-1735 Dunaj, prof. fil., rep. mat., pref. muzeja, spov. 
Latinska u=benika matematike in fizike, sestavljena v Ljubljani in na Dunaju, sta ostala v 
rokopisu. Objavil je dve knjigi, med njima eno s prirodoslovno vsebino: 
1 Brevis in Mathesin Inductio. Tradita a Rdo Patre Francisco Schmelzer ... excerpta a 
Leopoldo Friderico a Brcckerfeldt, in Gymnasio Labacensi. 1712.18 
,2 Papir 200 x 145 mm (SK, Rkp 74). 
„ Papir 200 x 145 mm brez oštevil=enih strani (SK, Rkp 75; Grmek. 1963. 289). 
14 SK. 
" Diar., I/36r, 81 Ir/I0; Lukäcs, 1988, 3: 1711. Knjigo iz leta 1704 je Stoeger (1855. 364) pripisal jezuitu 
Antonu Agentiju (Sommervogel, 8: 7; Sommervogel. 3: 1110). Thullnerjeve objave ob izpitu v Ljubljani leta 1709 
JMuilski viri ne omenjajo. 
|7 Diar., l/36r, 831%; Lukäcs, 1987, I: 82; Sommcrvogel. 1: 1304-1305. 
Munkatsch. 
* 60 listov 185 x 140 mm (Grmek. 1963. 290; AS, I 7 d, 5tev. 16). 

348 S. JUŽNI6: JE2UTTSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI,...  
2. Quaestiones naturales curiosae de homine ex Aristotele aliisque Philosophis, Medicis 
et Philologis resolutae. Viennae: Voigt, 1715. 
3. Parnassus Sacer coelitibus qui Nomen commune habent poetis apertius... Viennae, 
1715.'» 
4. Tractatus Metaphysicus Professore R.P. Schmelzer. Phyisica particularis. De corpore 
animato et inanimato... Tractatus Arithmeticus Professore R.P. Michaele Bombardi e 
S. J. Viennae Austriae 1715... Tractatus Trigonometricus... Tractatus Geometricus Practi- 
cus... Demonstratio brevis Theorematum seu Propositionum Euclidarum... Ethica Aristote- 
lis... Francisco Ruck.20 
1712/13 prof. log. in mat. Janez Leg(g)er, 
2. 9. 1679 Slovenska Gorica pri Radgoni na Štajerskem,21 roj. - 10. 10. 1695 Gradec, 
vstp. - 30. 12. 1726 Požega, u. 
1698-1701 Dunaj, stud. fil. - 1704 Leoben, vod. sem. - 1709 mis. v tujini - 1712 Celo- 
vec, prof. mat., zgod. - 1713-1715 Ljubljana, prof. mat., met., fiz. - 1716-1717 Eger na 
severu Madžarske, prof. mor. teol. - 1718 Trnava, prof. mat., mor. teol. - 1719 S. Martin, sup. 
- 1720-1724 Petrovaradin, sup.22 
1713/14 prof. mat., kat. Jurij Egerer, 
5. 4. 1681 Baden,23 roj. - 9. 10. 1702 Dunaj, vstp. -31.7. 1760 Celovec, u. 
1706, rep. mat. - 1713 Celovec, prof. mat., kat. - 1715-1717 Gradec, prof. mat. - 
1718-1720 Celovec, prof. fil.. mat. - 1721 Gradec, prof. mat. - 1722-1723 Linz, prof. mat. 
- 1729-1731 Celovec, prof. mat. - 1735 Trnava, prof. mat. - 1740-1742 Koši7e, prof. mat. - 
1743 Celovec, prof. mat. - 1744 Ljubljana, prof. kontr. teol.24 
1714/15, 1715/16 prof. fiz. in mat. Sebastijan Stainer, 
2. 7. 1679 Wels, roj. - 9. 10. 1696 Tren=in na Slovaškem, vstp. - 12. 6. 1748 Gradec, u. 
1712 Linz, prof. mat. - 1714 Gradec, prof. mat. - 2. 11. 1714-25. 10. 1717 Ljubljana, 
prof. log., mat., fiz. - 1718 Gradec, prof. mat. - 1719-1720 Celovec, prof. mor. teol. - 1721 
Linz, prof. mor. teol. - 1723 Trnava, prof. mat., can. - 1724-1725 Sibiu v Transilvaniji, sup. 
- 1726-1728 Koši7e, prof. Sv. pis. - 1729 S. Martin, sup. - 1734-1737 Banska" Štiavnica 
(Schemnitz) na Slovaškem, sup. 
Objavil je: 
1. Vaticinum Sciathericum-Geometricum, seu modus dies, annos et horas determinandi, 
quibus umbrarum proportiones quisque facile praecognoscat, et iis turrium, columnarum 
caeterorumque corporum ad horizontem perpendiculariter insistentium altitudinem metiatur. 
Lincii: Jo. Leidenmayr 1713. fol. 
2. Anathema Astronomico-Sciathericum Augustissimae Caelorum, et Siderum Reginac 
Mariae appensum honoribus et in disputatione physico-mathematica oblatum, ab Illustrissi- 
mo, ac Erudito Domino Joanne Benjamino L. B. ab Erberg, opponente lllustrissimo, ac Eru- 
dito Domino Maximiliano Antonio L. B. a Tauffrer, Physices, & Matheos Cultoribus. Praesi- 
de R. P. Sebastiano Stainer e Soc.Jesu. A. A. L. L. & Philosophiae Doctore, ejusdcmque & 
Matheseos Professore Ordinario. in Archi-Ducali, & Academico Societatis JESU Gymnasio 
19 Diar., l/36r, 84979. 872/10; Lukäcs, 1988, 3: 1475: Sommervogel, 7: 798; Korade, 1990/91, 43. 
20 SB, R4160:Grmck, 1963,291. 
1 Goritz na avstrijskem Štajerskem ob slovenski meji pri Gomji Radgoni (»Novomontanus«). 
22 Diar.. I/37r, 895V16, 922V13; Lukäcs, 1988, 2: 860; Reisp, 1962, 168. 
23 V južni okolici Dunaja (»Badensis«). 
24 Diar., l/37r, 913V10; Lukäcs, 1987. 1: 275. 

. ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 » 2002 • S-4 (126) 349 
Labaci Anno 1716. Die_ Mens._. Labaci: Formis Joannis Georgij Mayr, Inclytae Provinciae 
Carnioliae Typogr. fol.25 
3. Disputatione... Domino Pemeck... R.P.Sebastiano Stainer e SocJesu. A. A. L. L. & 
Philosophiae Doctore... Jacobus Hofstetter de ordini Francisci Juridicis Professore Ordina- 
to... Wolffgang Valvasor S.I... 1717.26 
1716/17, 1717/18 prof. fiz., mat., et. Jolef Kraus, 
9. 11. 1678 Neumarkt,27 roj. - 6. 10. 1696 Judenburg, vstp. - 16. 11. 1718 Osijek, u. 
1705-1706 Celovec, vod. sem. - 1715 Gradec, prof. et. - 1716-1718 Ljubljana, prof. 
mat., m. 
Objavil je razpravo o fiziki in matematiki: 
1. Consolatio Geographiae in solatium desolatae Mathesis et discipulorum per modum 
recreationis automnalis instituta et proposita a rev. D. Carolo Rodhe, sacri exemptique ordi- 
n's Cisterciens. Celeberrimi Monasterii ad Fontes Marianos professo, praeside R. P. Josepho 
Kraus e Societate Jesu. Edita in examine publico ipso praeside. Labaci: Mayr Typis, anno 
M.D.CC.XVII, 8°.M 
Med leti 1718-1743 in 1744-1747 na višjih študijih v Ljubljani niso imeli profesorja 
matematike.29 
1743/44, 1747/48 prof. mat. Jolef Paumgartner, 
4. 11. 1710 Linz, roj. - 9. 10. 1727 Linz, vstp. - 12. 9. 1748 Ljubljana, u. 
1736 Dunaj, rep. mat. - 1745-1747 Celovec, prof. fil., zgod.M 
1748/49, 1749/50 prof. mat. Franc Ksaver Haller, 
22. 12. 1716 Varaždin, roj. - 27. 10. 1733 Tren=in, vstp. - 24. 6. 1755 Trinidad, u. 
1742-1743 Gradec, Dunaj, stud. mat. - 1749-1750 Ljubljana, prof. mat. - 1751-1754 
Lizbona, =akal na ladjo. - 1754-1755 Južna Amerika.31 
1752/53 prof. mat. Janez Schotter, 
27. 10. 1711 Bratislava, roj. - 14. 10. 1728 Tren=in, vstp. - 1777 Požun, u. 
1732-1734 Dunaj, stud. fil. - 1745 Cluj (Kolozsvdr v Transilvaniji), prof. mat., kat., pref. 
*"''• - 1746 Trnava, prof. mat. - 1747 Buda, prof. mat. - 1748-1749 Györ (Raab), prof. fil. - 
'750 Trnava, prof. mat., zgod., spov.12 
25 Diar., I/37r, 922V15 (november 1714). 945V15 (januar 1916). 975'/16; Lukics, 1988.3: 1587; Stoeger, 1855. 
3J; Sommervogel, 7: 1475. Po SBL (641) BoStjan Steiner z napa=no letnico rojstva. 
Murko. 1974. 32. Fran=iJkan Jakob (Jožef) Hoffstetter (1679-1737) iz Ljubljane je bil med letoma 
''17-1720 lektor bogoslovja in kanoni=nega prava ter kustos (SBL. 1: 329). Volfgang (Jožef) Valvasor (1695-1713) 
je leta 1728 pou=eval fiziko v Ljubljani. 
Jugozahodno od Judcnburga na Štajerskem (»Neumarkensis«). 
Diar., I/37r, 975V14, 10KX/12; Lukics, 1988, 2: 796-797; Stoeger, 1855. 196; Sommervogel, 4: 1129. 
Diar., l/37r, 1945'. 1085'. 1119». 1143'. 1160. 1174, 1201». 1292', 1310/, 1338'. 1358*. 1375'. 1387*. 1395». 
so'419"' 1525r- '549M550' (januar 1747); Fischer. 1978, 179. 
Lukäcs, 1988. 2: 1163; Diar.. I/39r. 1529'/I0 (oktober 1743), 1592'/15. Paumgartnerjev prihod iz Celovca v 
Jubljano je rektor omenil v pismu 18. 9. 1747 (Schmidt, 1963. 1: 146). 
Poleg Boskovi=a in Hrvata Ignaca Szentmartonyja. ki je pou=eval v Gradcu, se je leta 1750 za razmejevanje 
! Pij"slte <n portugalske posesti v Južni Ameriki na poziv portugalskega kralja in jezuitskega generala Retza javil tudi 
• i janski Profesor matematike Haller. Boskovi= je po kon=ani razmejitvi želel meriti se poldnevnik, medtem ko se 
Do ""'"»I za misijonarsko delo v Južni Ameriki. 19. 5. 1750 je jezuitski general Hallerju odobril pot v 
^""galsko Brazilijo, vendar je moral ve= let =akati na ladjo v Lizboni. 14. 2. 1754 je izplul iz Cädiza kot =lan 
Panske odprave in 24. 4. 1755 odšel proti ustju Orinoka, vendar je že dva meseca pozneje 24. 6. 1755 umrl za 
P'dcmijo na otoku Trinidad (Martinovi=, 1992, 81-82. 88, 89. 92; Diar.. I/39r, 1614V10 (januar 1749). 1634'/7 
(Januar 1750)). 
Catahgus, 1753, 15; Diar.. l/39r, 1683V12; Lukfcs. 1988, 3: 1498. 

350 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUAM, ...  
1753/54 prof. mat. Leopold Pfeiffer, 
27. 11. 1714 Dunaj, roj. - 17. 10. 1731 Dunaj, vstp. - 9. 4. 1759 Gradec, u. 
1734-1736 Gradec, stud. fil. - 1738-1743 rep. mat., stud. teol. - 1747 Linz, prof. mat." 
1750/51, 1751/52, 1754/55, 1755/56, 1756/57, 1757/58 
prof. mat., zgod. Bernard Ferdinand Erberg, 
20. 5. 1718 Ljubljana, roj. - 27. 10. 1734 Gradec, vstp. - 1773 Krems, u. 
1735-1736 Dunaj, noviciat - 1737 Leoben, stud. hum. - 1738-1740 Dunaj, stud. fil. - 
1741 Ljubljana, gra. - 1742-1743 Gradec, Dunaj, stud. mat.- 1744 Gradec, gra. - 1745 Go- 
rica, hum. - 1746-1749 Gradec, stud. teol. - 1751-1758 Ljubljana, prof. mat., fil. - 2. 2. 
1752 Ljubljana, zadnje zaobljube - 1759-1763 Terezijaniš=e, knjiž. - 1765-1766 Trnava, 
pomo=nik sup. spov. - 1767 Terezijaniš=e, pomo=nik sup. - 1768-1771 Krems, vod. sem. - 
1772 Ljubljana, pomo=nik predstojnika in spov.34 
Izdal je knjigo o fiziki in napisal tri razprave, od katerih je natisnil le prvo: 
1. Petri van Musschenbroek Dissertatio physica experimentalis de magnete, quam cum 
assertionibus ex universa philosophia palam propugnatis... Bernardinus e dominis ab Ho- 
chenwarth, Carniolus Gerlachsteinensis, philosophiae in 2. Annum auditor, praeside R. P. 
Bernardino Erber e S. J... in aula acadcmica archiducalis Soc. Jesu collegii Labaci mcnse 
Sept. Anno 1754 utilitati publicae dedit. 
2. Notitia illustris regni Bohemiae scriptorum geographica et chorographica. Vindobo- 
nae, 1760. 
3. Res gestae ac scripta virorum S. J. Prov. Austr. Ab a. 1551 ad 1764." 
4. Physica.36 
1758/59, 1765/66, 1766/67, 1767/68, 1768/69, 1769/70 in 1770/71 
prof. mat., geodezije, gradbeništva Joief Kauffmann, 
22. 8. 1725 Dunaj, roj. - 20. 10. 1741 Trcn=in, vstop. - 1791, u. 
1742-1743, Tren=in, noviciat- 1744 Leoben, stud. hum. - 1745 Celovec, stud. fil. - 1746- 
1747 Gradec, stud. fil. - 1748-1749 Steyr, gra., rav. semeniš=a - 1750-1751 Dunaj, stud. mat. 
- 1752 Celovec, hum. - 1753-1756 Gradec, stud. teol. - 1757 Judenburg, duhovno leto -1758 
Dunaj, Terezijaniš=e - 1759 Ljubljana, prof. mat., zgod. (zadnje zaobljube 2. 2. 1759) - 1760 
Celovec, prof. mat. - 1761-1762 Gorica, spov., prof. fil. in et. - 1763 Dunaj, rep. fil. - 1764 
Zagreb, prof. kontr., spiritual - 1765 Gorica, prid., spiritual, spov. 1766-1771 Ljubljana, prof. 
mat., zgod. - 1772-1773 Gorica, prof. fil., spov., spiritual.17 
Tiskane izpitne teze: 
1. Compendiaria metropolis Camioliae descriptio e topographia Germaniae Austriacae 
Caroli Granelli S. J. excerpta, et auditoribus oblata, dum Assertationes ex universa philo- 
33 Diar., I/40r, 1695V15; Lukäcs, 1988, 2: 1208. 
34 B. F. Erberg je bil mlajši bratranec J. @. Erbcrga in sin Janeza Adama iz Ko=evja. Janez Adam je študiral 
filozofijo v Gradcu in objavil izsledke iz filozofije (SBL, I: 160). Leta 1698 je postal glavni cesarski carinik. Stric 
B. F. Erberga je bil jezuit, teolog in vzgojitelj Jurij Erberg (1670-1715) iz Ko=evja. Brata B. F. Erberga sta bila 
ljubljanski kanonik Anton Gothard in Wolf Adam. Wolf Adam Erberg je postal leta 1748 prvi okrožni glavar v 
Novem mestu. Nasledil pa ga je brat Maks Gotfrid (1719-1760) (Diar., I/40r, 165076 (januar 1751), 1673'/5 (januar 
1752), \10V (za=etek 1755), 1715' (1756), 1727» (1757), 1739V7 (1758); Lukäcs. 1987. 1: 295; SBL, 1: 162; 
Kova=i=, 1993. 68-69). 
35 Dunajska nacionalna knjižnica, rokopis, sign. 975. 
36 Napisano okoli leta 1740 (AS, Zbirka rokopisov in urbarjev, 242r). 
37 Diar., I/40r, 1753V17 (1759), 1802V15,1810718 0766), 1817719(1767). 1824718(1768). 1831721 (1769), 
I836v/I2, 1842V21 (1771); Lukäcs, 1988, 2: 1253; Stoeger, 1855, 273; Sommervogel, 6; 919; Murko, 1974. 25; 
Grasselli. 1998, 109. 

ZGODOVINSKI< kSOFIS'36'2002' W(126) 351 
C' 
i*me*r***\ , 
JinM  tf«**    CU^- 
t- Ji/ &*<>&£, «*&• Kf- 
'* AM. a/ o-* ^ «^ fy"' 
4jf*m<.    Gum..   fy">'   £**•*" ' 
f   Jim.**. 3k*h   i^C^^J-, $pf G.« • &*»« . 
<V«i .   &+t-.    dZet/. c/ft-t**. 
0y9€t- 
'S''*" '•' Popit ljubljanskih profesorjev leta 1756 i profesorjem matematiki B. I Erber(g)om 
"><'".. V40r 1715;. 

352 S. JUZNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANT. ...  
sophia in archiducali, et academico Soc. Jesu Collegio Labaci. Anno M.DCC.LXVI. Mense 
Augusto, die publice propugnarent. Eruditus, ac perdoctus dominus Michael Castelliz, Car- 
niolus Labac. E Seminario Soc. Jesu, eruditus, ac perdoctus dominus Simon Schillitz, Styrus 
ex Fano S. Petri, Philosophi Absoluti ex praelectionibus r. p. Joannis Baptistae Pogrietsnig e 
Soc. Jesu, Philosophiae Professoris publ. Ordin. Labaci: Typis Joannis Friderici Eger, Inclyt. 
Provinc. Camiol. Typographi.38 
2. Theoria Philosophiae naturalis, redacta ad unicam legem virium in natura existentium 
auctore J. R. Boscovich S. J. Venetis anno 1763. - Assertiones ex universa philosophia in 
archiducali, et academico Soc. Jesu Collegio Labaci. Anno M.DCC.LXVIII. Mensc Augu- 
sto, die publice propugnarent. Eruditus, ac perdoctus dominus Petrus Antonus Modesti, Car- 
nilous Labacensis ex praelectionibus r. p. Ioannis Baptistae Pogrietschnig e Societate Jesu, 
Philosophiae Professoris publici, et Ordinarii.39 
3. De obiectivi micrometri usu in planetarum diametris metiendis. Exercitatio optico- 
astronomica habita in Collegio Romano a patribus Societatis Jesu Anno MDCCLXV. III. 
Non. Sept. Graecii: Typis Haeredum Widmanstadii. - Assertationes ex Vniversa Philosophia, 
quas in Archi-Ducali, et Academico Societatis lesu Gymnasio Labaci Anno M.DCC.LXVIII. 
Mense Augusto, die_ Publice Propugnandas Susceperunt Eruditus, ac Perdoctus Dominus 
Franciscus Karpe, Carniolius Labacensis, Eruditus, ac Perdoctus Dominus Franciscus Sue- 
tiz, Carniolus Lythopolitanus e Sem. S. J. Ex Praelectionibus R.P. Ioannis Baptistae Pogriet- 
snig e Societate lesu, Philosophiae Professoris publici, et Ordinarii.40 
4. Tentamen Publicum Mathematicum, quod ex institutionibus poetica et oratoris aucto- 
ribus Graecis et Latinis et arithmetica in Academico Societatis Jesu Gymnasio Labaci 
Mense Augusto M.DCC.LXIX subibunt Studiosi sequentes...41 
5. Tentamen Publicum quod in aula Academica Gymnasii Soc. Jesu subibunt rhetores 
sequentes... Anno M.DCC.LXXI Mense Julio... Labaci: Litteris Egerianis.42 
6. Tentamen Publicum Mathematicum, quod in Aula Academica Archiducalis Soc. Jesu 
Collegii Labacensis Mense Augusto, Anno M.DCC.LXXI. Ex Praelectionibus R.P. Jos. 
Kauffmann, e Soc. Jesu, Matheseos Professoris Publici, et Ordinarii. Subibunt Uustriss. 
D. Bernardus L.B.a Rossetti, Carn.Labac. A. Andreas Suppanzigh, Gorit. Salim-berg. ex Sem. 
Episc. AI. Schellenb. D. Carolus Kampffmiller, Carn. Labac. ex Sem. Episc. AI. Schiffer. 
D. Andreas Brataschevitz, Gorit. ex Sancta Cruce. D. Antonius Werig, Carm. Ex Fano Sancti 
Georgii. D. Bartholomeaus Jenko, Carn. Neilsassens. Mathesos & Philosophiae in Primum 
Annum Audi-tores. Labaci: Litteris Egerianis.43 
1759/60, 1760/61 prof. mat. Janez Krslnik Schöttl, 
23. 6. 1724 Steyr, roj. - 28. 10. 1739 Dunaj, vstp. - 1777?, u. 
1740-1741, Dunaj, noviciat - 1742 Leoben, stud. hum. - 1743-1745 Gradec, Stud. fil. - 
1746-1748 Steyr, gram. - 1749 Sopron na Ogrskem, hum. - 1750-1753 Trnava, stud. teol. - 
1754-1757 Terezijaniš=e, prof. fil. - 15. 8. 1757 Dunaj, zadnje zaobljube - 1758 Buda, prof. 
mat., zgod. - 1759 Celovec, prof. mat. - 1759-1761 Ljubljana, prof. mat., zgod., spov. - 
1762-1763 Dunaj, Terezijaniš=e, prof. fil., spov. - 1764 Linz, prof. mor. teol. - 1765-1773 
Passau, prof. dogm., mor. teol. 
3» NM-diss; NUK-6688. 
39 Ko=evski muzej; NUK-8180; NUK-8179 (Erberg-XCVII/WIlI). 
40 NUK-8209. 
41 NM-diss; Reisp. 1990.67. 
42 NM-diss; Reisp, 1990. 67. 
43 NM-diss; Reisp, 1990, 57-58. 

ZGODOVINSKI (' ASOI'IS - V. • 2(102 • 3-4(126) 353 
* J~- *+*<*—?   fmf- *,/f~-'**•• - 
» >~    H> tJJ.: 
•' J~  /-<.#<.*, CT ' 
4U.SZ,.Ar- f •'•• 
*•« 2. /•„,>„ i/uhi/anshh pwfesofrv tela 1762 11. Rostnbergtrjem kotprqfuorjtm matmatüu 
'""". U40rl777*l 

354 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI,...  
V Ljubljani je 6. 6. 1761 opazoval prehod Venere =ez ploskev Sonca in mrk Jupitra: 
Ephemeridae Astronomicae Ann. 1761 ad Meridianum Vindobonnensem iussu Augusto- 
rum calculis definitae a P. Maximiliani Hell e S. J. Astronomo caesareo-regio Universitatis 
Vindobonensi adjectis Observationibus Astronomicus Anni 1760. Habitis in Observatorio 
caes. Regio publico Universitatis Vindobonensis. Vindobonae: Typis et sumtibus Joannis 
Thomae Trattner, caes. Reg. Typographi et Bibliop. Str. 83-84, 120-121.** 
1761/62, 1762/63 in 1764/65 prof. mat., zgod. Ignac Rosenberger, 
3. 3. 1724 Dunaj, roj. - 2. 11. 1742 Tren=in, vstp. - 20. 2. 1801 Ljubljana, u. 
1761 Buda, prof. mat. - 1763/64 Celovec, prof. mat. - 1766 Linz, prof. kontr. teol. - 
1767-1773 Ljubljana, prof. teol., spov.45 
1763/64 prof. mat. Franc Radieucig, 
13. 9. 1725, Gorica, roj. - 15. 10. 1740 Dunaj, vstop. 
1753 Terezijaniš=e, prof. fil. - 1756/57 Zagreb, prof. fil., zgod. - 1758-1760 Gorica, 
prof. fil., mat., et., spov., kateh., zgod. - 1761 Zagreb, prof. fil. - 1762 Celovec, prof. mat., 
zgod. - 1763 Reka, prof. kontr. teol. 1756-1771 Gorica, prof. kontr. teol. - 1771/72 Reka- 
1772/73 Gorica, kat.4* 
1771/72 prof. mat. Mihael Schmidt, 
18. 4. 1735, Dunaj, roj. - 17. 10. 1751 Dunaj, vstop. 
1755-1758 Gradec, stud. fil., mat. - 1765-1767 Gradec, prof. hum. - 1768-1771 Krems, 
prof. ret. - 1773 Celovec, prof. fiz., pref. 
Objavil je hvalnico brez matematike ali prirodoslovja in izpitne teze: 
1. Ode auf die Ankunft des Erzherzogs Leopold, und seiner erlauchten Gemahlin Ludovi- 
ca. Graz, 1765.47 
2. Tentamen Publicum ex parte practica geometriae et trigonometriae planae, quod in 
Aula Academica Archiducalis Societatis Jesu Collegii Labacensis exhibebitur Anno 
M.DCC.LXXI Mense Julio Die XIII... Labaci: Litteris Egerianis.4« 
3. Tentamen Publicum quod in Aula Academica Archiducalis Societatis Jesu Collegii 
Labaci subibunt rhetores sequentes... Anno M.DCC.LXXII Mense Julio... Labaci: Litteris 
Egerianis.49 
1772-1775 prof. mat. Joief Jakob Maffei de Glattfort, 
15. 8. 1742 Gorica, roj. - 19. 10. 1757 Dunaj, vstp. - okoli 1807 Dunaj, u. 
1761-1762 Gradec, stud. fil. - 1771 Gorica, prof. gimn. - 1771/72 Terezijaniš=e, pref. 
kat. -1772-1778 Ljubljana, prof. mat., zgod. -1779 Dunaj -1799 Stara Boleslava na <eškem, 
prost in prelat kraljevine.30 
44 Na TerezijaniMu je sodeloval s profesorjem matematike Kristjanom Riegerjcm (1714-1780) in spoznal tudi 
BoSkovica. Schöttlove in druge jezuitske meritve prehoda Venere =ez ploskev Sonca je pohvalila tudi pariSka akade- 
mija (Diar., I/40r, I762V12 (1760), 1770V/I6; Lukäcs, 1988, 3: 1499; Stoeger, 1855. 320; Sommcrvogel, 7: 859). 
NUK-4121 je skupna signatura za efemeride iz let 1762 in 1763. ki so brez ekslibrisa. Poznejše efemeride za leto 
1769 (NUK-4322) imajo nedatiran ekslibris »Bibl. Philos. Coll. Lab. S. J.« 
45 Diar.. I/40r, 1777VU, 1784VI2, I802v/13; Lukäcs, 1988, 3; 1400; Fischer, 1978, 215. Za leto 1764/65 niso 
popisali profesorjev v Diar. 
46 Diar.. I/40r, 1793V13 (november 1763); Lukäcs, 1988, 3: 1332. 
47 Diar., l/40r, I847V22; Lukäcs, 1988, 3: 1486; Sommervogel, 7: 808. Naglas v nazivu mesta Graz je tu in v 
nadaljevanju prepisan dobesedno. 
48 NM-diss; Reisp, 1990.67. 
49 NM-diss; Reisp, 1990.67. 
50 Schmidt, 1963. I: 264, 267; Benedctic. 1981. 19; Lukäcs, 1988. 2: 920; Grasselli, 1998, 108. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS » 56 • 2002 • 3-» (126) 355 
Objavil je izpitne teze skupaj z drugimi licejskimi profesorji: 
Tentamen Philosophicum ex Logica, Metaphysica Algebra, Geometria, Trigonometria, 
Geodesia, Stereometrissa (sic!), Geometria Curvarum, Balistica et Physica, tam Generali, 
quam Particulari, quod Anno MDCCLXXV. Mense Augusto die_ in Archid. academia Laba- 
censi. Ex praelectionibus adm.r. ac.cl.d. Gregorii Schöttl, Phys. Prof. Publ. et Ord. Adm. 
R.C1. ac Perill. D. Josephi Maffei de Glattfort, Math. Profes. Publ. et Ord. Adm. R. ac Cl. 
D- Antonii Tschokl, Log. et Met. Prof. Publ. et Ord. Subivere. Perd. D.Fidelius Poglayn, 
Carn. Crainb. Perd. D. Georg. Veha, Cam. Moraitsch. Perd. D. Mathaeus Kalian, Cam. Loco- 
Pol. e Sem. Episc. Alum. Schiffer. Hm. Mako von Kerek-Gede Prof. apost. Und Lehrer der 
Mathematischen Wissenschaften in dem k.k. Theresianum und Joseph Edlen von Retler, sei- 
ner Zuhörer in das Deutsche übersetzt. Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften 
des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Wien, 1775." 
1773-1785» prof. mat. Martin Jell (Jel, Jeell), 
19. 11. 1730 Passau, roj. - 17. 10. 1749 Gradec, vstp. - po 1785 Celovec, u. 
1752-1754 Tmava, štud. fil. - 1756 Gradec, rep. mat. - 1765-1766 Temišvar, prof, hum., 
zgod., prof. fil. - 1767-1768 Györ, prof. mat., kateh., zgod. - 1769-1773 Celovec, prof. log., 
metaf. - 1773-1785 Ljubljana, prof, mat., direktor filozofskega kolegija. 
Skupaj s izpitnimi tezami drugih licejskih profesorjev je objavljal teze iz matematike: 
1. Celsissimo ac Reverendissimo Domino Domino Carolo Dei Gratia Exemtae Cathedra- 
"s Ecclesiae Labacensis Episcopo Sacri Romani Imperii Principi e Comitibus ab Herberstein 
SS.CC.RR. et Apostol. Majest. Intimo Actuali Consiliario &c. Studiorum in hac caes. Reg. 
Academia Labacensi Praesidi, Domino Domino suo Gratiosisimo. Dedicat Assertiones ex 
Universa Philosophia quas in Aula Academica Archiducalis Gymnasii Labacensis Ex Prae- 
•ectionibus Admod.Rever. ac Clariss. Domini. Antonii Ambschell AA.LL. ac Phil. Doct. nee 
n°n caes. Reg. Phys. Prof. P.O. Admodum Reverendi Domini Antonii Tschokl, Log.Metaphys. 
ac Phil. Moral.Caes.Reg. Prof. P.O. Admodum Reverendi Domini Martini Jel Matheseos 
caes. Reg. Pro. Publ. Ord. Mense Julio die_ Anno MDCCLXXVHI. Propugnabit Clientium 
Minimus Josephus Cypriani. Labaci: Litteris Egcrianis." 
2. Josephs v. Herbert der Weltweisheit Doctors, und k.k. öffentlichen, und ordentlichen 
Lehrers der Physick (sie!) an der hohen Schule zu Wien Abhandlung von der Federkraft des 
Wassers, und einiger anderen flüssigen Körper. Aus dem Lateinischen ins Deutsche über- 
setzt von Anton Ambschell, der Weltweisheit Doctors, und k.k. öffentlichen, und ordentli- 
chen Lehrers der Physick an der Akademie zu Laybach. Laybach: mit Egerischen Schriften 
(prevod dela: R.P. Iosephi Herbert, e S.I. AA.LL. et Philos. Doc. nee non Physices in Acade- 
m'a Vindobonensi Prof. P.O. Dissertatio de Aqvae, aliorumqve Nonnvllorvm Flvidorvm Ela- 
st'citate. Viennae: Typ. loan. Thomae nob. de Trattnem, Saccars. Reg. Maiest. Typogr. at 
B'bliop. MDCCLXXIII." 
3. Dissertatio de Centra Gravitatis in Subsidium Suorum Discipulorum Conscripta ab 
Antonio Ambschell AA. LL. ac Phil. Doctore nee num Caes. Reg. in Academia Labac. Phys. 
Pr°f. p.o. Anno M.DCC.LXXIX. Assertiones ex Universa Physica et Mathesi Elementari 
''W-1535, NUK-3125. 
'  Tako Jell kot Ambschell sta bila na liceju nastavljena potem koje škof Janez Karel Herberstein (1719-1787) 
^stranil njuna predhodnika Maffeija in G. Schöttla. ki sta bila sicer še zapisana ob izpitu leta 1775. 
3 Poleg Cyprianija (NM-1071) je istega leta 1778 svoje teze dal vezati tudi drugi študent, ki je v naslov dal 
^Pisati: »Propugnabit Casparus Sluga« (NUK-5129). Cyprianijeve teze niso bile privezane k Ambshllovemu pre- 
^u llerbcrta natisnjenem istega leta v Ljubljani. 
W-1507; NUK-8251; NM-1071; Lukäcs. 1988. 2: 656-657; SBL, 1: 396; Bencdeti=, 1981. 20. 

356 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, 
quas in Aula Academica Archiducalis Gymnasii Labacensis Ex Praelectionibus Martini Jeell 
Caes.Reg.Math.Elem.Prof. Publ.Ord.Antonii Ambschell AA.LL.ac Phil.Doct. nec non Caes. 
Reg. Phys. Prof. P.O. Mense Augusto die_ Anno MDCCLXXIX. Propugnabit R. 
ac P. D. Wolfgangus Muha Cam. Corgnial. Phil, in II. Annum Auditor. Labaci: Typis Ege- 
rianis.55 
20. 10. 1785-24. 4. 1788 za=asna ukinitev filozofskih študijev v Ljubljani. 
24. 4. 1788-1802 prof. mat. Anton Gruber, 
26. 3. 1750 Dunaj, roj. - 18. 10. 1765 Dunaj, vstop. - 1819 u. 
1769 Gradec, stud. fil. - 1770-1772 Dunaj, stud., rep. mat. - 1773 Krems - 1773 Ljublja- 
na, pomaga bratu Gabrijelu pri ra=unanju - 1788-1802 Ljubljana, prof. mat., asesor.56 
Profesorji matematike na višjih študijih v Gorici do leta 1773 
1748/49 prof. mat. Ignac Kögl, 
5. 12. 1713 Steyr, roj. - 14. 10. 1729 Steyr, vstp. - 27. 3. 1757 Sopran (Ödenburg) na 
Ogrskem, u. 
1732-1734 Gradec, stud. (11. - 1735-1736 Ljubljana, gra. - 1737 Dunaj, rep. mat.57 
1747/48, 1749/50, 1756/57, 1757/58 prof. mat. MefPevere, 
8. 7. 1717 Palmanova v Bene=iji, roj. - 1735 Dunaj, vstp. - 2. 11. 1769 Gorica, u. 
1735-1741 Dunaj, stud. fil., rep. mat. - 1751/52 Gorica, prof. fiz. - 1752/53 Gradec, 
prof. mat., astronomije - 1754 Celovec, prof. mat., zgod. - 1755-1764 Gorica - 1765 Celo- 
vec - 1766 Reka - 1767-1769 Gorica.58 
V letih 1750/51, 1752/53, 1754/55 in 1755/56 ni bilo profesorja matematike na višjih 
študijih v Gorici.59 
1751/52 prof. mat. Marko Mayr, 
2. 3. 1719 na Tirolskem, roj. - 27. 10. 1738 Dunaj, vstp. - 1793 Leontii, u. 
1739-1741 Dunaj, stud. fil. - 1744-1745 Dunaj, rep. mat. - 1752/53 Celovec, prof. mat.60 
1753/54 prof. mat. Anton Bosizio (Bozizio), 
1719 Gorica, roj. - 27. 10. 1734 Gorica, vstp. - 15. 8. 1752 Gradec, u. 
1735-1739 Dunaj, stud. fil. - 1742 Gradec, rep. mat. 1751/52 Gradec, prof. mat., meh.- 
1753-1754 Gorica, prof. fil. - 1755 Terezijaniš=e, pref. fil. - 1756-1760 Gorica - 1767- 
1769 Trst, rektor knjižnice - 1770-1773 Gorica, rektor.61 
1758/59 prof. mat. Joief Kailinger, 
7. 1. 1725 Banska Štiavnica, roj. - 18. 10. 1740 vstp.62 
1759/60 prof. mat. Franc Radieucig.a 
1760/61 prof. mat. Franc Ksaver Wulfen, 
55 NM-18186; NM-1758; NUK-8046. 
56 Lukäcs, 1987. 1: 468; Ciperle. 2001, 99, 302. Uta 1786 in 1787 to kranjski deželni stanovi za profesorja 
matematike predlagali Antonovega brata Gabrijela Gruberja in Zella iz Celovca (Reisp, 1962, 170) 
57 Lukäcs, 1988,2:751-752. 
58 Lukäcs, 1988. 2: 1204-1205. 
"Fischer. 1978. 172-173. 
60 Lukäcs. 1988,2:976. 
61 Lukäcs, 1987, I: 120. 
62 Fischer, 1978, 203. Lukäcs (1988) ga ne omenja. 
*' Tudi v Ljubljani. 

 ZGODOVINSKI 6ASOP1S« 56 »2002 »3-» (126) 352 
5. 1!. 1728 Beograd, roj. - 14. 10. 1745 Koši7e, vstp. - 17. 3. 1805 Celovec, u. 
1761 Gorica, prof. mat. - 1762-1763 Ljubljana, prof. fil. - 1764-1773 Celovec, prof. 
mat., fil. 
Objavil je ve= razprav o botaniki in zoologiji: 
1. Descriptiones et icones plantarum. Jacquin's Flora austriaca. Vindobonae. 1778. Do- 
datek. 5: 27-56. 
2. Plantae rariores Carinthiacae. Nikolaus Joseph baron Jacquin (1727-1817): Miscella- 
nea austriaca. Vindobonae. 1778. 1: 147-163; 1781. 2: 25-138. 
3. Minera plumbi spatiosa Carinthiaca. Jacquin's Miscellanea austriaca. Vindobonae. 
'781. 2: 239-273. Nemški prevod: Abhandlung von Kärnthnerischen Bleispathen. Wien. 
•785. Latinski ponatis: Vienna. 1791. 
4. Minera plumbi spatiosa Carinthiaca. Jacquin's Collectanea austriaca. 1786. 1: 3-23, 
186-364. 
5. Plantes rariores Carinthiacae. Jacquin's Collectanea austriaca. 1786. 1: 186-364. 
6. Descriptiones quorundam Capensium insectorum. Erlangen, 1786. Ponatisa: Norim- 
tergae, 1790; Erlangen, 1793-1799. 
7. Winterbelustigungen (Cryptogamische Gewächse). Beobachtungen der Berliner 
Gesell. Naturforschender Freunde. 1788. 2/1: 83-162. 
8. Plantae rariores Carinthiacae. Jacquin 's Collectanea austriaca. 1788.2: 112-134; 1789. 
3:3-166; 1790.4:227-348. 
9. Abhandlung vom Kämthen 'sehen pfauenschweifigen Helminlholith, oder von dem so- 
8ennanten opalisirenden Muschelmarmor. Erlangen: Bei Palm. 1790. 
10. Descriptiones zoologicae ad Adriatici litora maris concinnatae. Nova acta phys. med. 
Acad. Caesar. Leopold. Carol. Naturae curiosorum. Viennae. 1791. 8: 235-359. 
IL Cryptogama aquatica. Roemer's Archivßr die Botanik. 1803. 3/1: 1.64. Separat: 
^'Pzig: Schäfer. 1803. 
12. Plantarum rariorum descriptiones. Roemer's Archiv für die Botanik. 1805. 3/3: 
311-426. Separat: Leipzig. 1805. 
13. Flora norica Phanerogama. Ur. Eduard Fenzel, Rainer Graf, za Dunajsko zoološko- 
botani=no društvo. Wien: Carl Gcrold's Sohn. 1858.64 
1761/62 prof. mat. Franc Borgia Peri, 
10. 10. 1729 Reka, roj. - 14. 10. 1745 Dunaj, vstp. - 1791 Reka, u. 
1750-1752 Gradec, stud. fil. - 1754-1758 Gradec, rep. mat. 1762/63 Gorica, prof. fiz. - 
'764-1765 Požega, prof. fil.6' 
1762/63 prof. mat. Hiervnim Taxis, 
'• 8. 1724 Bergamo, roj. - Oktober 1740, vstp. 
1764-1771 Trst.66 
1763/64, 1764/65 prof. mat. Franc Ksaver Racher, 
8. 6. 1730 Linz,67 roj. - 17. 10. 1746 Dunaj, vstp. - 7. 10. 1800 Linz, u. 
1750-1752 Gradec, stud. fil. - 1756 Dunaj. rep. mat. - 1762/63 Celovec, prof. mat. - 
'767-1773 Linz, prof. fil. 
Objavil je: 
M Diar.. I/40r. 1784V10; Lukics. 1988. 3: 1874-1875; Stoeger, 1855. 400-401; Sommervogel. 8: 1242; SBL. 
25;6De*rnan, 1856, 9; Lovato. 1959. 135; Balabani7. 1995, 105, 111. 
^Lukäcs, 1988,2: 1186. 
M Lukäcs, 1988, 3: 1692. 
M Po drugih virih Halbtum na Ogrskem. 
Sommcrvogel, 6: 1363; Fischer, 1978. 213; Uikics, 1988. 3: 1319-1320. 

358 S. JU2N16: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANI,...  
Sermo in restauratione studiorum. Lincii, 1768.68 
1765/66 - 1767/68 prof. mat. Volfgang Cognigovich, 
27. 9. 1727 Senj, roj. - 17. 10. 1749 Reka, vstp. - po 1773 u. 
1759-1763 Zagreb, prof. fil., zgod. - 1763/64 Gorica, prof. fil. - 1769-1773 Reka prof. 
fil.«9 
1768/69, 1769/70 prof. mat. Leopold Wisenfeldt, 
15. 11. 1731 Ljubljana, roj. - 28. 10. 1748 Dunaj, vstp. - 1810 u. 
1752-1754 Dunaj, stud. fil. - 1757 Gradec, rep. mat. - 1758 Ljubljana, prof. ret. - 1767 
Gradec, prof. fil. - 1771-1773 Gradec, prof. fil. 
Objavil je govor in dve zbirki tez iz moralne filozofije: 
1. Ode auf die Ankunft des Erzherzoges Leopold. Graz, 1765. 
2. Wilhelm Lewis, Mitgliedes der königl. Grossbrittannischen Societät der Wissenschaf- 
ten zu London. Geschichte des Goldes und verschiedener damit sich beschhäftigender Kün- 
ste und Arbeiten. Graz: gedruckt bey den Widmanstatterischen Erben. Privezano: Assertio- 
nes Ex universa philosophia quas authoritate et consensu Plurim. Rev. Eximii Clariss, ac 
Magnis. D. Univ. Rectoris, Perill. Ac Doctriss. D. Caes. Reg. Inclyt. Fac. Phil. Praesidis & 
Directoris, Praen. Cosultiss. Ac speetab. Dom. Decani caeterumque Dom. Doctor. Ejusd. 
Inclyt. Fac. Phil. In alma ac celeberr. Univ. Graec. Anno 1771 Mense aug. die publice propu- 
gnandas suseepit, praenob. Ac perdoctus dominis Ioannes Nep. Pollini. Carniol. Labac. Ex 
Arch. S. I. Conv. Nob. Colleg. Ex praelectionibus Adm. Rev. & Cl. P. Leopoldi Biwald, e S. I. 
AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & ord. Adm. Rev. & Cl. P. Antonu Poller, e S. I. AA. 
LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & ord. A. R. & Cl. P. Leopoldi Wisenfeld, e S. I. AA. LL. 
& Phil. Doct. ac. Phil. Moral. Prof. publ. & ord. Adm. Rev & Cl. P. Caroli Taupe, e S. I. AA. 
LL. & Phil. Ac Math. Prof. publ. & ord. 
3. Anmerkungen über den Auszug und die Kritik eines Berlinischen Herrn. Recensenten 
das Boscowichische System betreffend, herausgeben als... k. k. österreichischen hohen Schule 
zu Freyburg einiges die Magisterwürde in der Weltweisheit erheilet wurd. Graz: Widmansta- 
dii, 1773.7n Assertiones ex universa Philosophia... Graecii MDCCLXXIII. Ex praelectioni- 
bus Adm. Rev. & Cl. P. Leopoldi Biwald, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & 
ord. Adm. Rev. & Cl. P. Antonii Polier, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & ord. 
A. R. & Cl. P. Leopoldi Wisenfeld, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. ac. Phil. Moral. Prof. publ. 
& ord. Adm. Rev & Cl. P. Caroli Taupe, e S. I. AA. LL. & Math. Prof. publ. & ord. 80.7' 
1770/71-1772/73 prof. mat. Andrej Friz, 
28. 7. 1711 Barcelona, roj. - 14. 10. 1726 Dunaj, vstp. - November 1790 Gorica, u. 
1730-1732 Gradec, štud. fil. - 1736 Dunaj, rep. mat. 
Objavil je: 
1. Zrinyius ad Szigethum.... 1738... Viennae. 
2. Dissertatio de cognitione Brutorum R.P. Ignatii Gaston Pardies, e Socictate Jesu, ex 
Gallico in Latinum versa Honoribus Perillustrium...Anno M.DCC.XLI. Graecii. 
3. Narratio historico-poetica utriusque Thaumaturgae Imaginis in Strassengel. Graecii: 
Typis Widmanstadii, 1741. 
4. Hymeneaus Austriacus Honoribus Perillustrium... M.DCC.XLIV. Graecii. 
5. Oratio de Nobilium Collegio a M. Theresia Augusta Viennae Austriae.... Viennae: 
Trattner, 1751. 
«Lukäcs. 1987. I: 176. 
70 Dve leti pozneje so izt 
71 Sommervogel, 8: 1172-1173: Fischer. 1978. 223; Lukäcs, 1988^3: 1857-1858. 
70 Dve leti pozneje so izdali tudi latinski prevod te Biwaldove knjige (Sodnik-Zupanec, 1962, 284). 

. ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 • 2002 ' 3-4 (126) 359 
6. Synopsis Historiae Germaniae... Viennae: Trattner, 1753-1753. 
7. Dissertatio de primiš S. Mattheai Evang... Viennae: Trattner, 1756. 
8. Se generationibus quibusdam Matthai ...Viennae: Trattner, 1757. 
9. Oratio gratulatoria ... Viennae: Trattner, 1757. 
10. Dissertatio in ilia Thaumaris verba... Viennae: Trattner, 1757. 
11. Andrea Friz e Societate Jesu Provinciae Austriae Tragoediae duae, et totidem drama- 
ma. Viennae: Kaliwoda. 1757. 
12. Penelope. Tragocdia... Viennae: Kaliwoda, 1759. 
13. Julius Maartyr. Tragocdia... Viennae: Kaliwoda, 1761. 
14. Oratio qua Cel. Ac Rev S.R.J. Princ Leopoldo Ernesto... Passavii, 1763. 
15. Kurze Einleitung zur lateinischen Sprache... Wien, 1763. 
16. Andreae Friz e Societate Jesu Tragoediae et Orationes. Viennae... 1764. 
17. Kurze Einleitung zur griechischen Sprache... Wien: Kaliwoda, 1768.72 
Profesorji matematike na višjih študijih v Celovcu do leta 1773 
1656/57-1660/61, 1662/63-1664/65 prof. mat. Janez Sumerecker (Sum(m)ereger), 
14. 5. 1611 Višnja Gora, roj. - 1. 11. 1629 Leoben, vstp. - 15. 5. 1680 Celovec, u. 
1605-1607 Gradec, stud. fil. - 1613-1627 Gradec, prof. fil., teol. - 1640/41, 1641/42 
Trnava, prof. mat." 
1661/62 prof. mat. Janez Misch, 
9. 11. 1613 Luksemburg, roj. - 25. 5. 1638 Dunaj, vstp. - 14. 10. 1677 Passau, u. 
1652/53-1658/59 Trnava, prof. mat.74 
1665/66-1668/69 prof. mat. Zaliarija Traber, 
24. 8. 1611 Mörzthal,75 roj. - 24. 6. 1629 Gradec, vstp. - 15. 4. 1679 Dunaj, u. 
1644/45 Trnava, prof. mat. - 1653/54, 1654/55, 1662/63, 1672/73 Dunaj, prof. mat.76 
Objavil je razpravo o optiki: 
Zacharia Traber Styrius Marti-Flucnsis S.J. Sacerdote, Nervus Opticus sive Tractatus 
Theoricus in Tres Libros Opticam, Catoptricam Dioptricam distributus. In quibus radiorum a 
'"mine, vel objeeto per medium Diaphanum pricessus. Natura, Proprietatis, et Effectus, se- 
•ectis et rarioribus Experimentiis, Figuris, Demonstrationibus-que exhibentur. Viennae Au- 
stfiae: Typis Joannis Christophori Cosmerovii Sac. Caes. Majest. Typographi Aulici. Die 
X*IV Aprilis, Anno M.DC.LXXV.77 
1669/70-1670/71, 1673/74 prof. mat. Krištof Warmu(e)th, 
December 1624, Celovec, roj. - 19. 10. 1644 Dunaj, vstp. -1.7. 1678 Millstadt, u. 
1648-1650 Gradec, stud. fil. - 1659 Ljubljana, prof. ret.78 
'* Sommcrvogel, 3: 1004-1006; Fischer. 1978, 198; Lukäcs, 1987. 1: 374. 
. Fischer, 1978, 219; Lukäcs. 1982, 762. 
7J Fischer, 1978, 209; Lukäcs, 1982, 679. 
_ »Marti-Flucnsis« na Štajerskem. 
Sommervogel. 8: 198; Poggendorff. 2: 1124. 
NUK-8448 z ekslibrisom: »Bibliotheca Philosophici Inser. Calalogo Collegis Soc: JESU Labaci A" 1675 in 
Maio«. p0 Stoegerju (1855. 367) naj bi imelo to delo iz leta 1675 nekoliko druga=en naslov: Tubus seu Servus 
opticus: seu Tractatus theoricus in tres libros. Opticam. Catoptricam et Dioptricam distributos cum figuri aeri 
'.n"siy v'ennae: Jo. Cosmerovii. (Folio). Druga nekoliko spremenjena izdaja iz leta 1690; Viennae Austriae: Sump- 
'DUs^Phiiippj Fieveti, Bibliopol. Francof. ad Moenum Anno MDCLXXXX. 
Lukäcs, 1988,3: 1809. 
Rscher, 1978, 176. 

360 S. JUŽN1<: JEZUITSKI PROFESORA MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ...  
Leta 1671/72 ni bilo profesorja matematike na višjih študijih v Celovcu.79 
1672/73 prof. mat Krištof Wezger (Wetzel), 
30. 9. 1638 Wroclaw, roj. - 10. 10. 1657 vstp. 
1673/74-1678/79, 1681/82 Koši7e, prof. mat.80 
1674/75 prof. mat. Janez Krstnik Egger, 
25. 10. 1644 Leoben, roj. - 14. 10. 1663 Leoben, vstp. - 26. 9. 1692 Leoben, u. 
1664 Leoben, stud. fil. - 1665-1666 Dunaj, stud. fil. - 1667 Gradec, rep. mat. - 1675/76, 
1681/82,1682/83, 1686/87, 1687/88 Linz, prof. mat. - 1677/78 Dunaj, prof. mat. - 1678/79- 
1680/81 Gradec, prof. mat. - 1682-1683 Linz, prof. mat. - 1687-1689 Linz, prof. mat.81 
1675/76 prof. mat. Krištof Luz (Lux, Lutz), 
29. 3. 1642 Linz, roj. - 7. 10. 1659 Dunaj, vstp. 
1665 Trnava, stud. fil. - 1672/73-1674/75 Linz, prof. mat. - 1676/77, 1677/78, 1683/84 
Gradec, prof. mat. - 1679/80, 1684/85-1686/87 Dunaj, prof. mat.82 
1676/77 prof. mat. Franc Laigier (Lägler), 
12. 12. 1643 Beljak, roj. - 21. 11. 1663 Celovec, vstp. - 8. 1. 1696 Linz, u. 
1662-1666 Dunaj, stud. fil. - 1677/78-1680/81, 1690/91-1695/96 Linz, prof. mat. - 
1681/82, 1682/83 Gradec, prof. mat.83 
1677/78-1697/98 prof. mat. Jurij Haidt (Haydt), 
1634 na Koroškem, roj. - 1654 Gradec, vstp. - 13. 4. 1698 Celovec, u. 
1757-1759 Dunaj, stud. fil. - 1676/77 Linz, prof. mat.84 
1698/99 prof. mat. Andrej Franzell, 
24. 4. 1638 Beljak, roj. - 1653 Celovec, vstp. - 27. 11. 1711 Ljubljana, u. 
1677-1679 Gradec, stud. fil. - 1692-1694 Linz, prof. fil. - 1695-1697 Gradec, prof. fil. 
- 1697/98 Celovec, prof. fil. - 1704-1708 Celovec, prof. teol. - 1710-1711 Ljubljana, knj. 
Objavil je tudi po eno matemati=no in astronomsko delo: 
1. Lustrum primum Serenissimi Archi-Ducis Josephi... Tymaviae, 1683. 
2. Serenissimi ac Potentissimi Principis Josephi I lustrum secundum... Viennae, 1688. 
3. Dva epigrama v C. Kleinovih »Analecta Provinciae Austriae«. 1692. 
4. Fabulae poeticae decern elegiis comprehensae. lyrnaviae, 1693. 
5. Theoremata mathematica...(nedatirano, tiskano v Linzu ali v Gradcu). 
6. Pressa non oppressa Pietas... Graecii, 1697. 
7. Ephemerides Sacrae, seu Divi per annum coelites sacro epigrammate celebrati... Gra- 
ecii, 1697.85 
Leta 1699/1700 na višjih študijih v Celovcu niso imeli profesorja matematike.86 
1700/01 prof. mat. Franc Lauterburg, 
22. 1. 1670 Dunaj, roj. - 10. 11. 1685 Dunaj, vstp. - 9. 10. 1792 Dunaj, u. 
1686-1693 Dunaj, stud. fil., rep. mat. 
Objavil je: 
Urania victrix in certamine Musarum vario poeseos stylo exhibita. Graecii: Widmansta- 
dius, 1694.87 
80 Lukics (1988) ga ne omenja. 
8lLukics, 1987. I: 278. 
82 Lukics. 1988,2:913. 
83 Lukics, 1987, I: 833. Nekoliko druga=ne podatke je objavil Fischer (1978, 207). 
84 Lukics, 1987. 1:526. 
85 Sommervogel, 3: 951-952; Lukics, 1987, 1: 365; SBL, 1: 188; Crasselli, 1998, 108. 
86 Fischer, 1978, 176. 
87 Sommervogel, 4: 1568; Lukics, 1988. 2: 853. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS • 56 • 2002 ' 3-4 (126) 361 
1702/03 prof. mat. Peter Buzzi, 
5. 1. 1665 Tablja (Pontebba) v Julijski krajini, roj. - 10. 11. 1685 Zagreb, vstp. - 21. 9. 
1743 Gorica, u. 
1705-1707 Ljubljana, prof. fil. -4. 5. 1710-1. 10. 1713 Gorica, rektor- 1714 Ljubljana 
- 1715 Györ, dekan prof. mor. teol. - 1717 Ljubljana, dekan prof. mor. teol. - 1723 Ljublja- 
na, dekan prof. mor. teol., can. - 1725-1728 Ljubljana, rektor, - 1729-1730 Gorica, dekan 
Prof. mor. teol.88 
1703/04, 1705/06-1707/08 prof. mat. Jolef Spindler, 
4. 3. 1675 Augsburg, roj. - 12. 10. 1689 Dunaj, vstp. - 21. 6. 1730 Gradec, u, 
1692-1697 Dunaj, stud. fil. - 1704/05 Gradec, prof. mat. - 1706-1708 Celovec, prof. fil., 
mat. - 1714-1716 Ljubljana, rektor. 
Objavil je domoljubno delo brez prirodoslovja ali matematike: 
Betrübtes Liebs-Andenken dero. etc. Weyland Rom. Kays. Majestät Leopoldi I. bey Ab- 
stattung dreytaglicher Trauerbegangnis zu Grätz. Grätz: Widmanstadt, 1703.89 
1704/05 prof. mat. Viljem Vorster, 
18. 10. 1674 Dunaj, roj. - 22. 10. 1689 Dunaj, vstp. - 21. 6. 1742 Dunaj, u. 
1693-1696 Dunaj, rep. mat., Stud. fil. - 1706 Gradec, prof. mat. - 1707-1708 Dunaj, 
Prof. mat. 
Med desetimi knjigami je objavil tudi delo o geometriji: 
1. Vindiciae illibati Conceptus Mariani. Tyrnaviae, 1701. 
2. Arch Noe, das ist: Haus von Oesterrcich auf Bergen rügend... 1709 Ciagenfurt: ge- 
druckt bey Mathias Kleinmayr. 
3. Spathe und Frühe, Darumb Vollkommene Emde, Durch Von den himlis. Hauss-Vatter, 
zu einem Ertz-Schnitteraufgenommen... 1707 Wien. 
4. Excrcitum Geomctricum seu brevissima eaque facillisima methodus, omnem omnino 
P'anitiem unico circulo ligneo aut metallico accurate dimetiendi. Viennae, 1707. (S slikami). 
5. Panegyricus S. Francisco Salesio. Viennae: Schönwetter, 1708. (V nemškem jeziku) 
6. Panegyricus S. Francisco Lincii. Freyschmidin, 1708. (V nemškem jeziku) 
7. Sermo ad Primitias Nob. Ac Rev. D. Francisci Xav. De Hilleprandt Ridae in Bavaria. 
Lincii: Lidenmayr, 1710. 
8. Himmlischer Wienner, Das ist: In Wien annoch wohnhafter, schon Würklicher Mit- 
bürger des Himmels, Seeliger Stanislaus Kostka...Wien, 1711. 
9. Panegyricus S. Catharinae Bononiensi. Viennae: Sim. Schmid, 1714. (V nemškem 
jeziku). 
10. Panegyricus Ven. Bertholdo primo Abbati Garstensi, Ord. S. Benedicti in Austria 
Supcriore. Lincii: Lindenmayr, 1718.90 
1708/09-1710/11 prof. mat. Franc Leng(g)er.9' 
1711/12 prof. mat. Janez Löger.92 
1712/13, 1713/14, 1717/18-1719/20. 1728/29-1730/31, 1742/43 
prof. mat. Jurij Egerer." 
1714/15-1716/17 prof. mat. Karel Adrian (Andrian), 
88 Diar.. I/36r, 740. 763/15; Lukiics, 1987, 1: 145; Spcssot, 1925, 127. 
9 Sommervogel, 7: 1441; Lukäcs, 1988. 3: 1578. Druga=ne podatke je objavil Fischer (1978. 207). 
* V nemSkem jeziku (Sommervogel. 8: 905-907; Lukäcs, 1988, 3: 1788). 
Tudi v Ljubljani. 
Janez Leger, tudi v Ljubljani. 
Tudi v Ljubljani. 

362 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANI,...  
29. 11. 1680 na Tirolskem,94 roj. - 9. 10. 1698 Dunaj, vstp. - 7. 1. 1745 Gradec, u. 
1701-1703 Dunaj, stud. lil. - 1704 Gradec, rep. mat. - 1716/17 Celovec, prof. fil. - 1718/ 
19 Tmava, prof. mat. - 1720/21 Linz, prof. mat. - 1721/22 Gradec, prof. mat.95 
1720/21-1724/25 prof. mat. Mihael Caucigh, 
19. 7. 1669 Razdrto na Goriškem, roj. - 13. 10. 1686 Trst, vstp. - 17. 1. 1738 Linz, u. 
1691-1693 Gradec, stud. fil. - 1723/24, 1724/25 Linz, prof. mat.9* 
1725/26-1727/28 prof. mat. Karel Toš (Tosch), 
23. 9. 1687 Novo mesto, roj. - 10. 10. 1703 Dunaj, vstp. - 26. 1. 1737 Ljubljana, u. 
1710-1712 Ljubljana, gra. - 1724-1725 Trnava, prof. mat., spov. - 1726-1728 Celovec, 
prof. fil., mat. - 1729-1732 Gradec, prof. mat., zgod., spov. - 1733-1734 Trnava, prof. mat., 
spov. - 1735-1736 Buda, prof. kontr. teol. - 1737 Ljubljana, prof. et., spov.97 
Objavil je izpitne teze: 
Synopsis Euclidis applicati, seu elementa geometriae ad XX. Theoremata contracta, quae 
in Alma, ac celeberrima Universitate Graecensi publici demonstranda insuperant D. Antho- 
nis Christ. Enectas de Ortenhoffen et Joan. Mich. Marc. Pitreicts. Praeside R. P. 
Carolo Toschii S. J. Graecii : Apud Haeredes Widmanstadij. 1730. 12° (NUK-14028) 
1731/32-1732/33 prof, mat., fil. Franc Lemmel, 
2. 7. 1700 Dunaj, roj. - 27. 10. 1718 Dunaj, vstp. - 25. 2. 1737 Krems, u. 
1734/35, 1735/36 Linz, prof, mat.98 
1733/34 prof. mat. Franc Ksaver Schez, 
8. 7. 1701 Dunaj, roj. - 9. 10. 1717 Tren=in, vstp. - 1780 u. 
1721-1723 Dunaj, stud. fil. - 1728-1731 Dunaj, rep. mat. - 1734/35 Celovec, prof. fiz. - 
1738 Dunaj, prof. fil. 
Objavil je teze iz retorike in govor, oboje brez prirodoslovja ali matematike: 
1. Excertitationes... rhetoricae... Promotore P. F. X. Schez... 1738 
2. Panergyricus funebris Carolo VI. Imperatori Romanorum dictus. Graecii: Typus Wid- 
manstadii, 1741." 
1734/35-1736/37 prof. mat., fil. Anton Mejack (Meack). 
9. 6. 1699 Gradec, roj. - 9. 10. 1714 Judenburg, vstp. - 1783 Dunaj, u. 
1718-1721 Dunaj, stud. fil. - 1742 Gorica, prof. teol. - 1743 Ljubljana, prof. teol.100 
1737/38-1738/39 prof. mat. Jolef Wim(m)er< 
21.2. 1708 Dunaj, roj.-14. 10. 1725 Dunaj, vstp.-11. 11. 1747 P7cs na Madžarskem, u. 
1738-1739 Celovec, prof. mat. - 1740-1742 Ljubljana, prof. fil. - 1747 Sz7kesfehervar 
na Madžarskem, prid.101 
1739/40-1740/41 prof. mat. Jolef Derdarini, 
12. 10. 1708 Reka, roj. - 14. 10. 1723 Dunaj, vstp. - 5. 11. 1791 Reka, u. 
1727-1729 Dunaj, stud. fil. - 1733 Dunaj, rep. mat. - 1742-1743 Gradec, prof. fil. - 
1743/44 Linz, prof. mat., zgod.102 
94 »Tišin«, morda ob reki Tišin (Ticinus.Tessin.Ticino) Švici ali Lombardiji. 
95 Lukäcs, 1987, 1:27. 
95 Lukäcs, 1987, I: 159. 
97 Lukäcs, 1988, 3: 1723; Grasselli, 1998, 108. 
98 Fischer, 1978. 207; Lukäcs, 1988, 2: 868. 
99 Fischer, 1978. 207: Sommervogel, 7: 777; Lukäcs, 1988. 3: 1459. 
100 Fischer, 1978, 209; Lukacs, 1988, 2: 984. 
101 V šolskem letu 1740/1741 ni bilo popisa profesorjev v Diar. (Diar., I/39r, 1477D; Lukäcs, 1988, 3: 1849). 
102 Fischer, 1978, 191; Lukäcs, 1987. 1: 87-88. 

 ZGODOVINSKI 6AS0P1S • 56 • 2002 • 3-4 (126) 363 
1741/42 prof. mat. Janez Krstnik Vintler, 
14. 2. 1707 na Tirolskem,103 roj. - 14. 10. 1724 Dunaj, vstp. -4. 5. 1765 Gradec, u. 
1727-1732 Dunaj, stud. lil. - 1739/40,1740/41 Gradec, prof. mat. - 1742/43-1745 Celo- 
vec, prof. fiz. - 1763 Ljubljana, pref. 
Objavil je teološko delo: 
De Jubileo, Praesertim Anni Sancti enchridion P. Dominici Viva... Anno M.DCC.L. Mense 
Julio Die _. Tyrnaviae.104 
1745/46-1746/47 prof. mat. Leopold Heitzler (Heizier, Heisler), 
8. 12. 1710 Dunaj, roj. - 14. 10. 1730 Požun, vstp. - 26. 5. 1749 Celovec, u. 
1747/48 Celovec, prof. fiz. 
Objavil je govora brez prirodoslovja ali matematike: 
1. Austria Liberata in tres libellos divisa... Anno MDCC.XLIII. Graecii: Typis Haeredum 
Widmanstadii. 
2. Martis Austriaci felices ad Rhenum progressus. Graecii: Typis Haeredum Widmansta- 
dii, 1744,105 
1747/48 prof. mat. Franc Hol(t)zer, 
15. 4. 1707 Dunaj, roj.106 - 24. 10. 1722 Dunaj, vstp. - po 1773 Bohosudov na Morav- 
skem, u. 
1737/38-1741/42 Olomouc, prof. mat. - 1742/43 Praga, prof. mat. 
Objavil je teološka dela: 
1 • Allgemeine Tanck-und Freudens Pflicht einem Academischen Collegio Societatis Jesu 
zu Passau... Passau: Gedruckt bey Friedrich Gabriel Mangold, 1753. 
2. Lob-Rede dem Heiligen Erz-Vatter Benedicto und dessen Hochwürdigsten Orden zu 
Ehren verfasset, in den Hochllöblichen Stift Gärten den 21 Mart» 1754... Steyr. Gedruckt 
bey Gregori Menhardt. 
3. Siegreiche Tapfferkeit des Heyligen Stephani Ersten Königs... Pressburg.107 
1748/49-1751/52 prof. mat. Franc Ksaver Rodel (Rodl), 
23. 7. 1708 Gradec, roj. - 14. 10. 1724 Dunaj. vstp. 
1728-1730 Dunaj, stud. fil. - 1734 Dunaj, rep. mat.108 
1752/53 prof. mat. Marko Mayr.w 
1753/54 prof. mat. Joief Pevere."0 
1754/55, 1755/56 prof. mat. Nikolaj Boda(nus) von Neuhaus (Poda), 
4. 10. 1723 Dunaj, roj. - 22. 1. 1740 Dunaj, vstp. - 29. 4. 1798 Dunaj, u. 
1743-1746 Celovec, Stud. fil. - 1748-1749 Dunaj, rep. mat. - 1756/57 Linz, prof. mat. - 
1757/58-1765 Gradec, prof. mat., pref. muzeja mat., posebne astronomije - 1766-1771 Banski 
Stiavnica, prof. meh., hidravlike - 1772-1773 Traunkirchen v Zgornji Avstriji, »znamenit 
Mehanik«."1 
Napisal je: 1. Insecta Musaci Graecensis. Graecii: Widmanstadii, 1761. 2. (s Karlom Tim- 
fcrgerjem) Foscilia Musae, Gracensis. 1766 (rokopis). 3. Kurzgefasste Beschrei bung der bey 
dem Bergbau zu Schemnitz in Nieder-Hungam errichteteMaschinen. Prag: Walther, 1771. 
• »Veltum«, morda Veitin v italjanskem delu Švice. 
°* Fischer. 1978, 221; Sommervogel. 8: 829: Lukäcs. 1988. 3: 1775. 
' Fischer. 1978, 201; Sommcrvogel. 4: 232-233; Lukäcs, 1987. 1: 573. 
Starša sta bila <eha. 
Fischer, 1978. 202; Sommervogel. 4: 448-449. 
• Fischer, 1978. 215; Lukäcs. 1988. 3: 1392. 
Tudi v Gorici. 
Tudi v Gorici. 
" Fischer. 1978. 192; Lukäcs. 1987. 1: 108-109. 

364 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSjIH ŠTUDIJIH V UUBUANI, ...  
1756/57-1757/58 prof. mat. Ignac Rasp, 
9. 9. 1717 Ljubljana, roj. - 28. 10. 1736 Dunaj, vstp. - 1791 Sti=na, u. 
1751 Gradec, prof. et. - 1752-1753 Ljubljana, prof. fil., et. - 1754 Terezijaniš=e, prof. 
fil., - 1755-1756 Passau, prof. fil. - 1757-1760 Celovec, prof. mat., kontr., mor. teol. - 
1761-1762 Ljubljana, prof. mor. teol. - 1763-1770 (nekaj =asa) Celovec, prof. can."2 
1758/59 prof. mat. Janez Krstnik Schottin 
1759/60 prof. mat. JoiefKaufmann."* 
1760/61 prof. mat. Jofef May(e)r, 
20. 5. 1720 Passau, roj. - 27. 10. 1736 Dunaj, vstp. -Avgust 1789 Celovec, u. 
1740-1742 Dunaj, stud. fil. - 1744-1745 Dunaj, rep. mat. - 1755/56, 1756/57 Gradec, 
prof. mat., ast. - 1757/58-1759/60 Linz, prof. mat. - 1761/62 Buda, prof. mat. - 1773- Du- 
naj, vodi astronomski observatorij. 
Objavil je izpitne teze iz etike: 
Physicae recentioris Origo antiqua, per dialogos epistolares demonstrata. Authore R. P. 
Regnault e Societate Jesu. E gallico recens latine reddita. Auditoribus oblata a perillustri, ac 
perdocto D. Georgio de Zobel, Austriaco Viennensi, Philosophiae in secundum annum Audi- 
tore, Caesarei Ferdinandei Convictore Graecii M.DCC.LV: Typis Haeredum Widmanstadii. 
(4°, 392 strani). Privezano: Dum assertiones ex Philosophia universa ex praelectionibus ad- 
modum Reverendi P. Francisci Tricarico e Societate Jesu, Philos. Profess. Publ. Ordin. Et 
Examinatoris, admodum Reverendi P. Joseph Mayer e Societate Jesu, Ethices et J. N. Prof. 
Publ. Ord. Et Examinatoris; admodum reverendi P. Joan. Bapt. Kauschutnig e Societate Jesu, 
Matheseos Prof. Publ. Ord. in alma ac ccleberrima Universitate Graccensi publice propugna- 
ret, anno M.DCC.LV, mense Augusto, die 24.'" 
1761/62 prof. mat. Franc Radieucig."b 
1762/63 prof. mat. Franc Ksaver Rascher."1 
1763/64 prof. mat. Ignac Rosenberger."1 
1764/65, 1765/66 prof. mat. Franc Ksaver Wulfen."9 
1766/67-1772/73 prof. mat. Leopold Baron Apfaltrer, 
16. 10. 1731 grad Grma=e v kraju Zavrstnik pri Šmartnem pri Litiji, roj. - 1. 11. 1747 
Dunaj, vstp. - 9. 12. 1804 Györ, u. 
1748-1749 Dunaj, stud. 1750- Gradec, stud. fil., teol. - 1754 Ljubljana - 1765 Gradec, 
stud. teol. - 1766-1773 Celovec, prof. mat., eksperimentalne mehanike. - 1780 Györ, kano- 
nik - 25. 5. 1792-3. 11.1794 Ljubljana, prisednik Studijskega konsesa za filozofski Studij in 
mediko-kirurško šolo.'20 
1,2 Diar., I/39r, I683V10; Lukäcs, 1988, 3: 1337; Catalogus, 1753, 15. 
"' Tudi v Ljubljani. 
114 Tudi v Ljubljani. 
115 Fischer, 1978. 208; Sommervogel. V, 802, IV, 935. Mayr je objavil teze skupaj s profesorjem matematike 
Janezom Krstnikom Kaschutniggom (1714-1789), Wi je leta 1747 pou=eval v Tmavi, med letoma 1748-1753 na 
Dunaju, med letoma 1754-1755 v Gradcu, pozneje pa je bil prefekt v Celovcu. Kaschutnigg je bil verjetno rojen v 
Žovneku (Lukäcs, 1988, 2: 587; Sommcrvogel, 4: 934), po drugih virih pa v Beljaku (Stoeger, 1855, l70;Grasselli. 
1998, 109). Umrl je v Mariboru. Objavil je 5 knjig, med njimi tudi matematiko. Tretji sodelavec pri izpitu Franc 
Tricarico (1719-1788) iz Reke je bil pozneje leta 1757 profesor fizike v Ljubljani. Izpitne teze so dali vezati v knjigo 
No=la Regnaulta (1683-1762), profesorja fizike v Amsterdamu in Parizu. Knjigo so naslednje leto nabavili na kole- 
giju v Ljubljani (W-I451; NUK-8480). 
116 Tudi v Ljubljani. 
117 Tudi v Gorici. 
""Tudi v Ljubljani. 
119 Tudi v Gorici. 
120 Po bolezni gaje pri tej dolžnosti novembra leta 1794 nadomestil licejski profesor matematike A. Gruber, ki 
je položaj obdržal na medicinsko-kirurüki Soli do 27. 2. 1798, na filozofskih Študijah pa do 11.9. 1802 (Cipcrle. 
1980, 177; Cipcrle, 2001, 99, 297). 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS • 56 ' 2002 « 3-4 (126) 365 
Biblgraf. obsega agronomsko, meroslovsko in dve matemati=ni fizikalni deli: 
1. Ueber das ächte Verhaltniß zwischen Wiesen und Aeckern in Kärnten, eine von der 
•aiser - königlichen Ackerbaugesellschaft daselbst im Jahre 1767 gekrönte Preisschrift. Kla- 
genfurt: Gedr. Mit Kleinmayerischen Schriften, 1768. (NUK-9657). 
2. Vergleichungstafeln altkärantenerischer Masse und ihrer Preise mit den neu österrei- 
chischen und ihrer Preise. Klagenfurt. (Nedatirano). 
3. Leopoldi Apfalteri e S.J. de Motu rhombi conici Dissertatio inter A.A. distributa. Quod 
•n aula academica archiducalis Societatis Jesu collegii Clagenfurtii anno MDCCLXXI Men- 
sc Septembre. Ex Praelectionibus R. P. Leopoldi Kirchschlager e S.J. Phil. Prof. Publ. & Ord. 
Klagenfurt: Kleinmayer, 1771. (NUK^258). 
4. Abhandlung von dem Drück der Gewälber auf ihre Seitenmaner, Wien: Trattner, 1782.121 
Profesorja matematike na pomorski in trgovski šoli v Trstu 
10. 8. 1754-1773 prof. mat., navtike Franc Ksaver Orlando, 
7. 12. 1723 Reka, roj. - 3. 12. 1739 Dunaj, vstp. - 23. 10. 1784 Reka, u. 
1740-1742 Dunaj, noviciat - 1742/43 Trst, gra. - 1743-1745 Gradec, stud. fil. - 1746- 
1747 Gorica, gra. - 1748-1749 Dunaj, Stud. mat. (specializacija) - 1750-1753 Dunaj, stud. 
te°l- (zadnje zaobljube v Judenburgu) - 1753-1773 Trst, prof. mat., navtike - 1773-1784 
Reka, prof. mat., navtike, dvojnega knjigovodstva.122 
Objavil je izpitne teze, od katerih so se ohranile le nekatere: 
1 • »Libri di Padre Orlando: Aritmetica ed Algebra; Geometria; Trigonometria piana e 
sferica; Astronomia; Geografia; Idrografia. 1758-1760.123 
2. Saggio di stereometria, trigonometria, sferica astronomia, geografia & idrografia. Tri- 
tte, 1764. 
3- Saggio di aritmetica, algebra, regule di proporzione, longimetria, planimetria e trigo- 
nometria piana. Trieste, 1769.'24 
4. Assertationes ex universa philosophia, quas in regia Hungarica Fluminensi academia... 
Anno M.DCC.LXXVII. Publice propugnandas suscepit. Thomas Svilokossi de Jurkovich... 
suscepit... ex praelectionibus R.P. Franciscum Xav. Orlando, Matheseos Professore, Jos. A. 
Novak, Aloisius Capuano, Matheseos Professore. Labaci: Litteris Egerianis, 1777.125 
5- Trattato d'idrographia.126 
6-Corso Matematico-Nautico. 1783.127 
?• Saggio di matematica... Orlando e Capuano... Accademia di Fiume. 1783.128 
8- Catalogus Librorum Bibilothaecae Matematico-Nauticae. Fiume, 1783.129 
I21 Smole, 1982. 177; Diar., I/38r. 1405V8; Stoeger, 1855, 13 (datum rojstva 15. 10. 1731); Sommervogel, 1: 
l73;Lukäcs. 1987, 32-33; Grassclli, 1998, 109. 
Koradc- 1995, 89-91; FranuSi7. 1995, 190 (rojstni datum 9. 12. 1723); Lukäcs. 1988, 1119; Schmidt, 1963, 
w: Martinovid, 1992, 90. Fischer (1978) ni objavil podatkov za Trst. 
T Sest rokopisnih zvezkov Orlandovih predavanj, ki jih hranijo v »Biblioteca dciristituto Tecnico Nautico« v 
StliiKorade- '995. 90; Martinovih 1992, 95; Franuši7. 1995. 193-194). 
o-       Teze na 15 straneh. V Orlandovih pismih je omenjen tudi natis tez za leto 1755 in 1758 (Korade, 1995, 89- 
^^ 101. 119). 
" Korade, 1992, 248. 
Nedatirano (SB, rokopis 7129; Korade, 1992. 249). 
322 strani 230 \ 310 mm (FranuSi7, 1995. 194-195). 
, V italjanS=ini. dva lista papirja 290 x 215 mm (A1IZ, Šolski spisi, škatla X, brez signature: Korade, 1992. 
iN0rade' '995,92). 
lis      Dva lista Papirja 370 x 230 mm (AHZ. Šolski spisi. Škatla IX, Jt. 172; Korade, 1992, 267; Korade, 1995, 
•«). Drugi Orlandovi rokopisi, popisi in pisma so ohranjeni predvsem v AST - CRS, Intendcnza Commerciale 
(Korade, 1993. 90). 

366 S. JUŽNI6: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ...  
1783-1795 prof. mat., navtike Alojz Capuano, 
13. 2. 1743 Trst, roj. - 15. 10. 1764 Dunaj, vstp. - 20. 11. 1795 kapucinski samostan 
Svetega Križa (Santa Croce) v Gorici, u. 
1763-1764 Trst, stud. matemati=no-navti=ne šole - 1767 Leobcn, rep. hum. - 1768-1769 
Dunaj, stud. fil. - 1770-1771 Reka, gra. - 1772 Gradec, rep. mat. - 1773 Reka, gra. - 
1775-1782 Reka, prof. mat. - 1783 Reka, prof. aritmetike, algebre in trgovine.130 
Objavil je izpitne teze skupaj z Orlandom. 
Jezuitski matematiki v Celovcu 
Najpomembnejši jezuitski matematik v Celovcu je bil Štajerec Traber. Po doktoratu iz 
filozofije je za=el pou=evati matematiko v Trnavi. Nato je s presledki petnajst let pou=eval 
matematiko in štiri leta filozofijo na Dunaju, kjer je vodil tudi semeniš=e. Umrl je za kugo tri 
leta pred turškim obleganjem Dunaja. 
Na Traberjevo optiko je vplival desetletje starejši Kircher (1601/2-1680). Traber gaje 
naštel med »štirimi mojstri filozofije, še posebno jezuiti: Aguilonius,m Christophorus Schei- 
ner, Athanasius Kiercher (sic!), Casparus Schottus«. Traberjevo optiko so le mesec dni po 
natisu nabavili tudi na kolegiju v Ljubljani inje fizikalna knjiga z najstarejšim ekslibrisom iz 
ohranjenega dela jezuitske knjižnice v Ljubljani. Vsebovala je veliko ve= skic in geome- 
trijske optike kot starejša Kircherjeva optika. Za razliko od Kircherja je Traber pisal v obliki 
vprašanj, poukov in dokazov, podobno kot dvanajst let pozneje Newton v Principih. Tako kot 
pozneje Thullner v Ljubljani je tudi Traber razdelil svoje delo na optiko, katoptriko in diop- 
triko. Vsaki je posvetil okoli sedemdeset strani. 
Traber ni omenjal odkritja uklona jezuita Grimaldija, ki je bilo objavljeno desetletje prej. 
Prav tako ni obravnaval šest let starega odkritja dvojnega loma Danca Erazma Bartholina 
(1625-1698) in tudi ne pred tremi leti objavljenih Newtonovih raziskovanj barv, ki jih je 
kritiziral jezuit Gaston Pardies (1636-1673). Ve=krat pa je omenjal Descartesova razisko- 
vanja.132 Navedel je prenizko vrednost milijardo milj na uro za hitrost svetlobe, saj je Olaf 
Christiansen Roemer (1644-1710) objavil natan=nejšo meritev pri pariški akademiji šele 
leto po prvi izdaji Traberjeve optike.133 Traber je zaklju=il delo z dodatnim opisom son=ne 
ure.134 Knjigo so brez ve=jih popravkov posmrtno ponatisnili v letu koje Christiaan Huygens 
(1629-1695) objavil svoja raziskovanja svetlobe. 
Dve desetletji za Traberjem je katedro za matematiko v Celovcu prevzel Korošec Fran- 
zell. Na drugih kolegijih ni pou=eval matematike, je pa skupno sedem let predaval filozofijo 
in fiziko v Linzu, Gradcu in Celovcu. V devetdesetih letih 17. stoletja je objavil po eno 
matemati=no in astronomsko delo. Dve leti pred smrtjo je bil knjižni=ar kolegija v Ljubljani, 
vendar se ni ohranila nobena fizikalna knjiga z njegovim vpisom ekslibrisa. 
Kmalu za Franzllom je katedro za matematiko v Celovcu prevzel Buzzi iz Julijske kraji- 
ne, prvi ljubljanski profesor fizike in poznejši rektor ljubljanskega kolegija. V letu za=etka 
pouka matematike na višjih študijih v Ljubljani je Vbrster pou=eval matematiko v Celovcu in 
i M Capuano je bil Orlandov Student v Trstu in je matematiko na Reki pou=eval kot Orlandov pomo=nik (Lukacs, 
1987, 152; Korade. 1995. 91 (rojstna letnica 1748); Zovatto, 1992, 253; Franuši=, 1995, 193, 195). 
131 Traber, 1690, Uvod, I. Belgijski jezuit Aguilonius je objavil optiko kmalu po Traberjevem rojstvu. 
132Traber, 1690, 1, 21, 33, 59, 68, 142. 
133 Traber. 1690, 42. 
134 Traber, 1690,95-101,213-125. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 • 2002 • 3-4 (126) 367 
Pozneje še tri leta v Gradcu in na Dunaju. Na Dunaju je objavil knjigo o geometrijskih kon- 
strukcijah s številnimi skicami. 
Na kolegiju v Celovcu je terezijanske reforme zaznamoval predvsem pouk matematike 
Leopolda iz plemiškega rodu Apfaltrerjev, ki so imeli v lasti grad Roje in od 11. stoletja dalje 
tudi bližnje Grma=e ob današnjem Šmartnem pri Litiji. Dedni naslov baronov so dobili leta 
1672.'" Leopoldova sorodnika sta bila jezuita Henrik (1681 -1713) in Ernest Apfaltrer (1701— 
'767). Leopold je bil vnuk Janeza Ignaca Apfaltrerja, glavnega prejemnika Kranjske dežele. 
Po smrti Janeza Ignaca leta 1765 so si njegovo dediš=ino 14. 3. 1768 razdelili štirje sinovi: 
kresijski glavar na Gorenjskem Franc, Leopoldov o=e Ignac, duhovnik Ernest (u. 1815) in 
ladporo=nik pehote Nepomuk Apfaltrer. Ignac je podedoval gospostvo Loka na Štajerskem. 
L. Apfaltrer je bil na kolegiju v Ljubljani že v =asu B. F. Erbergovega utemeljevanja 
fizikalnega kabineta leta 1754 in seje pozneje še vrnil. Leto dni za Wulfnom je bil premeš=en 
'z Ljubljane v Celovec. Apfalterer je prevzel profesorsko mesto za »eksperimentalno meha- 
niko« v šoli za vajence pri jezuitskem kolegiju v Celovcu in jo skupaj s pomo=nikom obdržal 
tudi po letu 1773. Podobno šolo je med letoma 1769 in 1784 v Ljubljani vodil G. Gruber, 
nekaJ =asa ob pomo=i Maffeia. 
Poleg mehanike je Apfalterer na kolegiju v Celovcu predaval matematiko. Tudi s temi 
Predavanji je nadaljeval po razpustu reda leta 1773, enako kot fizik Kirchschlager.13* Po upo- 
kojitvi seje Apfalterer vrnil v Ljubljano. 
Koroška kmetijska družba je leta 1767 nagradila Apfaltererjevo razpravo o razmerju med 
Površino travnikov in njiv v deželi. Objavil je tudi priro=nik za pretvorbo starih koroških mer 
Jn uteži v nov avstrijski metri=ni sistem, ki so ga njegovi študenti uporabljali pri pouku. Dve 
eti Pred prepovedjo Družbe je dal natisniti matemati=ni opis gibanja vrtavke. Uporabil je 
Številne sodobne ena=be in jih na koncu ponazoril še s skicami. Pred razpravo so privezali 
enainPctdcset izpitnih tez iz filozofije, od katerih je zadnjih devetintrideset obravnavalo fi- 
z'ko pri profesorju Kirchschlagerju. Sledilo je deset tez iz moralne filozofije in prav toliko iz 
Matematike. Podobno kot Gruber v Ljubljani seje po prepovedi Družbe tudi Apfalterer ukvarjal 
z gradbeništvom. Raziskoval je sile s katerimi oboki pritiskajo na stranske zidove. 
Jezuitski matematiki v Ljubljani 
'• Prve ohranjene teze 
Najpomembnejši med jezuitskimi profesorji matematike v Ljubljani je bil Thullner. Njego- 
vo geometrijo iz leta 1711 jezuitski viri še posebej izpostavljajo.'17 Devetnajstleten je vstopil 
k Jezuitom v Leobnu. Na dunajski gimnaziji je pou=eval poetiko in retoriko in izdal dve 
Prozni pesnitvi, v katerih je slavil cesarsko mesto. Leta 1702 je kot spovednik pou=eval etiko 
v Gradcu. Filozofijo in fiziko je za=el pou=evati v Gorici med letoma 1703 in 1704. Obenem 
Je v Ljubljani izdal zgodovinsko knjižico o Goriški. Njegovi goriški predavanji o fiziki in o 
norologjjju« sta sc ohranili v rokopisu študenta Aleša Žige Dolni=arja (1685-1708), ki je 
m Smole. 1982, 176-177.581. 
|37 Schmidt, 1963,264. 
J8 MacDonell. 1989, Appendix 2: 17 
I lorologija je bila srednjeveška znanost ki je vsebovala dele sodobne hidrostatike, hidrodinamike, geografije 
,n ^gih ved. 

368 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ...  
obiskoval ljubljansko gimnazijo med letoma 1695 in 1701, pravo pa je študiral na univerzi v 
Perugiji med novembrom 1704 in 12. 8. 1707. 
Dolni=ar je Thullnerjevo razlago okrogle oblike Zemlje dopolnil z nazorno risbo 
izbo=enosti morja, ki zakriva svetilnik opazovalcu z oddaljene ladje.139 V drugem oddelku je 
Thullner obravnaval sisteme Ptolomeja, Braheja in Kopernika. Proti Koperniku je navajal 
sklepe kongregacije kardinalov iz leta 1616 in se je nekoliko nor=eval iz domneve o vrtenju 
Zemlje okoli Sonca. Poglavje je zaklju=il s skicami in z opisi naprav za geodetske meritve na 
vodoravni podlagi,140 s katerimi so jezuiti pol stoletja pozneje merili poldnevnike. 
Naslednjo razpravo je Thullner posvetil svetu in vesolju. Menil je, da so planeti iz teko=e 
snovi. Opisal je naprave za merjenje =asa ter svetlobne in toplotne pojave. Razpravi je dodal 
na=rt za dolo=anje višine drevesa pri opazovanju z razli=nih razdalj.141 
Pri obravnavi treh Aristotelovih knjig o nastajanju in propadanju je pravilno opisal odboj 
svetlobe in ugotavljal, da svetlost pada s kvadratom oddaljenosti od svetila.142 Ni verjel, da z 
red=enjem snovi lahko dobimo vakuum, =eprav je obravnaval tudi delce in pore v telesih.143 
Po Kircherju je sprejel domnevo o podzemnem ognju in žveplu. Sprejemal je anti=no teorijo 
o štirih elementih in o njihovem mešanju. Mešanje naj bi dolo=alo štiri psihološke tipe ljudi, 
ki jih poznamo tudi danes.144 Za vzrok gibanja je priznaval tako težnost kot lahkost in je 
podpiral Aristotelove ideje proti jezuitu Rodrigu de Arriagi (1592-1667), profesorju na uni- 
verzi v Pragi.145 Z geometrijsko optiko je opisal nastajanje slike predmeta.146 
Na zadnjih štiridesetih oštevil=enih straneh je Dolni=ar zapisal Thullnerjeva predavanja o 
Aristotelovi meteorologiji iz leta 1703, ki so jih pozneje predavali kot del »posebne« fizike. 
Tudi tu se je Thullner strinjal s Kircherjem, da so pod površjem Zemlje teko=ine, morja, pare 
in jame. Po Kircherjevem modelu je opisal tudi katastrofalni izbruh Vezuva junija 1668.147 
V drugi razpravi o kometih je Thullner navajal opazovanja Plinija,148 delo jezuita Giovan- 
nija Battiste Ricciolija (1598-1671) iz leta 1618 ter opazovanje kometov iz let 726 in 1529. 
<eprav kometi prebijajo sfere Ptolomejevih planetov, ugotovitve ni uporabil proti Ptolo- 
mejevemu sistemu. Menil je, da so kometi sestavljeni iz ognja in plamenov. Njihove lastnosti 
je pojasnjeval z antiperistazo, peripateti=no teorijo, s katero so pojasnjevali tudi hitrejše zmrzo- 
vanje tople vode v primerjavi s hladnejšo.149 
V poglavju o ognju je Thullner navajal predvsem opazovanja jezuita Schotta (1608-1666) 
in njegovih u=encev na Siciliji ter trditve Schottovega u=itelja Kircherja.150 Citiral je Schotto- 
va dela, ki so jih prodajali tudi v Ljubljani. 
Pri obravnavi rek je opisal Pad, Donavo in Savo na Kranjskem ter nenavadno spreminjanje 
gladine Cerkniškega jezera. Zavrnil je domnevo, da strelo povzro=ata dež in sneg. Opisal je 
tudi tople vrelce in potres na obmo=ju Neaplja, ki naj bi ga 8. 2. 1671 povzro=ilo izparevanje 
žvepla.131 
139 Thullner, 1704, De Mundo et Coelo, I: št. 9. 
140 Articulus 2 (Thullner, 1704, De Mundo et Coelo, I: Jt.l 1-13, 22). 
141 Thullner, 1704, De Mundo et Coelo, II: št. 7, 16, 18, 23. 
142 Thullner. 1704, De Generatione et Corruptione, I: št. 36. 
143 Thullner, 1704, De Generatione et Corruptione. III: št. 20, 22; V: 19. 
144 Thullner, 1704, De Generatione et Corruptione, IV: št. 7, 10, 20. 
145 Thullner, 1704. De Generatione et Corruptione, V: št. 21, 23. 
144 Thullner, 1704. De Generatione et Corruptione, V: št. 42. 
147 Thullner, 1703, Metheororum, 5a, 6a-6b. 
148 Gaius Plinus Cecilius Secundus (starejši, 23-79). 
149Thullner, 1703, Metheororum, 8v, 11', 12', 17', 17». 
""Thullner. 1703, Metheororum, 18", 21 \22\23\ 
"' Thullner, 1703, Metheororum, 33', 32", 36'. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS »56» 2002 «3-4 (126)       369 
Po odhodu iz Gorice je Thullner še tri leta pou=eval filozofijo in matematiko v Linzu in 
nato matematiko na Dunaju med letoma 1708 in 1713. Vmes je bil leta 1709 dodeljen ljub- 
ljanskemu kolegiju. Profesorji matematike so bili pred 19. stoletjem pogosto tudi pomembni 
fiziki, najznamenitejši seveda Galilei v Piši in Padovi. V Galilejevi in v Thullnerjevi dobi so 
Pri pouku matematike obravnavali tudi optiko in mehaniko. 
Teze za izpit pri Thullnerju sta Lovrenc Daniel Wolbiz in Janez Ernest Erberg152 ob koncu 
predavanj matematike v Ljubljani 23.6. 1709 naslovila »matemati=ne vaje«. To so najstarejše 
ohranjene prirodoslovne izpitne teze z ljubljanskega kolegija. 
V naslovnici izpitnih težje bil Thullner naveden kot profesor moralne teologije in mate- 
matike v Ljubljani. Tedanja ljubljanska profesorja fizike in filozofije Zaharija Kappus 
(1673-1751) iz Kamne Gorice in Janez Reusner (1671-1720) iz Linza se izpita nista ude- 
ležila. Teze so bile sestavljene iz štirih delov na neoštevil=enih straneh. 
Na uvodnih straneh sta študenta Sveto Trojico povezala s tremi lastnostmi svetlobe, ki je 
ni mogo=e ustvariti, je barvita in neiz=rpna. Opisala sta =uda optike, predvsem »umetne slike 
Pri katerih oko mikroskopa naredi ljudem vidne stvari, ki so bile pred tem stoletja skrite«. Z 
novimi odkritji spoznavamo stvari, ki so bile rimskim filozofom nedostopne in o njih niso 
znali še ni=esar povedati. Prav zato sta izbrala izpitna vprašanja iz optike, ki je v njunem =asu 
z uporabo mikroskopa (in teleskopa) ponudila »neskon=no število novih odkritij«. 
Objavila sta po štiri izreke o optiki, katoptriki in dioptriki. Za=ela sta z opisom premo=rtnega 
urjenja svetlobe in definirala zorni kot, ki dolo=a velikost slike. Bolj oddaljeni predmeti so 
zato videti manjši (I). Navidezna velikost je odvisna od oddaljenosti (II). 
Ploskev postane vidna, ko se od nje odbiti svetlobni žarek dotakne o=esa. <e gledamo na 
Ploskev, priletijo svetlobni žarki iz ploskve naravnost proti o=esu (III). Zapis nas puš=a v 
dvomih, ali slika nastane na zunanji površini o=esa, kot si je napa=no predstavljal Arabec 
Alhazen (965-1039). G. Schöttlove ljubljanske teze so bile 63 let po Thullnerjevih veliko 
bolj podobne sodobni optiki. 
Thullnerjeva študenta sta vedela, da se svetlost zmanjšuje z oddaljenosti od svetila, =eprav 
nista posebej omenila zmanjševanja s kvadratom razdalje, ki je sledilo tudi iz Newtonove 
teorije. Poznala sta tudi uklon zaradi katerega se bližjemu opazovalcu plamen ognja zdi daljši 
kot bolj oddaljenemu, ko svetloba pada skozi dolgo ozko režo v objektu. Prepri=ljivejše sta 
opisala oblikovanje sence telesa (IV). 
Štiri izreke iz katoptrikc sta za=ela s pravilnim opisom odbojnega zakona na zrcalu: »Odboj- 
ni kot je enak vpadnemu v vseh to=kah, ki ležijo na ravnih =rtah. Pravokotno padajo=i žarek 
se odbije sam vase (V).« Odbita svetloba in slabotne barve praviloma žarijo naravnost in tako 
lahko z nakopi=enjem oja=ijo vpadno svetlobo (VI). 
Predmeta v zrcalu ne vidimo na njegovem mestu, temve= drugje. Odbiti žarek po odboju 
°d zrcala pade v oko. S premikanjem o=esa ali objekta premaknemo sliko v drugi del zrcala 
(VII). 
V zadnjem izreku iz katoptrikc sta opisala odboj na zrcalu. <eprav tega nista izrecno 
zapisala, sta uporabljala vbo=eno zrcalo, ki lahko svetlobo iz ve= vpadnih smeri odbije v isto 
to=ko. Z zrcalom sta projicirala svetlo sliko tudi v senco (VIII). 
V prvih dveh izrekih dioptrike sta študenta opisala lomni zakon na sodoben na=in: »Po 
vPadu iz redkejšega v gostejše okolje se žarek lomi proti vpadni pravokotnici. Po vpadu iz 
152 StarejSi bral jezuitov tnocenca Volbcnka (1694-1766) in Antona (1695-1746) ter Janeza Benjamina 
(1699-1759). sinov barona Janeza Danijela (1647-1716) i/. Ko=evja. J. D. Erberg je bil =lan bratovš=ine sv. Dizme 
'n =lan Akademije Opcrozorov od leta 16931, nadimkom »Fidius«. Naslov barona je dobil skupaj z bratom Janezom 
Adamom (u. 1723) dve leti pred svojo smrtjo. 

370 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSlIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ...  
gostejšega v redkejše okolje pa se lomi pro= od pravokotnice (IX). Žarek se tem bolj lomi 
proti pravokotnici, =im gostejše je sredstvo in tem bolj lomi pro= od pravokotnice, =im redkejše 
je. Lomljeni žarek se zvezno nadaljuje iz vpadnega (X).« 
V tretjem izreku o dioptriki sta pravilno opisala objekt, ki je v redkejšem okolju videti 
bolj oddaljen in manjši, v gostejšem pa bližji in ve=ji (XI). Z dveh ali z ene strani stisnjeno 
steklo zbere lomljene žarke v skupnem prese=iš=u (XII), ki ga danes imenujemo goriš=e 
zbiralne le=e. 
Izreke o premem širjenju, odboju in lomu svetlobe sta študenta zaklju=ila z neoštevil=enimi 
eksperimentalnimi nalogami: štirimi iz optike, desetimi iz katoptrike in štirimi iz dioptrike. 
Pri nalogah iz optike sta najprej projicirala žarke v (temni) izbi. Nato sta odbito svetlobo 
z osvetljenega predmeta projicirala tako, daje bila slika v nekaterih to=kah pravilna, v drugih 
pa povsem spa=ena. Sence in svetlobne žarke sta projicirala do najve=jih razdalj. Bržkone sta 
uporabljala kamero obskuro, kije nista posebej imenovala, =eprav jo je opisal že jezuit Gio- 
vanni Battista Delia Porta (1534/5-1615). 
V zadnji nalogi iz optike sta opazovala dvojno sliko predmeta. Sliki sta projicirala na 
razli=ni ploskvi. Tüdi v tem primeru sta gotovo uporabljala zatemnitev. Postopka za podvojitev 
slike nista opisala. Morda sta uporabila islandski dvolomec, ki gaje leta 1669 prvi opisal 
Erazem Bartholin (1625-1698) na univerzi v Kopenhagenu. 
Pri katoptri=nih nalogah sta uporabljala gladka ravna in ukrivljena zrcala, bržkone le 
vbo=ena (konkavna). Pri prvi nalogi sta na zaslonu opazovala odbito svetlobo Sonca in dru- 
gih svetil, ki jih neposredno ni bilo mogo=e opazovati. Naloga je morda zahtevala sestav- 
ljanje periskopa z uporabo dveh zrcal. 
V drugi nalogi sta slike objektov po odboju na gladkem zrcalu pove=evala in deformirala 
na »=udovite na=ine«. Nista posebej omenila, da pove=ano sliko opazujeta na vbo=enem 
zrcalu pri razdaljah manjših od goriš=ne razdalje. 
V tretji nalogi sta gladka zrcala postavila tako, da je svetloba po ve=kratnem odboju 
zadela osvetljeni predmet »v hrbet«. V =etrti nalogi sta pravilno ugotavljala, da zrcala obra=ajo 
slike. 
V šesti nalogi sta opisala postopek za osvetlitev skritih predmetov z uporabo zrcal. Z 
žarki odbitimi od zrcala lahko zasukamo sliko =loveka, da po=asi plava navzgor v zraku. To 
je bila ena izmed Kircherjevih umetnij, s katerimi je navduševal obiskovalce svojega muzeja 
pri rimskem kolegiju. 
V osmi katoptri=ni nalogi sta povedala, da »gladko« zrcalo lahko povzro=i ogenj na ve- 
likih razdaljah, kot seje dve tiso=letji prej posre=ilo Arhimedu v boju proti ladjevju Rimlja- 
nov. V naslednjem poskusu sta opisala, kako pono=i naredimo stvari vidne na velikih od- 
daljenostih in kako pove=amo slike majhnih predmetov. Zadnji deseti katoptri=ni poskus je, 
podobno kot osmi, opisoval zažiganje oddaljene slame z odbojem svetlobe od zrcala. 
Prva dioptri=na naloga je obravnavala mavrico, ki nastane zaradi loma. Nista opisala 
mavrice na nebu ali na tankih plasteh, temve= le tisto na dragih kamnih. 
V drugi nalogi iz dioptrike sta uporabljala stekleni meh poln vode kot »razpršilno« le=o. 
Razpršene žarke sta projicirala na zid. Opisala sta poskuse s steklenim poliedrom kot zbiral- 
no in razpršilno le=o, bržkone tudi v obliki podobni kalejdoskopu, ki gaje Škot David Brew- 
ster (1781-1868) patentiral stoletje pozneje leta 1816. Zadnja naloga je opisovala konveksno 
zrcalo potopljeno v vodo, ki odbija svetlobo Sonca v zvezdam podobne slike. 
Pri poskusih sta uporabljala zatemnjeno sobo, zbiralne le=e, ravna in konkavna zrcala, 
meh iz stekla, posodo z vodo in verjetno tudi zaslonko. Te naprave so jezuiti imeli v Ljubljani 
že pred B. F. Erbergovimi nabavami fizikalnih in matemati=nih pripomo=kov leta 1755. Za 
razpršilne le=e in izbo=ena zrcala se nista posebej zanimala. Ve= pozornosti sta namenila 

. ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 » 2002 » 3-4 (126) 371 
zrcalom kot le=am, ki sta jih uporabila le pri zadnjem izreku o dioptriki. Mikroskop in tele- 
skop sta omenila le v uvodu. 
Nista navajale imen raziskovalcev, ki so vplivali na Thullnerjev pouk. Pravilen opis loma 
v IX in X izreku kaže vpliv leydenskega profesorja Willebrorda van Roijena Snella (Snelliu- 
sa, 1591-1626), ki je zakon odkril leta 1621. Descartes je odkritje objavil 17 let pozneje. 
Sneli je tudi prvi opisal trigonometrijsko meritev poldnevnika,153 ki so jo uporabljali tudi 
jezuiti. Jezuiti so sprejeli Descartesov nauk šele po hudih bojih v 18. stoletju. Pozneje so ga 
navdušeno zagovarjali predvsem v Wolffovi priredbi Leibniza do prevlade Boškovi7evih idej 
v drugi polovici 18. stoletja. 
Druga posebnost ljubljanske optike je bil opis oja=itve svetlobe v IV in VI izreku s teorijo 
uklona, ki so jo posmrtno objavili po Grimaldiju. Vendar za uklon nista uporabila Grimal- 
dijeve skovanke »diffracte«'** temve= izraz »aggregatione« v pomenu nakopi=enja. Grimaldi 
je pojav opisal v duhu svojega =asa kot ena=bo, po kateri tema prišteta temi daje svetlobo.155 
V valovni teoriji je imel barve za modifikacijo svetlobe. Odkritje uklona se ni hitro uveljavi- 
lo, saj ga ni omenjal ne Kircher v novi izdaji Ars Magna leta 1671, niti Huygens v objavljenih 
delih in pismih, =eprav je imel Grimaldijevo knjigo v družinski knjižnici. Newton ni mogel 
dobro pojasniti Grimaldijevega poskusa s teorijo delcev inje morda tudi zato odlašal z obja- 
vo optike do leta 1704."6 Newtonova teorija delcev svetlobe in Huygensova teorija longitu- 
dinalnih valov nista pravilno opisovali uklona svetlobe. 
Jezuit Grimaldi je lahko neposredno vplival na ljubljanske sobrate, =eprav je delal v Bo- 
logni zunaj habsburške monarhije in v drugi jezuitski provinci. Verjetno so v knjižnici Ljub- 
ljanskega kolegija imeli Grimaldijevo delo, saj so prav na Thullnerjevo pobudo leta 1709 
nabavili dve knjigi Grimaldijevega starejšega sodelavca Ricciolija. Med službovanjem v Gorici 
je imel Thullncr lahko še tesnejše stike z Grimaldijevimi nasledniki v Bologni. 
V poznejših letih so na ljubljanske fizike vplivala dela Mairana in Dutourja. Trdila sta, da 
uklon povzro=a plast zraka, ki se prime površine telesa.157 Pravilno razlago z interferenco 
valov sta objavila šele Young (1773-1829) in Fresnel (1788-1827).158 Zato ni verjetno, da bi 
se izraz »nakopi=enje« v VI izreku objavljenem v Ljubljani leta 1709 lahko nanašal na inter- 
ferenco, odkrito stoletje pozneje. 
Iz Thullnerjevih izpitnih vprašanj ni mogo=e spoznati njegovega mnenja o nasprotujo=ih 
s> teorijah svetlobnih valov in delcev. Kot jezuit še ni mogel sprejeti nove Newtonove optike 
•nje bil bližje Descartesu in Wolffu. Izreki in še bolj naloge pri Thullnerjevem izpitu so bile 
razmeroma sodobne in bi jih lahko uporabili celo pri današnjem pouku tri stoletja pozneje. 
Po kratkem pou=evanju v Ljubljani seje Thullner vrnil na Dunaj in tam leta 1711 objavil 
knjigo o geometriji. Geometrijski pristop je prevladoval med jezuiti njegovega =asa, tako pri 
Kircherju v Rimu, Stainerju v Ljubljani in pozneje pri Boškovi=u. 
Thullnerjev naslednik v Ljubljani je bil Slovak Beniczki, ki seje pravkar vrnil iz indijskih 
misijonov. Objavil je razpravo o koledarju. Po odhodu iz Ljubljane je pou=eval matematiko 
na doma=em Slovaškem. 
'"Heilbron, 1993,186. 
[U Izpeljanka iz latinskega »diffringere* (razlomiti) uporabljena v prvem Grimaldijevem (1618-1663) poskusu 
"Lumen propagatur seu diffunditur non solum direete. refracle ac reflexe, sed etiam quodam quarto modo diffracte* 
'Grimaldi. 1665, 1; Maitte, 1981, 90, 311; Rubinowicz, 1966, 1). Vodilni sodobni raziskovalec uklona Woyciech 
Rubinowicz (Adalbert, 1889-1974) je na univerzi v Ljubljani predaval dve stoletji po Stainerju. 
'" Grimaldi, 1665, drogi poskus; Wilde. 1838, 321; Mladženovi7, 1985, 51. 
,5IS Mladženovi7. 1985, 62, 78; Maitte. 1981. 131. 179. 
157 Rubinowicz, 1966, 2, 388. 394. 
158 Mladženovi7, 1985, 100. 110-111; Maitte, 1981, 216, 227; Rubinowicz, 1966, 3, 7. 

372 S, JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSjIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ...  
Za njim je ljubljansko katedro za matematiko prevzel Dunaj=an Schmelzer. Študent 
Ljubljan=an Leopold Friderik pl. Breckerfeld je ob koncu Schmelzerjevih matemati=nih pre- 
davanj sestavil kratek u=benik. Schmelzer je predaval o aritmetiki, o prera=unavanju kole- 
darjev in o izdelovanju in uporabi son=nih ur po Kircherjevem zgledu. 7. 9. 1712 je Brecker- 
feld zapisal veliko daljši rokopis o fiziki po predavanjih Josepha Theissa (1673-1745) v 
drugem letniku višjih študijev v Ljubljani. 
Tudi drugi Breckerfeldi so se ukvarjali z matematiko. F. Breckerfeld,159 je v Gradcu 
pou=eval tudi poznejšega profesorja fizike in ljubljanskega rektorja barona Antona Erberga 
(1695-1746). F. Breckerfeldove knjige so imeli tudi v knjižnici jezuitskega kolegija v Ljub- 
ljani. Janez Žiga pl. Breckerfeld (1689-1760), uradnik državne uprave in slikar oljnih podob, 
je imel v svoji zbirki tudi matemati=ne rokopise ozna=ene z ekslibrisom »ISaB«.160 
Med bodo=imi profesorji, s katerimi je Schmelzer na Dunaju ponavljal matematiko, je bil 
tudi Hrvat Mihael Lipši= (Lipsicz, 1703-1765). Lipši= je postal profesor matematike v Cluju, 
Košicah in Trnavi med letoma 1737 in 1745 ter pisec matemati=nih, fizikalnih in astronomskih 
knjig.161 
2. Vplivi »naravne magije« rimskega profesorja matematike Kircherja na pouk 
v Ljubljani 
Na pouk fizike in matematike v prvih letih višjih študijev v Ljubljani je najbolj vplival 
Kircher. Rojen je bil v mestu Geisa 40 km severovzhodno od Fulde na severnem pobo=ju 
višavja Rhön ob zahodni meji Thuringije. Bilje najmlajši sin Johanna, poznejšega uradnika pri 
knezu-opatu v Fuldi. Že desetleten je obiskoval kolegij v Fuldi in leta 1618 vstopil k jezuitom 
v Paderbornu. Filozofijo, matematiko in jezike je študiral v Kölnu in Koblenzu, teologijo pa v 
Mainzu. Leta 1629 je postal profesor matematike in filozofije na Alma Julia v Würzburgu. 
Zaradi napadov švedskih protestantov med tridesetletno vojno se je preko Mainza in Speyerja 
umaknil v Lyon in leta 1632 v Avignon. Naslednje leto je bil poklican na Dunaj za astronoma 
cesarja Ferdinanda drugega, da bi nasledil Johannesa Keplerja (1571-1630).'63 Med Kircher- 
jevim potovanjem je kancler parlamenta v Aixu Claude Fabri de Peirsc (1580-1637) uredil 
njegovo premestitev na jezuitski kolegij v Rimu na mesto Scheincrja (1575-1650), ki je po 
Galilejevem procesu odšel na Dunaj. Dve leti pozneje je Kircher postal profesor na kolegiju v 
Rimu, kjer je ostal do smrti. 
Kircherjevo knjigo Ars Magna je bilo že kmalu po izidu mogo=e kupiti tudi v Ljublja- 
ni.164 Za Traberjevo optiko ima najstarejši datirani ekslibris med ohranjenimi deli knjižnice 
jezuitskega kolegija v Ljubljani. Nabavili so jo pred za=etkom pouka na višjih študijih v 
159 Franc pl. Breckerfeld (PleJko-Breckerfeldt, Preckenfeldt. Prekenfeldt), 
17. 2. 1681 Ljubljana, roj. - 1697 vstp. - 29. 10. 1744 Cluj, u. 
1698-1699 Ljubljana, noviciat - 1700-1703 Dunaj, rep. hum., Jtud. fil. - 1704 Gradec, rep. mat. - 1705 Zagreb 
gra., knj. - 1706-1707 Ljubljana gra., hum., knj. - 1714-1717 Zagreb, prof. fil.. knj., zgod. - 1721-1722 Tmava, 
prof. mat., zgod. - 1723 KoSice, prof. mat. - 1724-1725 Gradec, prof. mat., spovednik - 1728-1733 Koši7e, prof. 
mat. - 1734-1744 Cluj, prefekt, knj., astronom kraljevske zvezdarne (Grasselli, 1998, 108; Stoeger, 1855, 280; 
Sommervogel, 6: 1192-1193; Lukäcs. 1988, 1281). 
160 Anonimno, za=etek 18. stoletja, Praxis arithmetica (Grmek, 1963, 290; SBL, 1: 57). 
161 Korade, 1990/91,42-43. 
162 Rossi. 1997. 234-237. 
163 Aracil. 1998. 129. Po drugih virih naj bi bil Kircher dolo=en za profesorja matematike na kolegiju v Trstu v 
Avstrijski jezuitski provinci (Kircherjevo pismo jezuitu J. Ferrandu 4. 6. 1633; Fletcher. 1988, 2) 
164 Mayr. 1678, 79. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS « 56 « 2002 ' 3-4 (126) 373 
Ljubljani leta 1697 od dedi=ev deželnega glavarja in ko=evskega graš=aka grofa Wolfganga 
Engelbcrta Auersperga (1610-1673). Delo je sestavljalo deset knjig: 
I. Svetloba in senca, s teorijo barv. 
II. Odboj in lom svetlobe z opisom o=esa in kamere obskure. 
III.-VI. Son=ne ure. 
VII. Oboj svetlobe in toplote. 
VIII. Uporaba loma svetlobe, v drugem delu opis son=ne ure. 
IX. Uporaba svetlobe in sence za meritve na Zemlji in v vesolju. 
X. Magija lu=i in sence z opisom son=nih ur, kamere obskure in mikroskopa. 
Poleg enega prvih opisov luminiscence je Kircher obravnaval tudi Torricellijev poskus z 
živosrebrnim barometrom, s katerim je dokazal obstoj vakuuma.165 Zaradi idrijskega rud- 
nika, kjer so že dve stoletji kopali živo srebro, so bili poskusi z živim srebrom za Kranjsko še 
posebno pomembni. Zato so jezuiti idrijski rudnik omenjali tako v fizikalnih u=benikih16* kot 
v rokopisih fizikalnih predavanj.167 
Podobno kot Francoz Marin Mersenne (1588-1648) si je tudi Kircher dopisoval s števil- 
nimi evropskimi znanstveniki.168 Kircherjeva »naravna magija« je bila zapisana tudi v naslo- 
vih del drugih jezuitov v 16. in 17. atoletju, med njimi Porte in Kircherjevega u=enca in 
sodelavca Schotta.169 Ta dela so mo=no vplivala na prvo desetletje pou=evanja fizike v Ljub- 
ljani.170 Stainer je svoje delo o Ptolomejevi astronomiji in geometrijski optiki utemeljil na 
astronomiji in teoriji son=ne ure nemških jezuitov Scheinerja, Kircherja in Traberja.171 
Stainer je bil rojen v Welsu; noviciat je opravil v Linzu, 25 km severovzhodno od VVelsa. 
Gimnazijo je kon=al na Dunaju leta 1699, nato pa je tri leta študiral filozofijo v Gradcu. Po 
•etu dni v Passauu je še dve leti študiral matematiko v Gradcu. Po letu službovanja v Varaždi- 
nu seje vrnil v Gradec in še 4 leta študiral teologijo. Leta 1712 je postal profesor matematike 
v doma=em Linzu. Naslednje leto je tam opisal geometrijski sistem delovanja son=ne ure, ki 
je kazala tudi dan in leto. Visok stolp je postavil pravokotno na horizont in od=itava! =as na 
vodoravni ploskvi. Objavil je postopek za izra=unavanje položaja Sonca. 
Leta 1714 je bil Stainer profesor matematike v Gradcu, vendar je konec leta prišel v 
Ljubljano kot profesor teologije in filozofije posebej usposobljen za matematiko. V Ljubljani 
je najprej predaval logiko in matematiko, leta 1716 pa matematike in fiziko.'72 Naslednje leto 
je zaklju=il triletni te=aja filozofije s poukom metafizike, obenem pa je bil prefekt višjih šol 
Ljubljani. Pod njegovim vodstvom so priredili številne filozofske razprave in javne nastope. 
Kjer so poleg jezuitov nastopali tudi laiki in lektorji iz drugih redovnih družin. Stainerjevo 
delo so ob odhodu iz Ljubljane zelo pohvalili.m 
Nekaj mesecev pred smrtjo G. W. Lcibniza je baron Janez Benjamin Erberg v Ljubljani 
zagovarjal »disertacijo« pred nasprotnikom baronom Maksimilijanom Antonom Tauffrerjem 
(Taufferer, u. 1758), »strokovnjakom za fiziko in matematiko«. Izpit je vodil Stainer, doktor 
165 Kircher. 1646. Caput VIII: 26-29. 
166 Herbert. 1773,91. 
,67Theiss. 1712, 205t/. 
]M Corradino, 1993, 22-23, 250-252. 
MCorradino. 1993,270. 
170 Kircherjevih knjig niso vpisali med fizikalna dela ne v Erbergovem (1798) ne v Wildcjevem (1803) katalogu, 
^jema je bilo Kircherjevo pismo Jeanu Eisscrtu (Salinis, 1605-1669) iz Dobrne vasi. ki ga je objavil Schott leta 
1664 (VV-1453; NUK-8358; <op, IX Buch. b-Naturlehre, 195). 
'7I Traber, 1675.214-217. 
^Schmidt, 1963. I: 135. 
3 Et tic gloriosa comnide clausit suos labores K.P. Stainer Metaphysicus (Diar; Murko, 1974, 31-32). 

374 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI. ... 
ANATHEMA 
ASTRONOMICO 
SCIATHERICUM 
AUGUSTISSIM^E C/ELORUM, 
ET SIDERUM  REGINA 
M A R I E 
HONORIBUS APPENSUM 
A S 
JllußrißynOi ne Erudit o Domino 
JOANNE BENJAMINU L. B. AB ERBERG, 
OPPONENTE 
JÜuflrißmo^ac Erudito Domino 
MAXIMILIANO   ANTONIO   L. B. 
d TAUFFRER, Phyliccs, & Mathefcos Cultoribus. 
PRESIDE 
R. P. SEBASTIANO rSTAINER i Soc. JESU 
A»A. L. L. & Philofophias Do=torc, ejufdcmquc & Mathefcos 
ProfcfTorc Ordinario. 
Jn ArchUDucaU, & Academico Societatis JESU 
  Gymnafio La baci Anno i*ji6. Die Aden/. 
L ABAC t, Founts Joannis Gcorgij Mayr, Inc!yt;c Trovincix CarnioLt Typogr. 
Slika 3: Naslovnica ljubljanske knjilice iz leta 1716. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 ' 2002 • V-4 (126) 375 
filozofije ter profesor filozofije in matematike. Na ohranjenem izvodu disertacije »Komen- 
tarji k sistemu astronomije in son=ne ure« je pe=at Erbergove knjižnice. Od tam je prišla v 
Narodni muzej, =eprav ni bila popisana v knjižnici baronov Erbergov leta 1798.174 
M. A. Taufferer je bil že od leta 1709 lastnik gospostva Novi grad v Peš=eniku. Njegov 
ekslibris najdemo v knjigah, ki so pozneje postale del licejske knjižnice v Ljubljani.m 
J. B. Erbergu je kratek =as pred izpitom umrl o=e. Pozneje je kot bogoslovec izstopil iz 
družbe Jezusove, prevzel doma=e posestvo v Dolu in opravljal funkcijo pravnega svetnika. 
V knjižici, ki jo je Erberg priredil po Stainerjevih predavanjih, nista bila eksplicitno zapi- 
sana odbojni in lomni zakon, =eprav je bil odbojni zakon v razpravi uporabljan. Oba zakona 
sta bila znana že v 17. stoletju in opisana v sedem let starejših Thullnerjevih tezah. 
Snov je bila podana kot dialog med strokovnjakom za son=no uro (Sciothericus) in 
natan=nežem (Periergus). Zgovorna imena spominjajo na stoletje starejša Galilejeva dela. 
Namesto števil=nih vrednosti za velikosti Lune, Zemlje in Sonca je Sciothericus ponovil le 
anti=ne ocene razmerij med njimi na osnovi opazovanja mrkov. Mase in razdalje med nebesni- 
mi telesi ni izra=unal iz Keplerjevih zakonov, kot je to storil pozneje Vega (1754-1802) v raz- 
pravi iz leta 1801. 
Brez letnic je omenil ve= geografskih in astronomskih odprav, med njimi opazovanja v 
Cuscu in Quitu pred odpravo pariških akademikov, ki so merili poldnevnik v Peruju med 
letoma 1735 in 1744.176 Položaje Sonca je dolo=al glede na nebesna znamenja. Zanimal seje 
l"di za vremenske razmere. Zemljepisno širino Ljubljane je ocenil na 46 stopinj, kar je bilo 
za tedanjo natan=nost dovolj blizu pravilni vrednosti.177 
Po Scheinerju je pojasnil ovalno obliko Sonca nizko nad obzorjem. Od tam svetloba 
Potuje do nas skozi gostejše plasti atmosfere, ki bolj lomijo žarke. Upošteval je Pascalovo 
odkritje iz leta 1647, da se ozra=je red=i z oddaljenostjo od površine Zemlje. Sciothericus je 
VcrJel, da atmosfera zapolnjuje ves prostor vesolja in se žarki son=ne svetlobe lomijo na vsej 
sv°ji poti do Zemlje. Zato se podaljša tudi =as vzhajanja Sonca.178 
Raznovrstnost barv son=ne svetlobe je posledica razli=ne prepustnosti v snovi Sonca in v 
Zraku med Zemljo in njim. Pravilno je pojasnil nastanek Son=evega mrka in razložil, zakaj ni 
"irka ob vsaki novi luni (mlaju). Periergus je bil presene=en, daje Sonce pozimi videti ve=je 
kot poleti, =eprav naj bi bilo bolj oddaljeno. Sciothericus je pojasnil, da je Sonce pozimi v 
resnici bliže Zemlji zaradi elipti=nosti orbite, vendar pade na Zemljo pozimi manj žarkov 
zaradi nagnjenosti osi.17* 
Sciothericus je priporo=al Periergusu opazovanje peg na Soncu po Scheinerjevem po- 
st°pku s projekcijo na papir. Sciotericus je menil, da so pege najvišja ognjena izparevanja s 
Sonca. Imele naj bi majhno gostoto. 
8. 12. 1610 je pege na Soncu v sodobnem pomenu prvi opazoval angleški matematik 
Bornas Harriot (1560-1621). Naslednje leto so neodvisno drug od drugega opazovali Johann 
Baptist Cysat (1586-1657) in Schciner v Ingolstadt ter Johann Fabricius (1587-1615/6), ki 
•>e bil sin Tychovcga in Keplerjevega prijatelja Davida (1564-1617). Nekoliko pozneje je 
Pege opazoval Galilei. Novembra in decembra 1611 je Scheiner poslal tri pisma o pegah 
bankirju Marcusu Welserju (1558-1614) v Augsburg. Welser jih je objavil v za=etku nasled- 
j74 AS. Dolski arhiv, knjiga 18. 
''Pivcc-Stele, 1969. 112. 
6 Slaincr. 1716, 2; Heilbron, 199.1, 223. 
7Staincr. 1716.3, 10. 
'"Staincr, 1716. 5-6, 7. 
9 Stainer. 1716,6. 

376 s ii /M<    IEZUTTSK1 i-R* >I-I SOKU MM I MATIKE NA VIšINI šn DIJIH v LJUBLJANI.... 
Slika 4; Sniimrjiw skia- k napotkom :it t:<lcl<i\>> um<TU un: 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS »56 • 2002 • i-* < 126) 377 
njega leta pod psevdonimom »Apelles, ki se skriva za sliko«, saj Dražba ni bila prepri=ana v 
pravilnost Schcinerjevih domnev. 
Po Schcincrju na Soncu ne more biti peg temnejših od temnih delov Lune. S pomo=jo peg 
je dolo=il =as obrata Sonca in prvi ugotovil, da se vsi deli njegove površine ne vrtijo enako 
hitro. Spreminjanje položaja peg na površini Sonca ga je prepri=alo, da se pege ne vrtijo 
skupaj s Soncem. Domneval je, da so sence številnih majhnih planetov, ki se gibljejo mnogo 
bliže Soncu od Merkurja. Poleg tega je opazil, da so pege širše blizu središ=a ploskve Sonca 
kot ob njenem robu, kjer naj bi bil osvetljeni del peg nelo=ljiv od svetlega ozadja. 
Marca 1612 je Welser poslal Galileiu »Appclesovo« knjigo. Ni pri=akoval, da bo Galilei 
delo zavrnil v pismih maja in oktobra ter v razpravi pri Accademia dci Lincei marca nasled- 
nje leto. Oster Scheinerjcv odgovor180 je pozneje pripomogel k procesu proti Galileiu. 
Ljubljanski fiziki so objavljali razli=ne teorije peg. Stainerjev Sciothericus in I. Taufferer 
sta jih opisala kot vrsto sevanja, Pogrietschnig kot saje. Biwald jih je pravilno opisal kot 
vdolbine razli=ne od drugih delov trdnega jedra Sonca, ki štrlijo bolj navzven. Citiral je 
Pariškega akademika Philippcja de la Hireja (1640-1718). katerega teorijo peg so prevzeli 
tudi Giovani Domenico Cassini (1625-1712) in dragi.1*' G. Schöttl je pozneje pege neto=no 
opisal kot »pare oblakov ali trdnih snovi iz samega Sonca«.182 
Po Sciothericusu naj bi pege zaradi ognjenih izparevanj vsaj že trikrat v preteklosti za- 
temnile Sonce po ve= dni. Podobno Kircherju je pripisoval velik pomen ognjeni notranjosti 
Zemlje. 
Med letoma 1619 in 1757 je katoliška cerkev prepovedovala zagovarjanje (Kopernikove- 
ga) nazora o gibljivi Zemlji. Zato je Stainerjev Sciothericus leta 1716 sprejemal Ptolomejev 
sistem, v katerem se Sonce zavrti okoli Zemlje v 24 urah. Ker naj bi se Sonce zavrtelo okrog 
svoje osi v 24 dneh. je v tem Sciothericus videl posebne vrste skladnost. Citiral je Scheiner- 
jevo meritev, =eprav sta tako Scheiner kot Galilei vedela, daje rezultat samo do dneva natan=en. 
G. D. Cassini in Roemer sta leta 1673 bolj natan=no izra=unala Son=evo sinodsko vrtilno 
dobo in dobila 27 dni in 10,5 ur. Vrednost je potrdil Cassini šest let pozneje.18' Na ljubljan- 
skem kolegiju pred sredo 18. stoletja verjetno niso uporabljali meritev pariških akademikov. 
pri iskanju vesoljne skladnosti v Keplerjevem smislu se niso zavedali antropomorfnosti enot 
za=as. 
Sciothericus je opisal potovanje Nizozemcev proti Novi Zemlji v 17. stoletju. Tam so 
"led iskanjem severnega prehoda do Kitajske dvanajst dni opazovali vzhod Sonca.184 
Po Kopernikovem sistemu je med osjo vrtenja Zemlje in pravokotni«) na ekliptiko kot 
23,5 stopinj. Sciothericus je z enakim kotom v Ptolomejevem sistemu pojasnil podaljšanje 
dne v bližini polov. Na ta na=in naj bi narava prepre=evala nerodovitnost predelov ob polih. 
Mrak je pojasnil po desetem poglavju dela rimskega gramatika Censorinusa »De die na- 
turali«• iz leta 238. Periergus in Sciothericus sta razpravljala, ali se latinski izraz za mrak 
nanaša na skitanje v porah dreves, ki jih raztezajo hlapi, segreti od Sonca, ali pa na zgodnjo 
negotovo svetlobo ob zori. Podobne dvome jima je vzbujal latinski naziv za zoro. povezan z 
z'ato svetlobo ali z roso. 
180 Schcincr. 1626-1630, prva knjiga. Dela (NUK^033) niso popisali med fizikalnimi knjigami v Erbergovi 
knjižnici iz leta 1798 ali v Wildejevem katalogu Licejske knjižnice iz leta 1803. 
1,1 Ševarli7, 1986. 103. 
182 TaufTerer, 1760, teza 23; Pogrietschnig. 1768, teza 22; Biwald Wisenfeldt, 1771. teza 25; G. Schöttl, 1773. 
teza 9. 
'" Ševarli7. 1986. 103. 
IMSuincr. 1716,7. 
' Nadzor naravnega dne. 

378 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUAM....  
Nevidno ultravijoli=no svetlobo so odkrili šele v za=etku 19. stoletja in kmalu ugotovili 
njen vpliv na =loveško kožo. Pred tem niso znali pravilno pojasniti zakaj Sonce po=rni kožo, 
ogenj pa ne. Po Sciothericusu gre za vpliv maš=obe, ki jo toplota potegne iz telesa. Tam naj bi 
jo Sonce ožgalo, medtem ko ogenj maš=obo povsem sežge. Danes vemo, da ogenj oddaja 
predvsem infrarde=o svetlobo (toploto), ki ne vpliva na pigment v koži.186 
Sciothericus je vedel, daje Sonce ve=je od Lune, zato ga med mrkom ne zakrije povsem. 
Ker ima senca Zemlje obliko stožca, je tudi Zemlja manjša od Sonca. 
Son=ni žarek oklepa s telesom »svetlobni« in »sen=ni« kot, ki skupaj tvorita iztegnjeni 
kot. Na razli=nih zemljepisnih širinah je Sonce razli=no visoko in kaže razli=en =as. Dolžino 
sence je po tedanji navadi pojasnil geometrijsko, z uporabo kotov. Izpeljavi je sledil dokaz, v 
katerem je Sciothericus namesto središ=nih kotov uporabil lažje dokazovanje z obodnimi 
koti. Geometrija in predvsem podrobni opisi son=nih ur so bili zna=ilni za Kircherjeva in tudi 
za Stainerjeva dela. 
V razpravi je bil natisnjen delni na=rt son=ne ure, ki stajo Sciothericus in Periergus bržkone 
opazovala v Ljubljani. Ne poznamo velikosti in drugih zna=ilnosti te ure. Za senco so uporab- 
ljali model »narodnega« orla Vojvodine Kranjske, ki naj bi bil tudi rimski simbol. Z njim je 
Sciothericus na Periergusovo prošnjo poenostavil geometrijsko dokazovanje s koti. S sipanjem 
svetlobe na površini orla je dokazoval zakone odboja. Odtisnili so ve= skic orla, tudi v središ=u 
son=ne ure. 
Stainerjev Sciothericus je v posebnem poglavju opisal vodoravno son=no uro, o kateri je 
Stainer pisal že pred tremi leti v Linzu. Odboj svetlobe na valjastem zrcalu ob vznožju orla je 
opisal s pomo=jo Kircherjeve »Sciagrafi=ne« umetnosti. S skicama je pojasnil deformacijo 
slike po odboju na ukrivljenem zrcalu.187 
Zrcalo pod orlom je bilo verjetno kovinsko. Francoski minister Colbert je sredi 17. sto- 
letja dotlej skrbno skrito beneško umetnost izdelave zrcal uporabil v »Zrcalni dvorani« Ver- 
saillesa. Ni verjetno, da bi v za=etku 18. stoletja tudi v Ljubljani izdelovali steklena zrcala, 
saj so celo v Londonu steklene izložbe trgovin za=ele prevladovati šele leta 1739. Domnevno 
kovinska ukrivljena zrcala so uporabljali pri pouku že Thullnerjevi ljubljanski študenti nekaj 
let pred Staincrjem. 
V naslednjem poglavju je Sciothericus obravnaval »astronomijo in son=no uro po cerkve- 
nem koledarju«. Omemba koledarja seje gotovo nanašala na poldrugo stoletje starejšo grego- 
rijansko reformo iz leta 1582, pri kateri je sodeloval jezuit Christophorus Clavius (1537-1612). 
Orel Vojvodine kranjske je metal senco na devet razli=nih kolobarjev, ki so kazali mesece, 
svetnike, dneve, nebesna znamenja, trajanje mraka, dolžino dneva in no=i, =as, smer zahoda in 
vzhoda ter položaje planetov. 
Sciothericus je v duhu svoje dobe pripisoval lastnosti planetov =loveškim lastnostim kot 
so: moškost, ženskost, rodovitnost, obilje žol=a in podobno. Pri razlagi je uporabljal pogoj- 
nike, saj ni bil prepri=an zagovornik astrologije. 
Ni opisal teleskopa, ki ga je priporo=il Periergusu za preu=evanje peg na Soncu. V jezuit- 
skem kolegiju v Ljubljani so v za=etku 18. stoletja že opazovali s teleskopom. Teleskopov zato 
niso popisali med instrumenti, ki jih je B. F. Erbcrg leta 1755 predložil za nabavo. Jezuiti niso 
l8ft Stainer. 1716, 8. avgusta 1738 so BoSkovi7evi Studenti na Rimskem kolegiju že dolo=ali viSino atmosfere 
Zemlje iz podatkov o lomu son=nih žarkov v njej (Markovi=. 1968, 79). 
187 Stainer, 1716. 12. Del skice 4 je bil pomotoma izpuS=en. Oznake v tekstu se mestoma niso skladale s pri- 
loženimi skicami. Skice je verjetno risal posebej najeti umetnik in ne sam Student Erberg. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 • 2002 • 3-4 (126) 379 
bili edini astronomi v Ljubljani. Pisec številnih astronomskih razprav Gottscheer je bil dve 
desetletji starejši od Staincrja, v Ljubljani umrli jezuit Prešeren pa je bil Stainerjev vrstnik.181' 
3. Nezasedenost katedre za matematiko v Ljubljani 
Podobno kot Stainer je tudi Štajerec Kraus v Ljubljani predaval tako matematiko kot 
fiziko. Skupaj s Sigismundom Jentschizom (1679-1718) so vsi trije tiskali svoja dela v Ljub- 
ljani pod rektorjema Jožefom Spindlerjem (1674-1730) iz Augsburga in Štajercem Maksi- 
milijanom Gallerjem (1669-1750). 
Kraus je kon=al gimnazijo na Dunaju. Med letoma 1700 in 1704 je v Gradcu študiral 
filozofijo in obenem pomagal pri pouku matematike. Nato je služboval v Celovcu, Judenbur- 
gu in v Gradcu. Filozofijo in matematiko je pou=eval le v Ljubljani zadnja tri leta pred smrt- 
jo. Leta 1717 so k izpitnim tezam cistercijanca Karla Rodeta pri Krausu v Ljubljani pri 
vezavi dodali še geografsko delo z matemati=nimi vajami. 
Krausa je zaradi bolezni pri pouku fizike nadomestil Ljubljan=an Jožef de Giorgio 
(1683-1764). Novega profesorja matematike niso nastavili, tako daje mesto ostalo prazno 
med leti 1718-1743 in 1744-1747. Premožnejši kolegij v Celovcu je imel bolj reden pouk 
matematike. Njegove posesti so bile bližje in veliko donosnejše od posesti ljubljanskega 
kolegija. Celovški jezuiti so si prizadevali celo za status univerze. 
4. Kaufmann, ljubljanski profesor matematike, geodezije in gradbeništva"19 
Za=etki geodetskega šolstva na ozemlju poseljenem s Slovenci segajo v 18. stoletje, koje 
Pri upravi rudnika živega srebra v Idriji delovala jamomerska, zemljemerska in risarska 
Sola. Boškovi=evi uspehi pri geodetskih meritvah so vplivali na številne jezuite, tudi na Kauff- 
manna, ki je delal na Terezijaniš=u v =asu Boškovi=evih obiskov leta 1758 in 1763. V istem 
obdobju so leta 1766 jezuiti v Ljubljani s pomo=jo Kranjske kmetijske družbe ustanovili 
katedro za mehaniko in risanje ter za=eli pou=evati zidarje in tesarje. Najbolj ugleden profe- 
sor na katedri je bil ob Kauffmannu predvsem G. Gruber, ki je pou=eval tudi geometrijo, 
hidravliko, zemljemerstvo in zemljemersko risanje. Gruberjevo pou=evanje na višjih študijih 
v Ljubljani je bilo za=etek višješolske teoreti=ne inženirske geodezije, ki jo je dopolnjeval 
Prakti=ni pouk meritev in mapiranja na obrtni šoli. Tudi Vega se je pri Gruberju u=il nizkih 
ßradenj in mapiranja. 
Leta 1766 so v Ljubljani natisnili dvanajst matemati=nih tez. Leta 1768 so natisnili dve 
tezi manj in jih uvrstili za Pogrietschnigovimi tezami iz fizike in tezami iz moralne filozofije. 
Profesor matematike je bil v tistem =asu Kauffmann, vendar je bil v naslovnicah tez zapisan 
,e profesor filozofije Pogrietschnig. Kandidati so morali poznati osnovne ra=unske operacije 
s celimi in ulomljenimi algebrajskimi koli=inami in sorazmerjem. Sledila je geometrija z 
Vsemi temeljnimi geometrijskimi izreki: o enakosti kotov ob vzporednicah, o kotu med teti- 
188 Janez Jurij Ho=evar (Gottscheer). rojen 2.10. 1656 v Novem mestu, je leta 1686 v Padovi doktoriral« prava. 
4'«a pozneje pa se je poro=il v Ljubljani. Tu je dirigiral ve=ino gledaliških in slavnostnih prireditev, ki so jih ob 
"jegovem =asu prirejali jezuiti. Z dvema tovarišema je opazoval nebesna telesa iz svoje opazovalnice pod Tumom v 
današnjem Tivoliju, ki je gotovo imela tudi teleskop. Bil je =lan Akademije Operozorov in Filharmonikov. Korošec 
Jan« Kersnik Prešeren (Praeschem. 1677-1735), u=enec dunajskega profesorja Petra Glasarja (Glaser, 1640-1678) 
ln n<*aj =asa profesor filozofije v Gorici je iz italijanš=ine prevedel astrološko delo Jožefa Petra Pinamontija (Gr- 
mek- 1963. 286: SBL. 236; Murko, 1974. 30-31; Sommcrvogel. 7: 1895. 1151). 
Vodopivec. 1989. 190-191: <adcž. 1989. 354-358; Lukäcs. 1988. 2: 692; Kova=i=. 1991, 45. 

380 S. }V?.n\C JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIK h NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V 1JUBI JANI. ... 
tok «..<&> ** • HM ižfjf^ '-f. 
&JJ„-M&s,r^\*i'!y *»«tOfö -      . 
«AteuiÄÄt***«!^;*^' ,('1      T        i^y;      1;/ 
> 1^ S-fc** &/&*. >W. <*W. W.«W: 
»/ • iva u•** *•'!•-' • er» \" ' - f 
Vi   sitniti/!« .*!<rnx«tü£*. $#<•*•• \mn* 3- 
$ $&&tfj Mul &Cuis4f tfaAßt'***** '"**M*i**4'M* 
Slika 5: PopU IJubißarukiH profesorjev leta 1759 \ Kaafflrumnom kot profesorjem matematike 
(Diar,} U40r 1753*). 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS • 56 ' 2002 ' 3-4 (126) 3SM 
vo in tangento, o vsoti kotov trikotnika, o paraboli, o podobnih trikotnikih, Pitagorov izrek, 
sinusov in tangensov izrek, izrek o središ=nem in obodnem kotu. Geometrijske naloge so bile 
zastavljene splošno: treba je bilo dolo=iti ploš=ino paralelogramov, trikotnikov, mnogokot- 
nikov ter kroga in njegovih delov. Ra=unali so tudi površino in prostornino prizme, valja, 
piramide, stožca ter krogle. Na=rtovali so vzporednice in pravokotnice. 
Ohranjeni sta po dve razli=ni ljubljanski zbirki vprašanj za izpite iz matematike natis- 
njeni leta 1771 in 1772. Izpita julija 1771 in julija 1772 sta vsebovala enake teze iz kozmo- 
grafije, aritmetike in klasi=ne literature in so jih zagovarjali dijaki ob koncu gimnazijskega 
Pouka. Avgusta 1771 pri Kauffmanu in 13. 7. 1772 bržkone pri Dunaj=anu Schmidtu so ob 
koncu prvega letnika višjih študijev izdali povsem razli=ne teze za izpita iz matematike. 
Datum Število        Smer študija Teme (število izrekov) 
študentov 
Julij 1771     261*1 / Kozmografija(14 vprašanj. 8 nalog), aritmetika (4 
naloge), klasi=na literatura (2) 
Avgust 6 '»• Slušatelji Geometrija (6 vprašanj. 34 izrekov, 13 nalog), 
1771 prvega letnika       trigonometrija (6 vprašanj, 6 izrekov, 3 naloge), 
matematike in        mcroznanstvo (3 vprašanja, 6 nalog), planimetrija (2 
filozofije vprašanja. 5 izrekov, 10 nalog), geodezija (8 nalog), 
stereometrija (6 vprašanj, 5 izrekov, 9 nalog), vojna 
arhitektura (26 vprašanj, 13 izrekov, 9 nalog) 
•3.7.1772     10"2 Slušatelji Geometrija, ravninska trigonometrija (8 odstavkov z 
matematike vprašanji, 12 izrekov, 20 nalog) 
Julij 1772     2319' / Enako kot julija 1771 
Ob kon=nem izpitu na nižjih študijih v Ljubljani so julija 1771 popisali 26 dijakov, leto 
Pozneje pa tri manj. Polovica gimnazijcev iz leta 1771 je 13. 7. 1772 opravljala izpit iz 
matematike ob koncu prvega letnika višjih študijev filozofije. Vsi razen treh so se leta 1773 
vPisali v zadnji (drugi) letnik filozofije, ki ga je obiskovalo skupno 23 slušateljev v treh 
razredih.IM Med gimnazijci iz leta 1771 so štirje opravili kon=ni izpit iz fizike pri Schöttlu 
,eta 1773, potem koje le eden med njimi 13. 7. 1772 opravil izpit iz matematike. Trije štu- 
denti so se po matemati=nem izpitu 13. 7. 1772 odlo=ili za opravljanje kon=nega izpita iz 
et'ke naslednje leto, kjer se jim je pridružil še en gimnazijec iz julija 1771. 
1,0 Od teh jih je sedem pozneje opravilo tudi izpit 13. 7. 1772 ob koncu prvega letnika. Trije Studenu, zapisani 
Julija 1771. so opravljal izpit tudi leta 1773 pri G. Schöttlu na koncu drugega letnika skupaj s še enim sošolcem. V 
naslovu izpita je bila le pri izpitu julija 1771 omenjena »Aula Academics Gymnasii«, sicer pa vedno »Aula Acade- 
mica •• Collegii«. Kon=na gimnazijska izpita julija 1771 in julija 1772 so zaradi velikega Števila kandidatov opravlja- 
'• dopoldne in popoldne, kandidati pa so bili v obeh zapisih naSteti kot »rhetores«. Pri izpitih na višjih študijih v 
Ljubljani je bilo kandidatov manj in jih zato niso opravljali dopoldne in popoldne. Tako je bil izpit iz matematike na 
koncu prvega letnika 13. 7. 1772 le dopoldne. Avgusta 1771 dnevni =as izpita ni bil ozna=en, podobno kot ne pri 
^jih izpitih iz fizike. 
" Dva med študenti sta bila zapisana tudi leta 1772 ob izpitu pri G. Schöttlu. 
192 Pet teh študentov je bilo zapisano tudi v popisu slušateljev drugega letnika filozofije leta 1773. 
1,5 Reisp, 1962, 171. 
Auditores philosophiae, 1773; Rajšp. 1990, 47-48. 

382 S. JUŽNI6: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI.. 
EX   MATHESI. 
f~\ Uanticaecs algebraicas innjcem adderc   fnlif»1.»M       i • L 
VÄ care. diuidcre etc        IT    A/JSu    «Wrahe«, mnfapH. 
Id», ant popÄad^^Kir^ 
<ri.og.li. pbfeSi, dicofi arÄemre iv'^^'' 
deal«, alterm. extern«,, ct interna, ad eandem <TrlF* 
acquales. V. Arcus dimidins. ouem cS r I mP fant 
ycafora «gnu ad «a.« ÄJ"^^^'- «« 
dam.        VI.   Qnidratum   hvootJimnfi*  -T / ' « chor- 
wm hecru».       VII.   £ ffiT£vZ ^  *Mfal0- 
dnobns rediš aequantor.       VuF In om„; f-0"'"? *"«"!«" 
doorom laterum eft ad diBereatian?   vTian J», f      ? fumau 
ad tangentom ferni differ^ *' x"^f« fe»" 
^nadxata femi ordinatam«, Amt bter ft F vt 
earum abfcifT«. ' 
A.      M.      D,      G4 
5/i'ibj 6: Kauffmannove izpitne teze iz leta 1768. 
Izmed šestih študentov, ki so opravili izpit iz matematike na koncu prvega letnika avgusta 
1771 pri Kauffmannu, sta dva leto pozneje opravila izpit iz fizike ob koncu študija pri Schött- 
lu, kjer sta se jim pridružila še dva druga študenta. Štirje od šestih Kauffmannovih študentov 
iz leta 1771 in trije od štirih Schöttlovih študentov iz leta 1772 so bili popisani med dvajseti- 
mi študenti poezije na ljubljanski gimnaziji avgusta leta 1769. "5 Tedaj so morali pri splošnem 
izpitu poznati tudi zlato pravilo in pravilo združevanja pri aritmetiki. 
Letnik (skupaj kandidatov) Poezija (20) 1(6) 2(4) 
Student Kraj rojstva Ave. 1769 AvE. 1771 l/pit 1772 
Andrej Suppanzigh Zalof=e pri Dornherku + + Fizika 
Andrej Bratashevitz Sv.Križ na Goriškem + + Fizika 
Matej Locker Kranjska + Fizika 
Karel Kampfmillter Ljubljana + + 
Jernej Jenko Skofja Loka + + 
195 Kauffmann, 1769; Ljubljanski klasiki, 1999. 282-283. 

ZGODOVINSKI <ASOPIS • 56 • 2002 • ' 4(12« 383 
JST~E:N-T.A M. E N 
^vXP.UBLICUM 
TM 
< IN AULA ACADEMICA ARCHIDUCALIS 
SOC. JESU COLLEGfl LABACENSIS 
.    MENSE AUG USTO. ANNO   M DOC. LXX1. 
X BX   PRiBLBCTIONIBUS 
•«. P. JOS.. KAITPPMANN, 
•fj E^ SOG.   JESU,. 
• m-MATHESBOS  PROFBSSORIS  PUBLICI,  BT  ORDINÄR«. 
T»» D- BERNARDUS L. B. A ROSSETTT 
CARN. LABAC. *   '• 
rf «?« EM- Episc- AL. SCIIELLBNB. 
P- GA.ROLUS KAxVlPFFNULLER, CARN.LABAC BX 
r» •f;TM''E»lc- AL. SCHIFFER. C,EX 
^?A CRUSBRATASCHEVITZ' GORIT- *fi* 
VŠ&ioS•3 WERNIG'C^-^FAWOSANCTZ 
D: Bt-T•L0M^US JENKO' CARN- NBÜSAsiENS. 
^^efeos .& Philofophiac in Pri/num Annum Auditor«.   *" 
"^•"•^••vi'V. ........ LABA CI, 
, g^sh ***<< % s«*a i A N s.. .r... 
Slika 7; Naslovna Uran Kaiujmannovih izpitnih reze iz Uta 1771. 

384 n-y.uiTSKi VH<>\ I sown MAUMATIKI NA VIšIIH šn IHJIH V UI HIJAM. 
- * 
E "MT AM E N 
"*•> pTvr- B"Ur c -V-' M 
r  , • •_. . _. 
EX   PARTE: PRACTICA 
3EOMETRIAEJBT TRIGONOMETRIAE 
P X. A N A E 
IN     AVLA     ACADEMICA 
ARCHIDVCALI3     80CIBTATX8     IESV     COL LEO II 
LABACENSI5 
A WHO. M,   DCC.   LXXDL .   /ff'} 
MENSB JVLIO.  DIB XIU. 
H   O  *~l.£L->-X  TBMERIUIA.NI1 
.T a... 
f  - 
. «» 
% i T T 1 l I •     E G E R I A N I S. 
Sttftu 8: Naslovna mm Katafimmnovih izpitnih fete 13. 7. 1772. 
Dijaki v /gornji tabeli so obiskovali Vllje Rudije filozofije v Ljubljani v letih 1770/71 in 
1771/72. Spodnia tabela kaže naslednjo generacijo i/ let 1771/72 in 1772/73. ki je zadnja 
kon=ala višje studije pri jezuitih. Upoštevali MIK» samo slušatelje zapisane v ve= kot enem 
obravnavanem dokumentu. Razen dveh izjem so vsj po kon=ani gimnaziji v Ljubljani zapO 

 /(JOIX)VINSKI ('ASOfIS • S6« 2IHI2 « 1-4 H2fi> 385 
RE S qL V E N T 
/.I *T 
DEMONS TR A BUNT: 
PBR1LLUSTRBJ   rR/BNOBlLES   N0DILE3   ERUDITI   AC   PERD0CT 
DOMINI 
*>. AUGUSTINUS  KAPPUS  DE PICHBLSTBIN,  PrOV. CUIU LabaC. 
a. ALOYSIUS DE ARaAMSBBRO, Carn. Labac 
D-   IQNATIDS DB   1KNKBN8HBIM / Cam.   LoCOpolit 
*>• STANISLAUS DB ABRAMS@BRO , Carn. Labac. 
Ö.   IOANNKS   FRATN1CH,  Goritienfll. 
*>• IGNATIUS ZUMPBR, Boh. Sdwoik. e Sera. S. L 
*. IOANNBS BONNES,   e ComiUt Goril Tolrainent 
°-   IOANNBS   IABORNIG,   GtlTL NeoCOT. 
v 
ö- MATHIAS M AUSSER, Garn. Kotfeh. 
X>- MAXIMILIANüS WREGBE, Cam. Weixelb. 
MATHESEOS AUDITORES. 
V/'*« 9: Kandidati :a izpit pri Kaitijmatmu 13. 7 1772. 
redoma obiskovali ie obi letnika vitjih Btndijev. Draga=e ko< pri ob koncu rrižjih Studia n 
* imenih kandidatov za ispite na višjih Študijih vedno navdali Be kraj rojstva. Ve=ina Btu- 
*WKW je bila rojena na Kranjskem, ve= sluiateljev je bilo z GoriSke, ostale pokrajine mo 
narhijc pa so bik- zastopane le posami=, v Ljubljani (3), Ko=evju (3)in ŠkoQi l oki(2)je bila 
rojena ve= kol tretjina /adnjc generacije kije Be doitudiiala pri jezuitih, 

386 S JfZNI6 JLZUrrSKI PROFESORJI MAn-MATIKi: NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V IJUBIJANI. ...  
r XIII Ichnographiam integri territorii perficere, aut etiam cx charta 
in campum transfcrre. 
'-  , 
XIV Metiri altitudinem acceflam vel inacceflam per Goniometrt- 
cum, umbram,  baculos vel fpeculum. 
' XV Declivitatemmontis, amnis &c. libellanAo invenire. 
XVI In triangulo quovis datis tribus non tarnen folis angulis in- 
^   venire reliqua five latera, five angulos per trigonomctriam. 
II Iovenlre aream parallelogrammi, trianguli, trapezu, poly- 
oni , circuli & fe7toris. 
I Conftruere figuram regulärem quamcunque fimilem alteri in 
dataratione, augendo velminueado; Triangulum vero fioiile 
cuivis alterL 
XIX. Transformare figuram quamvis,   cujus area nota eft, in trx- 
angulum, parallelogrammum, aut quadratum sequale. 
XX. Triangulum,   parallelogrammum,   trapezium ia quotcunqur 
partes äquales dividere. 
O.   A.   M-   D.   G. 
Slika 10: Zadnja ttran Kaidfinannovih izpitnih teze 13. 7. 1772. 
Izpitna vpraSaqja iz aritmetike <>b koncu gimnazijskega pouka so leta 1771 in 1772 vsebo* 
vala le neka) splošnih nalog. Pri izpostavljanju ne/nankc i/ premega ali obratnega sorazmerja 
so kandidati uporabljali osnovne ra=unske operacije s celimi števili ali / ulomki in sklepni 
ra=un Upoštevati so pravila lrgo\ skega ra=una pri dolo=anju cene. dobi=ka in Izgube. Izra=unavali 
so nuli kvadratne in kubi=ne korene. Pri /nanju i/ aritmetike je bil poudarek na osnovali in na 
prakti=ni uporabi ra=unanja, predvsem v trgovini. Tbjc bilo nujno, saj je polovica gimnazijce* 
/ izpitom julija 1771 kon=ala Šolanje in seje posvetila prakti=nim poklicem. 

_ ZGODOVINSKI <ASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126) 387 
Letnik (skupaj kandidatov) Gimnazija (26) 1(10) 2(4+4) 2(23) 
.Student Kraj rojstva Julij 1771 13.7. 1772 Izpit 1773 Popis 1773 
-Alojz de Abramshen»  Ljubljana + + + 
Janez Bonnes (Bonner) Tolmin + + Fizika + IV7 
-Avgust Kappus de Pichelstein Ljubljana + + 
.Anton Prevodni^1'*' 
Mošnje pri Brezjah + Fizika + 
Jožef Verwega Dunaj + Fizika + 
Jžnac Zumncr <eška + + Ftika + 
.Stanislav l)e Ahramsberg  Ljubljana + + 
ignac de Jcnkensheim Skofja Loka 
+ + 
jviaksimilijan Wrecer Višnja Gora + + Klika + 
Janez Tschinkl Ko=evje + bika + 
Janez Jahornik 
Kranjska 
+ Krtka •f 
_Maksimilijan Pogatschnig 
Skofia Loka'1'" 
+ + 
Janez Stallt« (Stal?; Železniki + + 
Valentin Wopitay Poljane nad Skofjo Loko + + 
Ljpmaz Sedey Ljubljana 
Fizika + 
Pri kon=nem gimnazijskem izpitu so bila fiziki najbližja poglavja o kozmografiji, ki so 
Predvsem matemati=no obravnavala geografijo Zemlje. Študenti so morali dokazati, da je 
Zemlja okrogla. Definirati so os Zemlje, te=aja, ekvator, vzporednike, poldnevnike, horizont, 
zenit in nadir. Opisali so gibanje Sonce po ekliptiki, definirali zodiak, zemljepisno dolžino in 
širino ter dolo=ili strani neba. Iz zemljepisne lege kraja na Zemlji so znali izra=unati njegov 
'okalni =as in dolžino dneva. Poznati so morali tudi podnebja v razli=nih pasovih, npr. v 
tropskem in v polarnem, ter našteti tam žive=a ljudstva. Sledile so naloge: pojasniti vzroke za 
šestmese=no dolžino dneva na te=ajih, dolo=iti zemljepisno lego kraja s pomo=jo globusa ali 
zemljevida, dolo=iti lokalne =ase in dolo=iti podnebje raznih krajev glede na dolžino dneva. 
Teze za izpit slušateljev ob koncu prvega letnika leta 1771 so obsegale predvsem pregled 
znanja geometrije. Razdeljene so bile na poglavja: geometrija, ravninska trigonometrija, 
Meroslovje, planimetrija, geodezija, stereometrija in vojaško gradbeništvo. Upoštevane izreke, 
na=rtovanja in ra=unanja se danes u=imo pri srednješolski evklidski geometriji. Najprej so 
Postavili nekaj vprašanj o osnovnih geometrijski pojmih, o krogu in mnogokotniku. Nato so 
zapisali izreke: o kotih z vzporednimi kraki, o skladnosti trikotnikov, o vsoti kotov trikot- 
nika, o podobnosti, o zna=ilnostih ploš=in likov, Pitagorov izrek, o krogu, o tangentah in o 
sekantah. Sledile so na=rtovalne naloge, med njimi: vzporednice, pravokotnice, razpolavljanje 
Maljice ali kota, na=rtovanje likov, konstrukcija krožnice skozi tri dane to=ke in postavljanje 
tangente iz podane to=ke na krožnico. 
V poglavju o ravninski trigonometriji so najprej obravnavali kotne funkcije in njihove 
togaritme. Nato so našteli izreke o kotnih funkcijah, pravokotnem in poljubnem trikotniku 
'er sinusov in tangensov izrek. Naloge so bile navedene na splošno brez številskih podatkov. 
S trigonometrijo je bilo treba razrešiti poljuben trikotnik tako, da so dijaki iz treh podatkov za 
sanice in kote poiskali ostale tri. 
Pri merjenju in na=rtovanju na terenu so kandidati leta 1771 pri vprašanjih o meroznan- 
stvu, geodeziji in vojnem gradbeništvu morali poznati tudi nekaj fizike, merskih enot in 
196 Med najboljšimi Studenti skupaj i Jabornigom, Zumperjem. Abramspergom in tremi drugimi (Reisp, 1990. 
6'- Nekoliko druga=ni priimki v oklepajih so povzeti po drugih virih (Ljubljanski klasiki, 1999, 283-284). 
7 Meš=an Škofje Loke, po drugih virih naj bi leta 1771 v Ljubljani študiral retoriko star 19 let (Ljubljanski 
Uasikj, 1999, 2g4). 
Gojenec Škofijskega samostana tako kot Andrej Suppanzigh iz višjega letnika. 

388 S JUŽNlC: JK/UITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VITJIH ŠTUDIJIH V UUBIJANI. ...  
merilnih naprav. V nalogah je bilo Irena primerjali in pretvarjali tedanje merske enote ter 
meriti in na=rtovati na terenu. Pri nalogah i/ geodezije je bilo treba razdeliti razli=ne like na 
dolo=eno Število delov in skice prenesti v naravo. 
V obsežnem poglavju o vojaški arhitekturi so dijaki oh koncu prvega letnika odgovarjali 
na vprašanja o orožju, obrambi, jarkih in utrdbah. Principi so obravnavali gradnjo utrdb, 
njihovo kakovost in položaj. Poznati so morali celo velikosti kotov pri gradnji. Preverjanje 
znanja so kon=ali / nalogami za na=rtovanje jarkov in utrdb, /namenil strokovnjak /a vojaško 
arhitekturo je bil Kicger. ki je postal naslednje leto rektor kolegija v Ljubljani. 
V poglavju o planimetriji je Kauffmann spraševal o pojmu ploš=ine. Zahteval je tudi 
poznavanje i/rekov o plos=insko enakih likih, o podobnih trikotnikih itd. Nekatere naloge so 
bile ra=unske, npr. poiskati ploš=ino kroga in njegovih delov. Druge so bile na=rtovalne, med 
njimi risanje kvadrata plos=insko enakega mnogokotniku. 
Poglavje o prostorski geometriji je vsebovalo Vprašanja o geometrijskih telesih: valju, 
sto/cu. krogli in drugih, l/reki so obravnavali prostornino teles. Opisali so prostorninsko 
enaka telesa in p<xlobna telesa ter ugotovili, da ima piramida tretjino prostornine prizme / 
enako osnovno ploskv ijo in višino. Med ra=unskimi nalogami je bilo treba poiskati površino 
in prostornino raznih teles, med na=rtovalnimi pa so Študenti risali mreže pravilnih geomet- 
rijskih teles. 
Teze /a i/pit na koncu prvega letnika leta 1772 so vsebovale krajši pregled /nanja geome- 
trije in trigonometrije v primerjavi z izpitom pri Kauffmannu leta 1771. Obsegale 
so le ravninsko geometrijo in trigonomeinjo \ skrajšani preglednejši obliki s poudarkom na 
razumevanju osnovnih pojmov in zakonitosti. Posamezna poglavja so bila pri obeh izpitih 
ni/deljena na vprašanja, osnovne izreke in naloge. 
Leta 1772 je bil poudarek na vprašanjih: o kotih in njihovi medsebojni legi. o merjenju 
kotov, o trikotnikih, njihovi skladnosti in podobnosti, o paralelogramu. mnogokotnikih. kro- 
gih, kotnih funkcijah in njihovih logaritmih, o ploš=inah likov, merskih enotah ter merilnih 
napravah. Osnovni izreki in naloge so bili leta 1772 podobni, toda manj številni kol prejšnje 
leto. Od študentov niso zahtevali doka/ovan^ izrekov. Vselej se niso izražali povsem natan=no. 
Saj 10 izraz -enak« ponekod uporabljali za -sklad-en-, drugje pa za -plos=insko enak-. Po- 
udarjali so merjenje in na=rtovanje na terenu zaradi tedanjih uspehov jezuitov Boškovi=a. 
Licsganiga in Scherfferja pri meritvah poldnevnikov v papeški državi in v habsburški mo- 
narhiji. 
5. Maffeijeve izpitne teze iz matematike, geodezije m balistike 
Po Kautfmanovem odhodu je postal profesor matematike na jezuitskem kolegiju v Lju- 
bljani Schmidt, kije bil obenem Še katehel in zapisovalec Zgodovine hiše.1'1' Razen izpitnih 
tez ni objavil matemati=nih del. Naslednje leto ga je nadomestil Matici, ki je bil rojen v 
uradniški družini v Gorici. Po gimnaziji v Gorici je Študiral filozofijo in teologijo v Gradcu. 
Nato je pou=eval stavbeništvo na Terczijaniš=u. Pozneje je bil gimnazijski u=itelj v Gorici. 
Po njegovem ixihodu je med letoma 1772 in 1780 fiziko in prirodopifl \ Gorici pou=eval 
ke=an Augustin Michclazzi (1732-1820». ki je bil leta 17X6 in 1787 kandidat za profesorja 
astronomije na višjih študijih v Ljubljani.200 
" Dlv., l/40r, IX47V22. 
1   Miirtmmu.  I I konulr. 1990/91,  16,  H; Balabam=, 1993, 107; Rcisp. 1962, 170 
" liutnn. 1971.48. 

. ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 « 2002 • 3-4 (126) 389 
Jeseni leta 1772 je Maffei postal profesor na višjih študijih v Ljubljani. Zasebno je pou=eval 
matematiko tudi barona Žigo Zoisa (1747-1819),201 podobno kot pred njim Gruber. Po pre- 
povedi jezuitskega reda je bil 9. 10. 1773 obenem z G. Schöttlom potrjen za profesorja mate- 
matike na liceju v Ljubljani. Kljub protestom je moral Maffei pozneje pod pritiskom vrhov- 
nega nadzornika študijev Herbersteina zapustiti ljubljanski licej.202 
Najboljši Maffeijev študentje bil Vega, kije leta 1775 kon=al študij filozofije v Ljubljani 
skupaj s Kranj=anom Fideliusom Poglajenom in Škofjelo=anom Matejem Kalanom.203 Ob 
kon=nem izpitu so Vega in sošolci objavili tudi 187 Maffeijevih tez iz matematike, med njimi 
pet tez o geodeziji in sedemnajst o balistiki.204 Maffeijeve teze o balistiki so bile zapisane kot 
zadnje med tezami iz matematike, =eprav njihova vsebina danes sodi k fiziki. V tezi CLXXIV 
je Maffei opisal parabolo pri metu pod kotom 45 stopinj ter dolo=il maksimalno višino meta 
Pod kotom 15 stopinj. Tudi v tezi CLXXXIV je obravnaval parabolo pri metu ter potrebno 
koli=ino smodnika za izstrelitev z dolo=eno za=etno hitrostjo. 
Maffei je pomagal Vegi med študijem v Ljubljani in je mo=no vplival na njegovo poklic- 
no pot. V zahvalo mu je Vega posvetil drugo izdajo svojega Logaritemsko-trigonometrijske- 
ga priro=nika leta 1800. 
6. Jellove izpitne teze iz matematike 
Po Maffeiju je matematiko na ljubljanskem liceju pou=eval Jell. Katedro je obdržal do 
za=asne ukinitve filozofskih študijev 20. 10. 1785. 
Jellove izpitne teze so vedno tiskali za Ambschllovimi fizikalnimi tezami. Leta 1778 so 
Jellovi študentje objavili petnajst matemati=nih tez. Uporabljali so ra=unske operacije od 
enostavnega seštevanja do korenov celih in ulomljenih številskih oziroma algebrajskih koli=in. 
Reševali so ena=be in seštevali številske vrste. 
Osnov aritmetike so se dijaki nau=ili že v nižjih šolah, zato so na liceju ve= pozornosti 
Posvetili geometrijskim izrekom in nalogam. Osnovna geometrijska dejstva z nekaj trigono- 
metrije so kandidati na izpitu uporabili pri geome-trijskem na=rtovanju in ra=unanju. Poznali 
so izreke za kote ob vzporednicah, obodne kote in vsoto kotov v trikotniku. Pri reševanju 
"ikotnikov so uporabljali skladnost, podobnost, Pitagorov, sinusov in tangensov izrek. Risali 
so Pravokotnico na premico, razpolovili daljico ali kot, postavili krožnico skozi tri dane to=ke, 
iskali središ=e dane krožnice, itd. Poznali so ena=be za prostornino prizme, valja, piramide. 
stožca in krogle. Ra=unali so ploš=ino paralelograma ali poljubnega mnogokotnika, ki so mu 
znali poiskati ploš=insko enak trikotnik. Vendar naloge niso vsebovale številskih podatkov, 
ki jih sicer ni manjkalo v tedanjih u=benikih.20' 
202 Sitar. 1983. 49; <ermclj. 1954, 12-13. 
<ermelj, 1954, 13. Poleg Maffeija in G. Schöttla je bil med izpraševalci tudi Tschokel. Po prepovedi jezuit- 
^kega reda leta 1773 je Andrej Conti na viSjih Študijih v Ljubljani pou=eval etiko kot za=asni profesor do 29. 11. 
I773- Za njim je mesto prevzel Herbersteinov zaupnik Franc Poga=nik, ki je študij cerkvenega prava kon=al pri 
P^-nejSemu ljubljanskemu rektorju Riegerju na Dunaju. Logiko in metafiziko je do 29. 11. 1773 pou=eval za=asni 
Pr°fesor Jurij Japelj (1744-1807). Zamenjal gaje Anton Tschokel z Dunaja, ki je bil Herbersteinov zaupnik in 
0asProtnik Maffeija in Schöttla. Nekaj dni po Tschoklovi smrti 8.4. 1779 gaje zamenjal Joief Nowak (Novak), ki je 
k'1 rojen leta 1747 v Ljubljani. Leta 1767 je naredil redovne zaobljube in postal profes cistercijanske opatije v Sti=ni, 
ki J° je za nekaj =asa tudi zapustil. Kljub hkratni profesuri v Ljubljani je bil ob ukinitvi samostana v Sti=ni leta 1784 
**"> arhivar in opatov tajnik (Schmidt. 1963. 1: 265-267. 269; Mlinaric. 1995, 796, 858). 
** Maffei, 1775. 30-32 (teze 90-94. 171-187). 
Umck. 1998. 102. 

390 S   II /NK'    II /I TISKI PROI-1-.SOKJI MATI.MAT1KI. NA VIŠJIH ŠTI DIIIM V IJIHIJANI. 
Mvkmmkm, 
"W, 9<ua fr.aU, ,44«, 
fabcrahti-c, MakipUcara, divider«, «1«. 
»a« ftd poctncUai, ft axtraacr* rt Ji- 
taau,  *  #>•*.«*, '   . 
jLXXXVir. 
DatU »ribai (frmnil   in venire qvtr- 
(OB , dafii daobai eert um infer Amo» mm- 
6'tmm  prapor lioaalaai , «z qaaatitatibm  / 
cogatris   tAcogouara    «ram,     & feriti 
fun mir*. 
Lxxxvm. 
Angoli vrrtitajM, ajaarni iottr pora- 
MlMfrac   t^ulN. 
Lxxxrx. 
Ex tjuovu poaaw ia val  rsr» 1.- 
••«• eriger* pcrpeadicolamn. 
\sffaf* .*: et • >.   •   , 
AM Aap IM ad aaripWaria 
BniM aiflufliaai   • reaa, 
iatMCipiaac 
CXf. 
Mr«. ,   aap I .-  Wttc. 
habet   pro 
NB   cratca 
Slika II: Jeüovt tzpitnt tezu iz leta 177H). 
Goriški profesor Friz 
Friz je med vsemi profesorji matematike na obravnavanih kolegijih pred 20. stoletjem 
objavil najve=, kar 17 del. Rojenje bil v nemški družini v Barceloni, kjer je v ve=jezi=nem 
okolju dobil podlago /,\ poznejše poznavanje Številnih jezikov. Matematiko je pou=eval le tri 
leta pred prepovedjo Družbe v Gorici. Tam je živel dve desetletji, vendar ni objavil novih 
knjig. 
Leta 1741 je prevedel kritiko kartc/ijancev. ki jo je objavil francoski fizik Gaston Pardies 
(1636-1673) z jezuitskega kolegija Clermont v Parizu. Pardies je bil /nan po svoji polemiki 
z Nevvtonom o teoriji barv. Pardicsova teorija barv je bila srednja pot med Aristotelom in 
kartezijanci; Newton je njegove kritike upošteval.206 
Orlandov pouk matematike v Trstu in na Keki 
Pouk matematike v habsburških obmorskih središ=ih v Trstu in na Reki se je raZVij&J 
druga=e kot v Ljubljani, Gorici in Celovcu. Njegovi za=etki so povezani predvsem / delom 
jezuita F. Orlanda. 
»»Ziggclaar. 1971,86,203. 

/(K H w >viNSKI <ASOPIS • v> • 2002 • .*-4<12ft) 391 
ASSERTIONES 
FX  UNIVKRSA 
PHYSICA 
E T 
MATHESIELEMEMTARI 
Q U A S 
IN   AULA   ACADEMICA 
ARCHIDUCALIS GYMNASii 
LABACEN5Ü 
EX PRJELECTIONIBUS 
MARTINI JEELL 
CJES. Reg. MATH. ELEM. PROP. 
ANTONI! AMBSCHELL 
AA. LL. AC PHIL. DOCT. NEC NON 
CMS. REO. PHTS.   PROF. P. O, 
Mnß Aiigußo die 
ANNO MDCCLXXIX. 
PROPUCNAB IT 
F ,acP.D. WOLFGANGUS MUHA 
C ARN. CORCHIAL. PHIL. IJ» II. AH HUM 
AUDITOR. 
LABACITYPIS EGERIANIS. 
**o /-? Naslovna uran /«IfovM tytoiJA uz b tea /779. 

392 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSjIH ŠTUDIJIH V UUBUANI. ...  
Na Reki je živelo ve= generacij italjanske plemiške družine Orlando. Anton Jakob Orlan- 
do, o=e F. Orlanda, je bil med letoma 1730 in 1732 sodnik, od leta 1734 pa upravnik mesta 
Reka. Mati Barbara je bila hrvaškega rodu.207 
Leta 1753 je postal F. Orlando profesor matematike na jezuitskem kolegiju v Trstu, 10. 8. 
1754 pa je organiziral pouk na pomorski in trgovski šoli. Za predstojnika šole v Trstu so ga 
pripravljali že med noviciatom na Dunaju. Med Orlandovimi sošolci na filozofiji v Gradcu je 
bil med letoma 1743 in 1745 tudi J. K. Schöttl iz Steyra, poznejši profesor matematike v 
Celovcu in Ljubljani. Orlandova profesorja matematike na Dunaju sta bila Erasmus Frölich 
(Fröhloch, 1700-1758) in Paulus Wimmerl (1707-1765). ki sta pet let prej pou=evala tudi 
ljubljanska profesorja matematike Hallerja in B. F. Erberga. Frölich je objavil skoraj trideset 
knjig o matematiki, rodoslovju in numizmatiki. 
Pomorska šola v Trstu je imela dva letnika. Pouk se je za=enjal vsako drugo leto, saj je bil 
Orlando edini usposobljeni profesor. Orlando je vodil tudi redni letni te=aj, ki so ga obisko- 
vali pomorš=aki, ki so že daljši =as opravljali pomembne funkcije na ladjah.20* 
Orlandova šola je usposabljala predvsem ladijske kapitane. Med osemindvajsetimi štu- 
denti jih je med letoma 1754 in 1756 osemnajst govorilo tudi »kranjski« jezik. Leta 1757/58 
so bili med desetimi študenti trije kranjsko govore=i.209 Po nepopolnih podatkih je pri Orlan- 
du diplomiralo vsaj osem Slovencev na redni šoli in štirje na rednem letnem navti=nem te=aju 
v Trstu med letoma 1754-1774.210 <eprav Orlando ni znal kranjsko oziroma slovensko, je 
bilo veliko njegovih študentov slovenskega rodu. 
Orlando je pou=eval med osmo in deseto uro dopoldne. V prvem letniku je obravnaval 
aritmetiko, geometrijo in ravninsko trigonometrijo, v drugem pa sferi=no trigonometrijo, 
astronomijo, geometrijo in pilotiranje.2" Od leta 1768 dalje so aritmetiko pou=evali v vseh 
razredih tržaškega kolegija. 
Pomorsko šolo v Trstu je ve=krat obiskal G. Gruber, ki je pou=eval brodarstvo na katedri 
za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko jezuitskega kolegija v Ljubljani. Tako tržaški 
kot ljubljanski študenti so se ukvarjali z modelarstvom.212 
Po prepovedi Družbe leta 1773 so tržaško pomorsko šolo, knjige in u=ila preselili na 
Reko. Tam je Orlando leta 1774 nadaljeval s poukom v prostorih Književne akademije, 
nekdanjega kolegija, Orlandovi u=enci v Trstu so bili leta 1756 stari od 20 do 34 let, leta 
1757/58 pa 21 do 34 let. Na Reki je imel leta 1782/83 mnogo mlajše študente stare od 14 do 
20 let. Na Orlandovo šolo v Trstu so se dijaki vpisovali po kon=anih filozofskih študijih, na 
Reki pa že po kon=anih nižjih študijih. 
Pred Orlandovim prihodom na Reki niso imeli posebnega profesorja matematike na filo- 
zofskih študijih, ki so jih ustanovili leta 1725/26 s predavanji poznejšega rektorja Udalrika 
Bonbardija. Zato so profesorji fizike morali študente nau=iti nekaj matematike, da so lahko 
sledili pouku. Od leta 1767 do odhoda v Ljubljano 22. 10. 1768 je filozofijo na Reki predaval 
G. Schöttl. Leta 1771 so reški študenti zagovarjali teze iz filozofije tudi s posebnimi vprašanji 
iz matematike.213 
207 Koradc. 1995, 89; FranuSi=. 1995. 190. 
208 Pahor, 1970,48. 
^Korade, 1995,88,90. 104-107. 117-118; Franuši=. 1995, 192, 196. 
2in Pahor, 1970,48,79,82.94. 
2,1 Zovatto, 1992. 243-244. Po drugih virih (Koradc. 1995. 90) sta bili zadnji dve podro=ji pouka v drugem 
letniku matemati=na geografija in hidrografija. 
212 Pahor, 1981, 13.25,34.35. 
213 Vanino, 1987,221. 

 ZGODOVINSKI 6ASOPIS « 56 • 2002 « 3-4 (12ft) 393 
Po Orlandovi smrti je navti=na Sola na Reki prenehala delovati; ponovno sojo odprli leta 
1808.2U Že leta 1777 so knjige in instrumente vrnili z Reke v Trst. Leta 1783 so spet za=eli s 
pomorsko šolo v Trstu; delovala je v pisarni stare mestne pala=e. Katedro za navtiko in mate- 
matiko je prevzel Capuano, po njegovi smrti pa Orlandov študent iz let 1772-1774 Andrej 
Stadler.2" 
Zaklju=ek 
Profesorjev matematike na jezuitskih kolegijih niso menjavali vsako leto tako kot profe- 
sorje fizike. Najstarejši med uglednimi jezuitskimi matematiki je bil Clavius, profesor mate- 
matike na rimskem kolegiju med leti 1564-1571, 1576-1584 in 1587-1595. Kljub njegovim 
dosežkom je pou=evanje matematike ali fizike znotraj filozofije ostalo le nižja stopnica v 
karieri jezuitskega u=itelja. Višje so cenili profesorje teologije, še višje pa razli=ne vodilne 
funkcije. Zato je ve=ina profesorjev matematike pozneje prevzela druge dolžnosti. Seveda so 
bile tudi izjeme, denimo Boškovi=, ki je pou=eval matematiko med leti 1740-1750 in 
1752-1760 na rimskem kolegiju. 
Profesorji matematike v Celovcu, Gorici, Ljubljani in Trstu so objavili razmeroma malo 
matemati=nih del, =eprav sta v Celovcu pou=evala tudi pozneje slavna dunajska profesorja 
Traber in Mayr. Ljubljanski profesorji matematike so v skoraj sedmih desetletjih do leta 
•773 objavili skupno sedem matemati=nih, astronomskih in fizikalnih originalnih del, ve= pa 
j'h je ostalo v rokopisu. Manj so o matemati=nih znanostih objavljali goriški matematiki.216 
23. 8. 1800 je Vega zapisal v =etrtem zvezku svojega matemati=no-fizikalnega u=benika: 
"Najlepše pla=ilo za svoje dosedanje matemati=no delovanje sprejemam z dovoljenjem, da 
smem svetu javno povedati, da sem postavil temelj svoji književni izobrazbi na ljubljanskem 
•iceju...« 
Neobjavljeni viri z razlago okrajšav 
AHZ - Arhiv Hrvatske, Zagreb. 
Anonimno. Za=etek 18. stoletja. Praxis arithmetica in tres panes divisa. 181 listov 95x125 mm. 
AS. I 3d, št. 79. 
AS - Arhiv Slovenije v Ljubljani. 
AST - Archivio di Stato di Trieste. 
Diar. - Diarium p. ministri...(AS. Zbirka rokopisov, I/35r (1. 12. 1694-31. 12. 1706), I/36r (1. 1. 
'707-31. 12. 1711).I/37r(l. 1. 1712-31. 12. 1721), l/38r(l. i. 1722-31. 10. 1736)); Diariumpraefec- 
""•ae scholarum... (I/39r(l. 11. 1736-31. 12. 1753), l/40r (1. 1. 1754-29.7. 1772)). 
Družba - Družba Jezusova (Societas Jesu). 
Erbcrg - Knjižni=na števila v abecednem avtorskem katalogu knjižnice Jožefa Klasanca Erberga 
(1771-1843) iz leta 1798 (AS. GrA, I Dol (Lustthaler Archiv) knjigi 17 in 18). 
J - Knjižni=na števila v katalogu nekdanjih jezuitskih knjig Verzeichnis der vom Feuer geretteten 
Bücher des geweslen Collegii S.J. 1775. NUK. Rokopisni oddelek, 31/83. 
2l4Koradc, 1995,90, 104. 117, 141; Franusi7. 1995. 192-193. 
2" Lovato, 1959, 137; Zovatto, 1992, 243-244, 246. 250, 253; Koradc, 1992, 267; Franu5i<5, 1995, 195-196. 
^ 1933 so Solo za matematiko in navtiko v Trstu preimenovali v sodobni »Istituto Tecnico Nautico«. 
216 Ve« sta pozneje na licejih v Ljubljani in Celovcu objavljala profesorja matematike Karel Hummel 
(1801-1879) in benediktinec Luka Karel Robida (1804-1877). 

394 S. JUŽNI<: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI. ...  
NM - Signature v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. 
NUK - Signature v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. 
SB - Nacionalna i sveu=ilišna biblioteka, Zagreb 
SK - Semeniška knjižnica v Ljubljani. 
Terezijaniš=e - Theresianum, elitni jezuitski kolegij (akademija) na Dunaju namenjen plemiškim 
sinovom. 
Teze -Trditve ali vprašanja, navadno brez odgovorov, ki so jih Studenti višjih študijev javno zago- 
varjali ob koncu leta. 
Theiss, Joseph. 1712. Pars 2*° Philosophici Tractatus in VIII Libros Physicorum Aristoteli*, sive de 
Physica Auscultatione. Tradita aR. P. Josepho Theiss philosophia professoris e Sode Jesu ordinario et 
exceripta a Leopoldo Friderico a Breckerfeldt. in Gymnasio Labacensi... Dies 7 Mense Septembri 
Anno MDCCXII. 253 listov 185 % 140 mm. NUK. Ms 316. 
W - Knjižni=no število v katalogu Franca Ksaverja Wildeja iz leta 1803. 
ZML - Zgodovinski muzej v Ljubljani. 
Literatura in objavljeni viri 
Aguilonius, Franciscus. 1613. Opticorum libri sex. Antwerpen: Palatin. 
Aracil, Alfredo. 1998. Juego y artifico. Madrid: Cätedra. 
Auditores philosophiae in archiducali academia collegii Socictatis Jesu Labacensis anno MDC- 
CLXXIII. 1773. (NM-9210). 
Benedeti=, Ana. 1981. Pot do slovenske univerze. Ljubljana: Partizanska knjiga. 
Bencdeti=, Ana. 1999. Poti do univerze. Ljubljana: Studia humanitatis. 
Biwald, Leopold Gottlieb. 1775. Animadversionem in Extractum et Crisin Censoris Berolinensis 
circa Systema Boscovich. Graecii. 
Balabani=, Josip. 1995 Padri gesuiti naturalisti: Giuseppe Agosti, Francesco Saverio Wulfen e Ago- 
stino Michelazzi. / Gesuiti e gli Ashurgo. 102-114. 
Breckerfeld, Franc. 1733-1734. Manuale Homgraphicum, in quo omnigena horologia, tam solaria 
quam lunaria delineandi artificium facili et dara methodo exponitur. Pars I. et II. Cassoviae: Typ. 
Acad. (J^154) 
Brglez, Alja. 1999. Uvod v Benedeti=, 1999: 21-24. 
Bufon, Zmago. 1971. Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju. Zbornik za zgodovino na- 
ravoslovja in tehnike. 1: 15-77. 
Catalogus Personarum & Officium Povinciae Austriae Societatis Jesu. Pro Anno 1753. (NUK - 
14318). 
Ciperle, Jože. 1980. Ljubljanska gimnazija (1773-1808). I. del. Kronika. 28: 112-127. 
Ciperle, Jože. 2001. Podoba velikega u=ilii=a ljubljanskega. Licej v Ljubljani 1800-1848. Ljublja- 
na: Slovenska matica. 
Corradino, Saverio. 1993. Athanasius Kircher: »Damnatio Memoriae« e revisione in atto. Archi- 
vum Historicum Societatis lesu. 59/117: 3-26. 
Corradino, Saverio. 1993. L'«Ars Magna Lucis et Umbrae« di Athanasius Kircher. Archivum Hi- 
storicum Societatis lesu. 62/124: 249-279. 
<adež, Vladimir. 1989. Enciklopedija Slovenije. 3: 354-358. 
<ermelj, Lavo. 1954. Jurij Vega. Ljubljana: MK. 
<op, Matija. 1828-1831. Katalog licejske knjilnice. NUK, rokopisni oddelek. 
Dežman, Karel. 1856. Einiges über die naturwissenschaftlischen Forschungen in Krain. Jahreshef- 
te des Vereines des krainischen Landes Museums. Laibach: 8-12. 
Dolinar, France-Martin. 1976. Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704. 
Dissertatio ad Doctoratum in Facultate Historiae Ecclesiasticae Pontißciae Universitatis Gregoria- 
nae. Ljubljana. 
Dutour, Etienne Francois. 1768. De la diffraction de la lumiere. Mim. des sav. Strang. 5: 365. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS • S6 ' 2002 ' 3-4 (126) 395 
Dutour, 6tienne Francois. 1784. J. de phys. de Rozier. 6: 135, 412; 
Enciklopedija Slovenije. 1989. 3. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Erberg, Janez Adam. 1687. Conclusiones ex Univerza Philosophia. Graecii. 
Fischer, Karl Adolf Franz. 1978. Jesuiten-Mathematiker in der deutschen Assistenz bis 1773. Ar- 
chivum Historicum Societatis Jesu. 47/93: 159-224. 
Fischer, Karl Adolf Franz. 1983. Jesuiten-Mathematiker in der französischen und italienischen 
Assistenz bis 1762 bzw. 1773. Archivum Historicum Societatis Jesu. 52/103: 52-92. 
Fletcher, John (ur). 1988. Athanasius Kircher und seine Beziehung zum gelehrten Europa seiner 
Zeit. Wiesbaden: in Kommisision bei Otto Harrassowitz. 
Franuši7, Boris. 1992. Franjo Ksaver Orlando, osniva= prvih pomorskih škola na Jadranu. Isusovci 
u Hrvata. 74-86. (Prevod: 1995. Francesco Saverio Orlando, fondatore delle prime scuole nautiehe 
dell'Adriatico. / Gesuiti e gli Asburgo. 190-200). 
Fresnel, Augustine. 1816. Deuxieme memoire sur la diffraction de la lumiere et Supplement. Paris. 
Fresnel, Augustine. 1826. Memoire sur la diffraction de la lumiere, couronn7 par l'Academie des 
Sciences. Annales de chimie et de physique. Paris, (oddano 29. 7. 1818 za nagrado, ki jo je pariška 
akademija razpisala 17. 3. 1817). 
Galilei, Galileo. 1613. lstoria e dimostrazioni intorno alle Macchie Solari a lom aeeidenti, com- 
Prese in tre lettere serine all'illustrissimo signor Marco Velseri. linceo, duumviro d'Augusta, consiglie- 
re di sua maestä cesarea dal signor Galileo Galilei linceo. nobile fiorentino. ßlosofo e matematico 
Primario del serenis. d. Cossimo II gran duca di Toscana. Si aggiungono nelfine le lettere e disquisizio- 
"' delfinto Apelle. In Roma: Appreso Giacomo Mascardi, MDCX11I. 
/ Gesuiti e gli Asburgo. (ur. Sergio Galimbcrti, Mariano Maty). 1992. Trst: Lint. 
Grasselli, Jože. 1998. O jezuitih matematikih. Jezuitski kolegij v Ljubljani. 105-110. 
Grimaldi, Francesco Maria. 1665. Physico-Mathesis de Lumine. Caloribus et hide alliisque ad- 
"««, libri II. Bononiae. 
Grmek, Mirko Dražen. 1963. Rukovet starih medicinskih, matemati=ko-fizi=kih, astronomskih, 
zmijskih i prirodoslovnih rukopisa sa=uvanih u Hrvatskoj i Sloveniji. Rasprave i grada za povijest 
nauka. JAZU. Zagreb. 1: 259-342. 
Heilbron, John L. 1993. Weighing Imponderables and Other Quantitative Science Around 1800. 
USPS. Supplement. 24/1: 1-337. 
Herbert, baron Joseph. 1773. Dissertatio de igne. Viennae: Trattner (W-1508; NUK-8390). 
Ignacijeva karizma na Slovenskem, razstava pri sv.Jakobu. 1990. Kranj: Gorenjski tiski. 
Isusova=ka baitina u Hrvata. 1992. Zagreb: Muzejsko-galerijski centar. 
Jezuiti na Slovenskem. 1992. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljublja- 
m in Provincialat slovenske province Družbe Jezusove. 
Jezuitski kolegij v Ljubljani (ur. Vinccnc Rajšp). 1998. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa 
ZRC SAZU, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani in Provincialat slovenske 
Province Družbe Jezusove. 
Kaschutnigg, Janez Krstnik. 1754. Prima elementa Arithmeticae, Algebrae, Trigonometriaeplanae 
« sphaericae, Architecturae civilis et militaris, Academicispraelectionibus accomodata. Graecii: Typis 
W'dmanstanii. 
Kircher, Athanasius. 1646. Athanasii Kircheri Fuldensis Dvchonii e Soc.lESU Presbyteri Olim in 
Herbipolensi, & Avenionensi Societatis 1ESU Gymnasiis Orientalium linguarum, et Mathesos, nunc 
hu'us in Romano Collegio Professoris OrdinariiArs Magna Lucis et Umbrae, In decern Libros digesta 
Quibus Admirandae Lucis et Umbrae in mundo, atque adeö universa natura, vires effectusq. uti nova, 
"a varia nouorum reconditiorumq. speeiminum exibitione. ad varios mortalium usus, panduntur. Cum 
Priuilegio Sacr. Caesar. Maiestatis. Romac: Sumptibus Hermanni Schcus. MDCXLVI: Ex Typographia 
Ludovici Grignani. Supcriorum Pcrmissu. Libcr I Physiologia Lucis, Sciasiphia, Ars Chromatica. Li- 
kr Primus Physiologia Lucis & Umbrae. Pars Prima Photosophia, sive de lucidis mundi corporibus, 
luminisque ab iis profluentis naturae & affectione. 
Kobav, Andrej. 1643. Vindicae Astronomiae theticae pro Dionysio Exiguo, abbate Romano, contra 
eximios chronographos praeterproter summos imos aeram vulgarem usurpantes seu nato, motuo redi- 
vivoque lesu homini Deo de incarnationis passionisque anno MDCXXXXIII Mense_ Die_ vota disser- 
,at'o. Viennae: Greg. Gelbhaar. 

396 S. JUZN16: JEZUITSKI PROFESORA MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANI....  
Korade, Mijo. 1990/91. Filozofska i prirodoznanstvena djela profesora filozofije u 18. stolje7u. 
Vrela i prinosi. 18: 21-67. 
Korade, Mijo. 1992. Rad Družbe Isusove. Isusova=ka baština u Hrvala. 235-274. 
Korade, Mijo. 1995. GraAa za povijest nauti=ke škole u Trstu i Rijeci (1753-1783). Vrela i prinosi. 
20: 89-144. 
Kova=i=, Lojze. 1993. Erberg Bernhard Ferdinand, profesor matematike in filozofije: (1718-1773). 
Slovenski jezuiti. 21 ß: 68-69. 
Ljubljanski klasiki 1563-1965. 1999. (ur. Živka <rnivec in drugi). Ljubljana: Maturanti klasi=ne 
gimnazije. 
Lovato, Italo. 1959.1 Gesuiti a Gorizia (1615-1773). Studi Coriziani. Januar-Junij. 25: 85-141. 
Lukäcs, Ladislaus S.J. 1982. Catalogi presonarum et officiorum Provinciae Austriae S.I. U 
(1601-1640). Romae: Institutum Historicum S.I. 
Lukäcs, Ladislaus S.J. 1987. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus personarum Pro- 
vinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773), 1-111. Romae: Institutum Historicum S.I. 
Lukäcs, Ladislaus S.J. 1988. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus personarum Pro- 
vinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773), 11-111. Romae: Institutum Historicum S.I. 
MacDonell, Joseph. 1989. Jesuit Geometers. A Study of Fifty-six Prominent Jesuit Geometers Du- 
ring the First Two Centuries of Jesuit History. Saint Louis: Institut of Jesuit Sources. 
De Mairan, Jean Jacques D'Ortous (Dortoux, D'Ortous). 1738. De la diffraction. Mim. de Vane. 
Acad, des Sci. 53. 
Maitte, Bernard. 1981. La lumiere. Paris: Editions du Seul. 
Markovi7, Željko. 1968-1969. Rude Boikovi7. Zagreb: Izdava=ki zavod Jugoslovenske akademije. 
Martinovi7, Ivica. 1992. Filozofska i prirodoznanstvena istraživanja hrvatskih isusovaca od Markan- 
tuna de Dominisa do Josipa Franje Domina. Isusova=ka baština u Hrvata. 77-85. 
Martinovi7, Ivica. 1992. Ljetopis filozofskih i prirodoznanstvenih istraživanja hrvatskih isusovaca. 
Isusova=ka baština u Hrvata. 87-97. 
Mayr, Joannis @aptistae. 1678. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in 
Officina Libraria Joannis @aptistae Mayr, Venales prostant. Anno M.DCC.LXXXVII1. Ljubljana. 
(2: 1966. Ljubljana: Mladinska knjiga). 
Mladženovi7, Milorad. 1985. Razvoj fizike, Optika. Beograd: IRO, GraAevinska knjiga. 
Mlinaric, Jože. 1995. Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska založba. 
Murko, Vladimir. 1974. Starejši slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski zgodovini - 
Astronomi. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 2: 11-41. 
Pahor, Miroslav. 1981. Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo-navtika-navigacija. Slovensko morje in za- 
ledje. Zbornik za humanisti=ne, naravoslovne in druiboslovne raziskave, Koper. št. 4-5. 11-40. 
Pardies, Gaston. 1672. Discours de la connaisance des bestes. Paris: Chez S7bastien Mabrc-Cra- 
moisy. 
Poggendorff Johann Christian. 1863-1898. Biographisch-Literarisches Hadwörterbuch zur Ge- 
schichte der exaeten Wissenschaften von J.C Poggendorff, /-//. Leipzig: Johann Ambrosius Barth. (Po- 
natis. 1965. Amsterdam: B. M. Israel N.V.). 
Pavlic, Slavica. 2000. Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem. Ljubljana: Koledarska 
zbirka. 
Pivec-Stele, Melita. 1969. Promocije Slovencev na graški univerzi 1728. Kronika. 2: 112. 
Ratio atque Institutio Studiorum Societatis Jesu. 1599. Napoli. Ponatis: Antwerpen 1635. 
Reisp, Branko. 1962. Višje šole na slovenskem ozemlju v XVII. in XVIII. stoletju. Kronika. 10: 
163-172. 
Reisp, Branko. 1990. Izbor tiskov jezuitskih avtorjev in institucij 17. in 18. stoletja iz knjižnice 
Narodnega muzeja v Ljubljani. Ignacijeva karizma na Slovenskem. 43-67. 
Rossi, Paolo. 1997. La nascita de IIa scienza moderna in Europa. Roma-Bari: Editori Latcrza. 
Rubinowicz, Woyciech. 1966. Die Beugungswelle in der Kirchhoffschen Theorie der Beugung, 
2. izdaja. Berlin-Heidelberg-New York-Warszawa: Springer-Verlag. 
SBL - Slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Jugoslovanska tiskarna. 1: 1925-1932; Ljubljana. 
2: 1933-1952; Ljubljana: SAZU. 3: 1960-1971; Ljubljana: SAZU. 4: 1980-1991. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 36 • 2002« 3-» (126)      397 
Scheiner, Christophonis. 1626-1630. Rosa Ursina sive sol ex admirando facularum & macularum 
suarum phoenomeno varius necnon circa centrum suum & axem fixum ab occasu in ortum annua 
circeq. Alium axem mobilem ab ortu in occasum conversione quasi menstrua super polos proprios. Lib. 
IV mobilis Ostens a Ch. Scheiner. Braccani: apud And. Paumgartner. 
Schmidt, Vlado. 1963. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. 1 del. Ljubljana: DZS. 
Schott, Gaspar. 1664. Physica curiosa, seu mirabilia naturae et artis. Herbipoli: Endter. 
Schöttl, Gregor. 1772. Tentamen Physicum de lgne. et Luce, quod in Aula Academica Archiducalis 
Societatis lesu collegii Labaci Anno M.DCC.LXX1I. ex Praelectionibus R.P. Gregorii Schöttl e Soc. 
Jesu Phys. Prof. Pub. Ord. Subibunt Perdoct. D. Andr. Brataschevitz, ex Comit. Gorit. Perdoct. 
Ö. Matthaeus Locker, Cam. Prenskov. Perdoct. D. Georgius Suppan, Cam. Rathmonst. Perdoct. D. Andr. 
Suppanzig ex Comit. Gorit. Physicae Auditores. Labaci: Litteris Egerianis. 
Schöttl, Gregor. 1773. Tentamen Physicum ex Astronomia Physica quod in Aula Academica Archi- 
ducalis Societatis Jesu Collegi Labaci Anno M.DCCLXXlll. ex Prealectionihus R.P. Gregor Schöttl e 
S°c Jesu Phys. Prof. Publ. et Ord. Subibunt. Perdoct. D. Joann Bonnes, Cam. Tolmin. Perdoct. D. Ant. 
Prevodnig, Cam. Möschn. Perdoct. D. Thorn. Sedey, Civ. Cam. Labac. Perdoc. D. Jos. Verwega, Austr. 
V'enn. Philosophiae in 2dum annum Auditores. Labaci: Typis Joannis Friderici Eger, IncJyt. Provinc. 
Cam. Typography 
Sitar, Sandi. 1983. Jurij Vega. Ljubljana: Partizanska knjiga. 
Smole, Majda. 1982. Graš=ine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS. 
Sommervogcl, Carlos. 1890-1900. Bibliothcque de le Compagnie de Jisus. Premiere partie: Bi- 
bliographie par les Peres August in et Aloys de Backer, Nouvelle Edition par Carlos Sommervogel, 
* / Strasbourgeois, Bruxelles-Paris: publice par la province de Belgique, Tome I-IX. 
Spessot, Francesco. 1925. Primordi, incremento e sviluppo delle istituzioni gesuitiche di Gorizia 
(1615-1773). Studi Goriziani. 3: 83-142. 
Stoegcr, Joannes Nep. 1855. Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad 
nostra usque tempora. Viennae: Typis congregationis mechitharisticae. 
Taufferer, Inocenc. 1760. Tentamen Publicum ex Universa Philosophia, Quod In Archi-Ducali, & 
Academico Soc. JESU Collegio Labaci ex praelectionibus r. p. Innocentii Taufferer Soc. Jesu Phil. Prof. 
publ. & Ord. Subiverunt Perillust. D. Aloysius Vermati, de Vermesfeld, Cam. Lab. Nobilis D. Antonius 
Feichtinger, Cam. Locopolitanus. Prolusionis loco Explanabuntur Phaenomena motus Astrorum 
systematis Copemicani. Labaci: Typis Joannis Georgii Heptner, Inclytae Provinciae Carnioliae Typo- 
ßraPhi,Anno 1760. 
Torrini, Maurizio. 1979. Dopo Galileo una polemica scientifica (1684-1711). Firence: Academia 
•oscana di scienze e lettere »La colombaria«, »studi« LIV, Leo S. Olschki editore. 
Sevarli7, Branimir M. 1986. Kratka zgodovina astronomije. 2. del: Od Newtona do današnjih dni. 
Ljubljana: DMFA. 
Umek, Francka. 1998. Matematika v jezuitskem kolegiju in primerjava programa z današnjim. 
Je^uitski kolegij v Ljubljani. 101-104. 
Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci i hrvatski narod, II. Zagreb: Filozofsko-teološki institut družbe 
Isusove. 
Vodopivec, Florijan. 1989. Geodezija. Enciklopedija Slovenije. 3: 190-191; 
Wallace, William A. 1984. Galileo and his sources. The Heritage of the Collegio Romano in Gali- 
e° * Science. Princeton, New Jersey: Princeton University Press. 
.   Wilde, Emil. 1838. Geschichte der Optik vom Ursprünge dieser Wissenschaft bis auf die gegenwär- 
"He Zeit. Erster Theil. Berlin: Rücker und Püchler. 
Y°ung, Thomas. 1807. Course of Lectures on Natural Philosophy and Mechanical Arts. London. 
Zcnko, Franjo. 1983. Aristotelizam od Petri7a do Boškovi7a. Zagreb: Globus. 
Ziggelaar August. S.J. 1971. Le phvsicien Gaston Pardies S.J. (1636-1673). Kobehavn: Odense 
University Press. 
Zovatto, Pietro. 1992. Jezuitski kolegij v Trstu. Jezuiti na Slovenskem. 235-254. Dopolnjeni 
, ev°d: 1995. II collegio dci Gcsuiti di Trieste tra umanesimo e pastorale. / Gesuiti e gli Asburgo. 
•i35-254. 

398 S. JUŽNI6: JEZUITSKI PROFESORA MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANl.... . 
Summary 
Jesuit professors of mathematics at higher studies in Ljubljana, Klagenfurt, Gorizia, Trieste 
and Flume: their works in mathematics and physics 
Stanislav Južni= 
On the occassion of the two-hundredth anniversary of Jurij Vega the author has assembled bio- 
graphical and bibliographical data on Jesuit professors of mathematics who were teaching in Ljubljana, 
Klagenfurt, Gorizia, Trieste and Rijeka, and on former Jesuits who were teaching mathematics in Ljub- 
ljana after the order had been prohibited. 
A comparison has been made of the achievements of the most prominent teachers of mathematics. 
Aside from the published works, the author has also considered the preserved manuscripts and exami- 
nation theses. He has stressed the lesser known fact that in the first decades of the 18th century certain 
chapters on physics, especially those on optics and mechanics, were incorporated into the lessons on 
mathematics. Due to the influence of Kircher, a Jesuit priest, the oldest publications of Slovene teachers 
of mathematics were therefore dedicated mostly to optics. 
According to the Jesuit curriculum teachers of mathematics were not replaced on a yearly basis, 
which was the case with the teachers of physics who were teaching three-year-courses on philosophy. 
Because of this, numerous Jesuit physicists preferred to teach mathematics instead. Mathematics and 
physics were closely intertwined in the Jesuit curriculum, and some Jesuits such as Stainer, Kraus and 
B.F. Erbcrg, who were teaching in Ljubljana, were alternately teaching both subjects. 
While the lessons in Gorizia and Klagenfurt continued without any significant interruptions, due to 
financial problems between 1718 and 1747 a professor of mathematics had been hired in Ljubljana 
only in one single year. 
In comparing the level of mathematical lessons from the 18th century with the present ones, the 
author used only the data from the 1760's and 1770's; these are namely the years from which the 
printed examination theses have been preserved. Certain mathematical examinations were taken by 
students who had completed lower grades, others by those who had finished the first grade on higher 
levels; both categories of students were then compared according to their exam results. Representing a 
continuation of the exam questions from other subjects, the exam questions taken upon the conclusion 
of lower grades primarily emphasized practical mathematics. The mathematical exam taken upon 
the completion of the first grade on higher levels, on the other hand, was an independent exam and 
therefore required much more knowledge. Upon completing their lower-grade studies in Ljubljana, 
approximately one half of the students continued their studies on higher levels; the other half employed 
the acquired high-school mathematical knowledge in practical professions.