Štev. 49.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje cd navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr.» dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Izhaja \hhV. četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 glrt., za pol iela 1 gld. (»0 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semeniičn (Knabenseininar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenske in protislovenske prošnje.
Kakor nekdaj potrpljivi Job leži Slovenec na smetišči mnogovrstnega zaničevanja. Vkljub temu ga hodijo tolažit sosedi Magjar, Nemec in Italijan rekoč: udaj se v svojo nesrečno osodo, katero si zaslužil; sam si preslab, da bi se ohranil, pomagjari se toraj, poitalijanči in ponemči, saj sa-se živeti več ne moreš!
Toda Slovenec ne posluša krivičnih prijateljev. On veruje v Boga in v svojo pravično reč ter upa boljše prihodnosti; preveč ljubi sam sebe in svoj rod. Zato brani svoje narodne pravice na vso moč. Naslanjajoč se na cesarsko postavo tirja popolne jednakopravnosti svojega jezika v uradih, šolah in javnem življenji. Neti Magjar, neti Nemec, pa ne Italijan nimajo pravice tlačiti Slovenca.
Ta je državljan, davkeplačilec in vojak, kakor oni trije. Ker mu pri državljanskih bremenih ne prizanašajo, ne da si tudi državljanskih pravic krhati. Tako misli, čuti in dela Slovenec, ki se zaveda svoje narodnosti, ki ljubi svoj dom, svoj rod, svoj jezik, ter ne pljuva v lastno skledo.
No, in takšnih Slovencev zavednih štejemo čedalje več. Kmalu se bode to videlo v državnem zboru, kateremu smo Slovenci štajerski do-poslali veliko število prošenj za popolno jed-nakopravnost, ter bode „Slov. Gospodar" precej natančneje poročal.
Prošnjam ovim moč odzveti pa hočejo med nami nastanjeni Nemci v zvezi s slovenskimi renegati, odpadniki ali grdimi Judeži, ki lastno kri zatajujejo, teptajo in izdajajo. Da Nemci med nami stanujoči nam prijazni sprejem s hudim povračajo in delajo na našo narodno smrt, to ni lepo in si bodo slabih nasledkov sami krivi. Nemški ljudje — saj poznamo jih — prišli so k nam zvečinoma s praznim trebuhom za slovenskim kruhom.
Zaporedoma so se obogatili, a sedaj branijo, z denarjem pri nas nabranim, naš narodni
napredek, da vlačijo vedno več svojih ljudij od inod k nam in širijo svoj živelj. Slovenec bi moral polževo kri v sebi imeti, če bi mu ne zavrela, kedar toliko nehvaležnost od nas tako dobro sprejetih Nemcev premisli. No in takšni Nemci so celo prošnje poslali državnemu zboru, naj bi se ta ne oziral na slovenske prošnje za jednakopravnost, ampak vse pustil v ponemče-valnih kolomajah, kakor so jih nemški liberalci bili naredili. Takšne protislovenske prošnje odposlali pa so: mestni zastop mariborski, celjski, ptujski in brežiški, dalje 200 Ptujčanov, „foršritverajn" ptujski in laški.
Kar je pa najbolje grdo, to je izdajstvo naših Judežev, ki so pod vodstvom ptujskega dr. Micha-litschain celjskega dr. Glantschnigga. Ta človeka sta po raznih sredstvih nabrala po slovenskih nemškutarjih v 474 slovenskih občinah, 154 od slovenskih županov, odbornikov itd. podpisanih (?) prošenj!
Da bodo naši prijatelji nemškutarsko rogo-vilstvo poznavali, navedemo število srenj v okrajih in število prošenj. Gornji Radgonski okraj šteje 24 občin, od teh je Mihaliču-Glanč-niggu v koš hopnilo 10 občin, v ormoškem je (od 33 občin) podpisalo 12, v ptujskem (79) 29, v rogačkem (20) 6, sv. Lenartskem (44) 3, mariborskem (78) 29, slov. bistriškem (43) 17, mahrenberš-kein 16 (10), slov. graškem (16) 13, konjiškem (26) 8, celjskem (21) 9, vranskem (8) 1, kozjanskem (29) 3, sevniškem (11) 1, brežiškem (18) 3, tedaj vkup 154.
Prišteti še moramo 8 prošenj, katere je podpisalo 8 krajnih šolskih svetov ptujskega okraja in 2 prošnji ulovljeni v šmarijskem okraji, dalje 1 prošnjo okrajnega zastopa konjiškega, 1 laškega, 1 prošnjo 58 gornje-savinjs-kili posetnikov in 1 prošnjo savinjskih obrtnikov, in tedaj imamo 168 protislovenskih prošenj na deželi izvitih in nalovljenih pa 7 iz mest in trgov, toraj 175. Nasprotni listi poročajo, da so jih znova nalovili toliko, da je vseh 181.
Akoravno je ta uspeli nemčurjev obžalovati, vendar pravične naše reči ne bode mogel zavirati popolnem; kajti v „Gospodarji" je ogromno število občin preklicalo podpise na Mihaličevih prošnjah; in ko bi tudi to ne bilo, še 181 občin niti polovica ni vseh. Naposled je še naših slovenskih prošenj znatno število. Zato se trdno nadejamo, da nam naši poslanci, naslanjajoč se na naše slovenske prošnje, za šolsko leto 1883/4 priborijo slovenskih razredov (paralelk) na gimnazijah v Mariboru, Celji in Ptuj t in slovensko učiteljišče v Mariboru.
Več kakor polovica letošnjih dijakov je slovenska, knjig tudi uže imamo, profesorjev pa nam naj pošljejo naših domov, ki morajo daleč od domovine proč kruh služiti, domačega pa tujcem prepuščati, ki nas in naše učeče se mladine ne umejo pa tudi umeti nečejo. Z Bogom tedaj!
Dajte nam slovenske paralelke, slovenske knjige, slovenske ravnatelje in profesorje na slovenskih tleh! Nemcem pa ne delamo in tudi delati nečemo nobenih krivic! Slovenci tirjamo le svoje pravice! Tako bode vsem poštenim ljudem prav!	Desterniški.
P e k e r č h 11 o m!
Malo ne vsako jesen imam navado svoj mili rojstni kraj obiskati in ljubo domovino pozdraviti.
Tudi letos sem prišel pod košato Pohorje, hodil med prelepimi Pekerskimi vinogradi in gledal prijazno cerkvico na „slovenski gori".
Že na Lembaški postaji sem radostno vsklik-nil: Hribi moje domovine, preden pride smrt po me, gnalo me je iz daljine, da vas vidim še enkrat! — Da te vidim griček zali. kder se cerkvica blišči, v ktero tekal deček mali sem pretekle srečne dni.
Veselil sem se nad novim farovškim poslopjem s prijetnim vrtom, veseli občutki so me prešinjali v snažni farni cerkvi, kder sem poslušal lepo slovensko petje in gledal spodobno obnašanje bogoljubnih kristjanov. Kar čudil sem se pa lepemu napredku v Lembahu, ko sem prišel v novo lepo šolsko poslopje, in videl, kako dobro je na vse strani oskrbljeno za poduk Lembaške mladine.
Ko sem svojo pohvalo nad tem izrekel, izvem še le v svoje začudenje o najnovejšem Lembaškem ali bolje Pekerskem napredku o tako imenovani nemški šoli, ktero je Peker-čanom g. Reiser s pomočjo na pol prajzovskega „Schulvereina" postavil.
Ko sem bil to izvedel, imel bi najrajše vse Pekerčane pred seboj, da bi jim povedal, kakor si zaslužijo, če svoje otroke iz te, tako lepo postavljene in oskrbovane šole vzamejo in jih v Pekersko šolo pošljejo.
Tukaj je tako lepa, javna farna šoli tremi razredi, v kterih se otroci v vseh potcb nili predmetih z najboljšim pridom podučuj^ v Pekrih pa je samo ena izbica, v kteri so j šolarji ves božji dan skupaj stlačeni in edj drugim na poti.
Vsakemu zdrava pamet pravi, da tri učitelji, ki imajo otroke po razredih razdeljen leži jih boljše podučujejo, kakor eden učitelj, ima vse otroke od 7. do 14 leta pred sebo. takšna šola mora le tam zadostovati, kder druge ue morejo prirediti.
Pekerčani pa imajo pri fari lepo šolo, tora je njihova nemška šola nepotrebna in celo u škodo šolskemu poduku in krščanski izrej otrok.
Iz Peker do Lembaha je samo četrt ure hoda po lepi cesti, in v Lembaški šoli so izbe prostorne zadosti za vse otroke; čemu je tedaj nova Pekerska šola?
Kakor slišim, se v tej šoli krščanski nauk ne uči, ker g. župnik imajo z domačo šolo in z dušnim pastirstvom zadosti opraviti, kaplana pa zavoljo pomanjkanja duhovnikov ue morejo dobiti. In ko bi tudi mogoče bilo, da se tukaj krščanski nauk uči, kakšni vspeli bi to imelo, če se otroci v svojem maternem jeziku še brati ne učijo.	i
Zdaj bodo še otroci krščanskega nauka nekaj znali, ker so se ga v Lembahu naučili, ali kako bo poznej, to sam Bog ve. Važno vprašanje je tudi, kako bo na Pekrah s šolar-sko mešo; bodo li v Lembah ali k sv. Magdaleni k meši hodili ?
Brez šolarške meše menda vendar ne bodo, ker je poduk v krščanskem nauku brez duhovnih vaj le prazno delo
Zakaj je pa tedaj Pekerska šola nastala, če je nepotrebna in se v njej še kršanski nauk ne uči ?
Zato je pre nastala, da se otroci v njej nemški učijo in v nemškem jeziku podučujejo. Moj Bog! ali to ni narobe svet, če se slovenski otroci v ljudski šoli nimajo druga učiti, kakor nemški, in to v nemškem jeziku?
Kaj bi pač rekli pošteni Nemci, ko bi kdo pri njih hotel trdo slovensko šolo postaviti ?
Smejali bi se mu in če bi vendar svoj namen hotel izvršiti, bi ga morebiti v norišnico poslali.
Saj je vsemu svetu znano, da se v ljudski šoli morajo otroci na podlagi materinega jezika podučevati, če se hočejo kaj pametnega naučiti, ker le materina beseda sega v srce, tuja pa nekoliko časa v spominu ostane, potem
pa zgine in otroka nevednega pusti, kakor j® biL
Da bi pa Pekerčani kaj takega želeli, tega ne verjamem, zato upam, da bodo svojo
zmoto sprevideli in nemškej šoli slovo dali, ter se spet k farni šoli obrnili, v kteri se otroci tudi nemškega jezika učijo, kolikor je treba in prav.
Sicer pa se Pekerčani lehko sami prepričajo, da sama nemška beseda človeka ne stori dobrega gospodarja, saj na nekterih Pekerčanih lehko vidijo, da kdor več nemški zna, slabše gospodari in nekteri, ki so prav dobro nemški znali, so že popolnoma izgospodarili, in tujec je vse tiste v svojo mavho pobasal. Le tisti, ki so prave slovenske korenine, se mu še branijo, in da bi sčasoma tudi te dobil, postavil jim je nemško šolo, da se otroci ne bi naučili koristnih vednosti, da se ne bi učili svoje lepe domovine ljubiti, svoj jezik spoštovati, ampak da bi iz šole prišli tako, da ne bi znali nemški pa ne slovenski, podobni pirožleku ki ni ptič, ne miš. kteremu vi pravite: Fledermaus.
Dragi rojaki! ne dajte se toraj motiti s sladkimi besedami nemčurskega Schulvereina, ne jemajte od njega denarja, da bi zanj prodajali svoje otroke „prusakom".
Gospodarske stvari.
Vinogradstvo.
II. Avstrijsko-ogerska država pripada vino-rejskim deželam v Evropi. Vinsko trto pa sadijo na Češkem in Moravskem, spodnjem Avstrijskem, južnem Tirolskem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem, v Primorji, Istriji, Dalmaciji, na Hrvatskem, Slavoniji, Ogerskem, Erdelskem, v Bosni in Hercegovini.
Na Štajerskem nahajamo vinograde samo v srednjem in spodnjem deli dežele, črta, do katere segajo vinogradi da se na zemljovidi potegnoti od Hartberga na Gradec v Voitsberg. Na južnej strani od omenjene črte štejemo 1495 srenj ali občin, kder se pečajo z vinogradstvom ter pridelajo poprek v leti na 31.300 hektarah po 640.535 hektolitrov vina. Hektara daje po tem takem poprek blizu 20V» hektolitra.
Vse vinogradstvo štajersko moremo razdeliti v 12 vinogradnih ali vinorejskih okolišev:
1.	Severni vinogradni okoliš obsega vinograde med mesti: Gradec, Hartberg, Cmurek, Radgona, Fehring in Fiirstenfeld. Poprek daje tukaj hektara po 12-89 hektolitrov mošta.
2.	Šilharjev vinogradni okoliš nahaja se krajih od Gradca, Wildona in Voitsberga do Ivnika. To je domovina trsu šilharju, ki daje nekako trpko rudeče"vino. Na hektari pridelajo po 18.56 hektolitrov.
3.	Susilski vinogradni okoliš zapopada vinograde od Lipnice do Arveža, Lučan, in Arnauža; pridelajo pa 21.41 hektolitrov na hektari.
4.	Sloven-goriški vinogradni okoliš obsega vinograde od Spielfelda, Arveža, Cmureka do sv. Lenarta in Pesnice. Pridela se ondi ¡po 23.94 hektolitrov na hektari.
5.	Ormož-ljutomerski vinogradni okoliš je v okrajih ormožkem in ljutomerskem. On daje največ pridelka, namreč po 31-38 hektolitrov na hektari.
6.	Radgonski vinogradni okoliš nahaja se v gornje radgonskem okraji ter pridelajo ondi po 21.17 hektolitrov*na hektari.
7.	Ptujski vinogradni okoliš obsega vinograde od Ptuja do sv. Lenarta v Slov. goricah. Daje po 19*52 hektolitrov na hektari.
8.	Mariborski vinogradni okoliš od Drave nad in pod Mariborom do Pesnice. Vinogradi dajejo po 30-71 hektolitrov na hektari.
9.	Pohorski vinogradni okoliš obsega vinograde na severnem, izhodnem in južnem znožji košatega Pohorja. Pridelajo po 26'70 hektolitrov na hektari.
10.	Celjski vinogradni okoliš zapopada vinograde v okrajih celjskem, šmarijskem, laškem, vranskem, gornjegrajskem, šoštanjskem in konjiškem. Hektara daje po 10-59 hektolitrov.
11.	Posavski in posoteljski vinogradni okoliš nahaja se v okrajih: rogačkem, kozjanskem, sevniškem in brežiškem. Pridela se na hektari po 17*20 hektolitrov.
12.	Haloški vinogradni okoliš razprostira se na južni strani od Drave v okrajih ptujskem, rogačkem in slov. bištriškem. Od hektare računijo poprek 2111 hektolitrov.
Po rodovitnosti vrstijo se toraj vinogradni okoliši tako: ormož-ljuiomerski (31 hektolitrov na hektari), mariborski (30), pohorski (26), Slov. goriški (23), Susilski (21), haloški (21), radgonski (21), ptujski (19), šilharjev (18), posavski in posotelski (17), severni (12), celjski (10).	(Dalje prihodnjič.)
Vrli konjerejci na Slovenskem, iv. V Sevnici pri tamošnjem ogledovanji konj prejel je dr. Ausserer srebimo državno svetinjo, bronasto pa Anton Pregel v Brežicah. Premije dobili so |za lepe kobile: 1. Fr. Bartola v Zakoti 40 d. 2. E. Kautschitsch 30 d. 3. Fr. Pribovšic v Stari vasi 20 d. 4. J. Hudina pri sv. Petri 20 d. 5. J. Ferjanec v Mostčh 20 H.
6.	J. Kramar pri sv. Petri 15 d. 7. Fl. Bašnik v Planini 15 d. 8 J. Vehovar 10 d. 9. J. Les-kovšek v Dobji 10 d. za lepe žrebice: 1. J. Slavnik v Zakoti 15 d. 5. J. Radi v Rožnem 15 fl. 3. Fr. Valavšek v Šmariji 15 d. 4. J. Kovačič v Glogovembrodi 15 fl. 5. E. Kautschitsch 15 fl. 6. J. Ogorevec v Artičah 10 11.
7.	Fr. Pribovšic v Stari vasi 10 fl. Vsi vkup prejeli so 275 fl.
Sejmi na Koroškem 17. dec. v Milstadti, 18. dec. v Paternijoni in 27. dec. Lavaminti; na Kranjskem 9. dec. v Mokronogi, 13. dec.
Logatec, Mengš. Radovljica, Slap, 14. dec. Mišji dol, 18. dec. Zagorje, Kostanjevica, Višnja gora, 21. dec. Škocijan, Krašnja, Radeče, Vrhnika, na Hrvatskem: 9. dec. Zagreb, Val-povo, 13. dec. Hastva, 14. Gorica, 21. Karlovec, Ludbreg, Orjovec, Petrinja, Tomašica.
Dopisi.
Iz Ljutomera. (O naših volitvah) v novi odbor za trg je nekdo prav krivo poročal v „Tagespošto" ter celo po nepotrebnem po slovenskih sotržanih kresal. Piše pa, kakor da bi razun pešice Nemcev in nemškutarjev žive duše ne bilo v trgu, ki bi imela voliti pravico, ali da so se Slovenci samega strahu pred njimi poskrili. Temu ni tako. Naj pokažejo resnico številke. V I. razredu je 12 volilcev, volilo jih pa je samo 5, v II. je volilcev 28, oddalo pa se je s pooblastili vred 15 glasov; III. razred šteje 166 volilcev, volilo je pa samo 25; tedaj od 206 dobili so novi odborniki in štarovečni zastopniki trga ljutomerskega bornih 46 glase-kov. To je vsa infanterija, kavalerija in arti-lerija naših „Deutschliberalcev". Vsak razvidi, da ni uzroka s tem iti se v „Tagespošto" bahat in šopirit. Zakaj pa tedaj Slovenci niso te očividne onemoglosti svojih nasprotnikov porabili? Sklenili so tokrat volitve ne udeležiti se, to pa iz dovolj premišljenih uzrokov!
Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. (Letina.) Ko se leto koncu bliža in smo vse pridelke pod streho spravili, mi je lehko pisati kaj nam je to leto dobrega ali Imdega prineslo.
Ko smo zmladletja začeli rezati po vinogradih, je šlo od ust do ust, da bode jeseni velika bratva, ako Bog da. Pa res je tako „če Bog da". Začetka marca smo začeli kopati, in skoraj do 20. marca do mala okopali. Dne 12. marca so breskve cvetele, 19. črešnje. Trs je začel rano gnati pa naslednja burja, sneg in mraz so vse posmodili. Z dobro bratvijo bilo je proč. Zdaj smo svojo skrb obračali samo na njive, ktere so nam tudi obetale veselo žetev; pa kaj se zgodi? Dne 31. maja se stemnijo oblaki, začne grometi in bliskati, vsiplje se toča in nam vse pokonča kar je zelenega in celo skornjo z dreves zaseka. Zdaj smo reveži, da večjih ni treba. Koruza, krompir in oves še se je nekaj pomoglo, ali drugo nič. Hajdina Jn repa, mrkevca in zelje se je dobro obneslo. Živina ima slabo ceno. Nekteri so zavoljo deža težko posejali, nekteri pa še celo ne. R. R.
Iz Mahrenberške okolice. (Celjski lisjak) je pretečeni teden zelo liripav tudi na Remšnik prišabedral k srenjskemu predstojniku in nekemu krčmarju. Klical ga ni nihče, brš-čas kako lisico sluti v Koretnikovi ali Bastlovi gosi. Kremplje nabrusil pa mu je malirenberški „turk". ki se gotovo boji, da nebi na Remšniku
pozabili slovensko brati. Le plačuj ga! Papirja veliko potrebujemo zdaj v zimskem časi za klobase ovijati, kedar hodimo h goricam na nemško deželo. Bolje bi bilo, da bi si kupil kamenja za svinjsko kuhinjo, namesto da lisjaka drugim plačuje. Ne bilo bi mu treba več sto letnega križa podirati in iz istega kamenja svinjske kuhinje staviti. Ali devaj na kup denarje, koje bi mislil za lisjake izdajati, in lehko prav lepi spominek v kup spraviš za svojega sina, ki se je ^v gozdi ustrelil! Pomni!
Od Voglajne. (Šola v Te h ar jih) je postala trirazredna. Ob enem je dobila dve novi učiteljski moči. „Celjski lisjak" ali pa „Kmetski prijatel" je hitro pohvalil to spremembo in močno hvali napredek in vodstvo Teharske šole tako, da jo v zgled ¡postavlja celjskej okolišnej šoli. Pa zakaj ? Za to, ker sliši, da bo ta pridobljeni tretji razred v Tehar-jih močno ustrezal „germanizatorjem", to je, da bo nemčuril našo deco. To pa zaradi par nemških otrok fabriških delalcev iz Štor. Čudno, kaj se vse za ljubo takim stori, ki pridejo iz nemških krajev na Slovensko kruha jest. Je li to postavno ali ne? Vemo pa odkod ta veter piha in na ktero komando to izhaja: to si bomo pomnili. „Celjski lisjak" ne hvali zastonj svojih privržencev. — Nekega dekleta, šolarico, ubitega in zakopanega v gojzdu pod sv. Ano so najdli zdaj, ki je bilo pred kakimi tremi meseci preminulo, da se ni vedelo kako in kam, staro kakih 10 let. Bivalo je pri svoji teti, na ktero je tudi sum letel pa po natančnih preis-vah se je dokazalo, da ona ni kriva umora. Ne ve se še, kdo bi bil to nedolžno bitje umoril. — Letino smo imeli dobro. Vsega se je pridelalo obilno, samo vino je kislo, kakor drugod. Za denar pa je trdo. Vedno deževje je zakrivilo. da smo težko vsejali ozimino.
Ormož, 5. dec. (G. Macun prestavljen.) Hvala Bogu! vendar smo se enkrat včakali, da je začetek storjen; za sv. Miklavža so nam časniki prinesli veselo novico, da poj de g. Macun, c. k. sodnijski pristav, v Mahrenberg; srečen pot mu želimo vsi kmetovalci. — Ljudje ormoškega okraja niso imeli nobenega zaupanja niti do Kmetičevih razsodb niti do njegovega pravosodja, kakor je on sam pred svedoki trdil. Ko je oktobra meseca g. Macun odpust imel, je toraj ljudstvo hitro si šepetalo, da k malu pride vrsta tudi na g. Kmetica.
Od sv. Ilja v Slov. goricah. Kar ste iskali ste najšli. Dozdaj smo Vas gosp. Steflič . opazovali kot dobrega Slovenca. Ali od dr. Mi-heliča doposlanim pismom za pobiranje podpisov ste se izdali. In prav Vam bodi, mi okoličani smo s tem opozorjeni na Vas, in od zdaj hočemo zvesto stražiti. Iz Vašega počenjanja vidimo, kako ste Bogu za od njega Vam podarjeni velevažni dar jezika nehvaležni. Zapazili
smo v Vas zdaj nesrečno strast, sovraštvo do Slovencev. Vi ne poznate, ali nečete več poznati domače očetnjave, in Vam tudi ni za blagor soobčanov. Ne poznate želje in potrebe Slovencev, Vam je le politično rogovilstvo tisto sredstvo, s kterim uain hočete kratiti enakopravnost z drugimi narodi. Vi želite s ponem-čevanjem doseči to, da bi mladina se v šolah nalezla sovraštva do slovanstva, in potem ko bi vstopila v javno življenje, bila izmeček domovine. Izgubili ste zavest svojega svetega poklica, namreč ostati zvesti sin matere Slovenije, ter ste vstopili v zvezo, ki se ustavlja in nasprotuje vso močjo Slovanstvu. Zašli ste v tabor sovražnikov mile Slovenije, s temi uem-čurskimi umazanci hočete razburjati in vznemirjati prosto in pohlevno slovensko ljudstvo. Vi pospešujete in od Vas zapeljani možaki, naj bi s podpisi odobravali krivice, ktere nam prizadevajo protivniki slovenskega naroda. Tem nestrpljivim pošastim v okom priti zamore le vrlo postopanje narodnih mož, kterih se še po Sloveniji dosti najde. Slovenci ob severu se še dobro zavedamo svojega poklica, hočemo in ostanemo nepremagljivi, ne bodemo se strašili vsakega majhnega ropota uemškutarjev, pa tudi najhuji sili se nočemo upogniti, naj sovražniki kričijo in upijejo, kakor se njim poljubi. Za Vas pa g. Steflič je naj pametnejše, ako očitno obžalujete in prekličete svoje pregrehe. Od zdaj naprej vsaki dan vsaj enkrat obudite čeznatorno grevengo, ki se tako glasi: Moj Bog*! Kam sem zabredel, zdrava pamet zakaj si me zapustila, da sem pozabil, da Slovenec sem. Od zdaj naprej hočem ljubiti in spoštovati svoj domači jezik, in ne vsilovati tujega in tako potujčiti lastno očetjavo in v lastno skledo pljuvati. V šolske zadeve se nočem več vtikati, ker o tem imajo drugi govoriti, ne jaz. Ker vidim, da je moj trud le bob v steno, hočem zanaprej v miru živete med Slovenci. Nečem več kratiti njim pravic, ktere njim po pravici grejo. Spominjam se, da me je rodila slovenska mati, učila slovenski govoriti in to materno slovenščino nečem od zdaj z nogami teptati. Nikdar ne bodem mogel vse krivice poravnati, pa zanaprej tudi trdno obljubim tega nikdar več storiti, ako me bodo ravno vsi nemškutarji vabili in zapeljovali. Ako bom ta sklep držal, vem da bom imel mirno vest, bom pa tudi lehko mirno in prijazno živel med Slovenci. Amen.
Branitelj narodnih pravic. O Marije snežne v Slov. goricah. Pokopali smo 29. oktobra prav krščanskega 70 let starega moža po imenu Jože Skofič. Ta se je v petek pred svojo smrtjo hitro po polnoči prebudil, vzbudil svojo ženo in deklo, da bi šle ž njim na prešo sadja tolčt. Ali žena mu reče: Ne še zdaj! Pusti me, naj še si nekoliko po-
činem. Mož vzeme v roke molek in moli do treh v jutro. Potem zopet gre, vzbudi ženo in deklo, se ž njima poda na prešo, vzame prav veseli v roko peh, tolče po jabelkah in reče: „To je veselo delo". Vendar ne dolgo, potem se zagreni in zavriši: Jezus! Marija! meni je strašno hudo! To so bile tudi njegove zadnje besede. Da ne padne, ste ga prijele žena in dekla in mirno položile na tropine, na katerih je prej umrl, kakor so bližnji sosedi priti mogli, da bi ga v hišo zanesli. Naj v miru počiva. — Drugo naglo smrt je storil v naši fari sedemletni deček Alojz Per. Njegov oča in mati sta za kratek čas po svojem opravilu od hrama odišla, in kedar sta nazaj prišla, sta klicala in potem iskala svojega Lojzeka. Po dolgem iskanji slednjič neko otročle, katero komaj da še je začelo nekoliko govoriti, stegne svojo rokico, kaže na studenec in reče: „Tam Lojz". Grejo gledat in akoprem Lojzeka ne vidijo, ga vendar iščejo in ga mrtvega izvlečejo. Sosedovi otroci so ga k studencu navabili. Pokopali smo ga v nedeljo 26. novembra.
J. O. Snežnički.
Iz Ljubila. („Kmetki prijatelj" in „Grosp o d ar s t ven a pr i log a".) Kdo izmed bralcev „Slovenskega Gospodarja" je pričakoval v 48. štev. „Slovenskega Gospodarja" zaslišano nemilo osodo; namreč : da bode Gospo-darstvena priloga odpadla, ter „Kmetskemu prijatelu" pripadla V — Ta vest nas je zelo osupnila! — Kajti: z veseljem smo spise do-tičue priloge čitali. — Da bi pa ta, naš največji politični hinavec, najdrznejši ščuvar, in slovenstvu najzlobnejši sovražnik, kateri naš mili materni jezik v svojih tiskovinah zel6 grdi, našo duhovenstvo sramoti, po naših n&rodnih poslancih udriha, in našo narodnost uničuje, nam prinašal Prilogo v imenu kmetiske družbe, za to se lepo zahvaljujemo. Po tem nesramnem časniku dotične priloge nikdar ne sprejemamo! „Zapeljivi lisjak", vedno prežeč okc4o lazi, ter išče podloge in najpripravnejšili pripomočkov, da bi nas Slovence požrl in našo narodnost germaniziral. Zastonj pa bodo vse nadaljave njegovih nakan in bodo brezuspešne! — Godilo se mu bode, kakor pravljica o nekdajnem lisjaku pravi, ko je po zimi rake lovil, ter na ledu sedeč za rep primrznil. Mi_ pa stojmo „bratje mili"! kakor zid ograda. Črna zemlja naj pogrezne njega kdor odpada!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Drževni zbor pričel je svoje delovanje. Minister grof Taaffe je najprvlje spregovoril za nesrečno Tirolsko deželo, ki je 3 milijone uže na posodo vzela, da
podpira vsled povodnji onesrečene. Minister pravi, da bode tudi državni zbor moral nekaj zaTi-rolsko storiti. Finančni minister je potem razlagal, da bode 1. 1883 potroškov 49 i milijonov (lani 501 milijon), a dohodkov 460, primanjka tedaj 31 milijonov; vendar pomisliti je, da je za Bosno in Hercegovino še trebalo 6 milijonov in za stavljenje novih železnic 20 milijonov, zato je se nadejati, da potem, ko ti potroški odpadnejo, ne bode več nobenili primanjkljejev, se vé, če ne bo kakšne vojske. Ob enem je finančni minister predložil ali vsaj naznanil več načrtov postav, ki bodo delavcem, obrtnikom in kmetom v korist, zlasti pa novo osobno dohodninsko postavo. Zadeti bodo tukaj najbolje tisti, ki se živijo od obrestij svojih kapitalov, davka pa nič ne plačajo. To je res potrebno in hvale vredno. Grunti so uže preobloženi z davki, denar so naj jemlje tam, kder ga res kaj je. Ko so liberalci zvedeli, da hoče vlada postavno pomagati ubogim delavcem v fabrikah, so kar naglo stavili jednake predloge, pa se jim pos-mehujejo, ker je znano, da so to storili le, da bi se delavcem itd. prikupili. — V gosposkej zbornici pride popravek šolske postave na vrsto ; če zmagajo konservativci, tedaj ne bodo mogli okrajni glavarji toliko siliti na stavljenje novih šol. — Minister Giskra je Linečkemu vrlemu škofu vzel 2 grajščini, ker je ta krepko nasprotoval njegovim novim šolskim postavam ; sedajno ministerstvo je škofu dalo grajšini nazaj in namesto 12.000 fl. letne plače, v last '/, milijona srebrne rente. — Cehi dobijo več čeških gimnazij in realk ; na Dunaji pa smejo osnovati češko šolo, čeravno so se protivili nemški liberalci s „Schulvereinom" vred. — Magjarski poslanec Thely se je v Budimpešti pritoževal, zakaj Hrvati čedalje huje črtijo Magyare? Odgovoril mu je Vučetič zato, ker Magjari Hrvatom krivice delajo n. pr. ¡v Čakovci je prepa-randija za bodoče učitelje pa se ne uči nič hrvatski, ampak nemški pa magjarski.
Vuanje države. Ruski car je se s carico vred preselil iz Gačine v Petrovgrad. Minister Tolstoj je najhujši nasprotnik Poljakom, katerim ne privošči nobenih narodnih pravic. — Nemški cesar je baje mislil vladarstvo položiti pa si je premislil. Povodenj ob Reinu je mesta Köln in Düsseldorf najhuje oškodovala.
—	Francosko starejšinstvo se brani odpraviti prisego iz sodnij, kakor so poslanci bili skle-noli. V Madagaskar odpošlje francoska vlada vojno brodovje. — Na Irskem bilo je zopet več angleških višjih policajev ubitih. — Ruski mi-minister plem. Giers je obiskal papeža in se pogaja o spravi ruske vlade s katol. Cerkvo.
—	Rumunov je 10 milijonov in se hočejo vsi združiti v jedno kraljestvo, kar utegne nam kedaj nevarno biti, kajti mnogo jih prebiva na Ogerskem. kder jih Magjari silno tlačijo —
Bolgarski liberalci so pri volitvah za veliko „sebranje" (zbor) propali, vodja Zankov je zaprt v Vrači. — Turški sultan se boji, da ga ne ubijejo, kakor njegovega prednika. Zato vihra in odstavlja ministre, da jih jutri zopet vpostavlja. Sedaj je uže odpravljene službe starodavne z imeni vred upeljal ter je Sajd-paša, „veliki vezir" in Osman-paša „seraskar" t. j. vojni poveljnik pa vse to ne reši več Turkov. — Egiptovski Arabi-paša bil je zaradi puntanja k smrti obsojen pa v 5 minutah potem pomiloščen tako, da mora iti na Angleško, kder bo vsega dosta imel, česar potrebuje. Bržčas je vse le davno dogovorjena komedija bila, da Angleži važno deželo poberejo sultanu in Francoze lepo za nos vzabijo proč od upliva na Sueški kanal. Angleži so največ opravili z denarjem!
Za poduk in kratek čas.
Spljet.
II. Pri vhodu nad mestnimi vratmi žaluje še lev sv. Marka znamenje nekdanje Beneške vlade in oblasti. Po mesti in jegovi okolici je najti obilo starinskih ostankov in pomenljivih spomenikov izza dobe Rimljanske. Nekdaj je stala ua tem kraji Salona, katero so razdjali 1. 640 ljuti Avari.
Izmed vseh davnodobnih razvalin pa tujca najbolje zanima in nekako na se priklepa zastarelo ozidje, ki je obdajalo nekdaj velikansko palačo rimskega cesarja Dioklecijana (284 — 305).
Ta mož žalostnega spomina je rojen Dal-matinec ; pravijo, da je zagledal 1. 245 luč sveta v majhnem seli Duklji, od koder ga imenujejo Hrvatje Dukljanina.
Ko se je 1. 305 cesarski časti odpovedal, vrnil se je v svojo domovino, v prelepo Salono, katero je obogatil s krasnimi stavbami in jo ozalšal s koristnimi vrtovi. Najsijajnejše poslopje je bila ogromna palača, katere zidovi so bili od čistega marmora, posamezni stolpi pa od trdega granita, kakor priča to sprednja še dandanes prav dobro ohranjena stran, v katero je sedaj vzidan Spljet.
Dioklecijanov domači tempel, posvečen bogu Jovu, je danes stolna cerkva, posvečena sv. Drimu (Domnu), učencu Pavlovemu in prvemu škofu Salonskemu. Nekdanji predvor ali atrij je danes stolni trg — piazza del duomo. Človek se mora čuditi, če pomisli,y da že nad 15 sto let stoje ti mogočni stebri egitskega marmora in nosijo umetno izdelano podstrešje in ponosno obokano kuplo, ki je gledala svoje dni pagaua Dioklecijana, ko je zažigal darove praznemu maliku Jovu „očetu bogov in ljudi." Nad 15 sto let že kiučajo to svetišče iz živ-
ljenja boginje Dijane vzeti lovski prizori, vsekani v beli marmor in ovijajoči se okolo podstrešja.
In pred stopnicami iz predvora v tempel leži še danes na kamnatej podlogi, kakor pred 15 sto leti, velika iz egiptskega granita vstvar-jena sfinksa z otožnimi očmi. Kapela za kršče-vanje-baptisterij- je bila cesarjev mausolej ali rakev.
Vse rimske starine, izkopane iz stare Salone, hrani prostoren muzej, v kateri pak nisem vtegnil stopiti. Spljet ima bogato zgodovino. Po mnenji nekterih povestničarjev bil je tu rojen papež Janez IV, (620—642), ki se je boril z bizantinskim cesarjem Herakljijem (610—641) in jegovimi nasledniki, kateri so podpirali krivoverske monothelete.
Spljet je rojstno mesto poznatega pesnika in učenjaka iz 15. stoletja Marka Lauru-lič-a. Leta 1076 bil je tu venčan Zvonimir, kralj Dalmacije in Hrvatske; leta 1217 je semkaj došel ogerski kralj Andrej III. z 10.000 križarji. Po razpadu Beneške republike podal se je 1. 1797. Spljet pod cesarja .Franca II.
Danes šteje mesto kacih 12.000 prebivalcev. Sedež je škofa Spalate in Makarske do 1. 1830 nadškofa in primasa Dalmacije in Hrvatske. Ima gymnazijo, realko in 4 ljudske šole. Pred mestom je škofijsko semenišče. Poleg stolne cerkve in mnogih drugih večih in manjših so še 4 samostanske cerkve in sicer dominikanov, frančiškanov, minoritov in klarisinaric. Mestna okolica je neki naj lepša v celej Dalmaciji.
Smešnica 49. Zakaj so tvoji voli tako debeli, čeravno jim polagaš samo slamo, vpraša sosed soseda. Ta mu odgovori: I, to je lehko, napravil sem vsakemu voln zelena očala, ka-koršnih nosijo nekateri meščani, in tako se mojim volom suba slama zelena zdi in jo prav radi jed6.	F. K.
Razne stvari.
(Cesarsko odlikovanje.) Preč. gosp. naš stolni prošt Franc Sorčič so prejeli v priznanje mnogovrstnih svojih zaslug red železne krone 3. vrste. Slava Jim!
(Nemškutarj i) so srditi na list „Siid-steirische Post" in ga hoteli po dr. Suppanovej tožbi iz Ljubljane v Celji kar uničiti. Zaradi nekega dopisa, čegar nevarnosti v Mariboru nihče slutil ni, bil je urednik g. Leon 3 mesece obsojen v zapor. „Cillierca" in „Maribor-žanka" sta s „Tagesposta" vred veselja ukale. No, in kaj se zgodi V Svitli cesar so g. Leonu kazen milostno odpustili.
(Pri sv. Marjeti na Pesnici) morajo vsled postavne določbe sedanjo šolsko poslopje
primerno povekšali, ker je premalo in ne ugaja za 200 obiskajočih otrok.
(V Sombotelji) na Ogerskem so obesili žensko, ki je svojega moža in 6 drugiha zastrupila.
(Prestavljen) je plem. Schrey od celjske okrožne k deželnej sodniji v Gradec, dr. Pevec iz Sevnice v Celje, Franc Macun iz Ormoža v Mahrenberg, Karol Nedved pride za adjunkta v Ormož in g. Anton Leveč, brat ljubljanskega, izvrstnega pisatelja slovenskega, v Sevnico.
(Čudno.) Tisti den, ko je g. Leon bil v Celji obsojen, umrl je v Mariboru g. Janšič, izdatelj „Marburger Zeitung" in isti dan, ko je g. Leon izvedel, da je od oesarja pomiloščen, umrla je vdova Janšičeva.
(ZnaniSorschagg) bistriško-črešnovski bil je denes postavljen na tožno klop pred porotniki v Celji. Tožen je zaradi veleizdajstva, zapeljevanja prič v krivo prisego, goljufije itd. z 10 pajdaši vred. Prič je 37 sklicanih. Zagovorniki so mu 3 dohtarji: Higersberger, Ste-pischnegg in Glantschnigg. Dr. Kozjek baje ni hotel zagovarjanja prevzeti.
(Nemški Schulverein) hoče v Pra-garskem nemško šolo ustanoviti, menda le samo za tamošnjega „štacion-šefa" in prijatelja zadolženih kmetov, znanega Gruntnerja.
(C. k. namestnik) baron Kübek je obiskal Maribor in Ptuj; ali je tukaj zvedel, kako tamošnji glavar uboge kmete s stavljenjem novih šolskih poslopij sili, tega ne vemo.
(Obsojeni v Celji) so bili Franc Vraz 8 let, Izidor Velle 1 leto, Fr. Podvrh 8 mesecev, Anton Trebovec 7 mesecev, Martin Muc 8 mesecev, Anton Reonik 5 let, J. Muršec 8 mesecev, E. Zidan 6 let. Blaž Samobor in Filip Trglec iz Poljska ve bil je nekriv spoznan; slednji. ker se ni dalo dokazati, kako je brata ubijal, obadva sta bila pijana.
(V Sevnici) so 1 Jud, 1 brezverec in 3 možeki, kateri so freimaurerjem še najbolje podobni. ustanovili nemško šolo. Ta „šulverein" je nedavno 700 mark prejel iz Berlina, glavnega mesta prajzovskega. Učitelj pa je nek Wernmth (pelin). Njegov oča je iz „Reicha" doma in v Mariboru, kovač. G, Wermuth ne zna nič slovenski in zato velja profesorju mariborske realke, iz Dunaja privandranemu Na-geletu kot „bewährte Lehrkraft".
Loterijne .številke:
V Gradci 2. dec. 1882: 37, 31, 53, 36, 4. Na Dunaji „ „	84, 18, 21, 56, 77.
Prihodnje srečkanje: l(i. decembra 1882.
Izpraznjena,
je služba organista iu cerkvenika pri sv. Marjeti poleg Rimskih toplic (Romerbad). Kdor misli službo nastopiti, naj se, aleo mogoče, osebno oglasi pri cerkvenem predstojništvu.
Za Božične praznike
prodajam naslednjo robo z zlatom
iz c. k. zlatov pravo pozlačeno,
da od pravega zlata ni moči razločevati verižice za gospode — — — 3 fl. 50 kr.
« gospe — — —. — 4 „ — „ gumbice za gospode — — — 1 „ 80 „ „ gospe — — — — 2 „ 20 „ Cele garniture broš in par uhanov
po najnovejši modi — — 3 „ 50 „ Bracelete — — — — — — 3„ — „ Prstani iz pravega 14karatnega zlata po 7, 9, 11 do 25 fl.
Prstani iz pravega 6karatnega zlata po 4, 6, 8 do 12 fl.
Prstani imajo dimante iz Sumatre tako brušene,
da jih od pravih ni lehko ločiti. Kolik da naj bo prstan, se naj naznani z do-poslanim papirnim izrezkom.
Pošilja se proti poštnemu povzetju. Na poštne nakaznice pa franco! f>aiaantiijem do 5 let. ~9C
Griistav Schack,
Erstes Esport-Versandt-Geschâft 2—4_Prag — Weinberg.__
Vinograd na prodaj.
Pri „Železnih dverih" blizu Ljutomera je vinograd, 3orala velik, proti lehkim pogojem za prodati ves ali v kosih po s/i—1 orala. Več pové lastnik Ivan Kryl v Ljutomeru (Lutten-berg)._2—2
V zalogi
W. Blauke-ja. v lutnji
so izišle:
Pripovedke za mladino
I. zvezek, spisal Fr. Hub a d. Cena 20 kr. po pošti franco poslano za 25 kr. Pri obil-nejem nakupu 25"/0 rabata.
Ondi se tudi dobi:
Ječarjeva hči po W. Frey-ji poslovenil J. Urbanec. Cena 15 kr., po pošti 20 kr.	2—3
Oznanilo
zastran razpisanih 10 štipendij za učence pod-kovske šole v Gradci. Vsaka štipendija donaša 60 fl. Zraven je še razpisanih 15 štipendij od raznih okrajnih zastopov in podružnic. Prošnje se vlagajo do 1. decembra t. 1. Več pove oznanilo v 46. štev. „Slov. Gospodarja".	2—2
Zastran podkovske šole v Gradci, katera odpre svoj prvi 6mesečni tečaj dne 2. januarja 1883. Kdor hoče biti sprejet, ta mora v prvih 3 dneh pričetega tečaja osebno predstaviti se ravnatelju ter vse položiti, česar je treba za sprejem. Več povž oznanilo v štev. 46 „Slov.
Gospodarja".	2—2
*******************************************
* *
% 3-7
*
* * * * * * * *
Ponudba.
Obče znane in izvrstne na
Tržaški razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane
v v
voščene sveče
iz čistega, nepokvarjenega čebelnega voska
priporočata
P. in R. Seemann v Ljubljani.
*******************************************
|	TJ čenč a
$	slovenskega in nemškega jezika zmožne-
^	ga in z dobrimi spričali šolskimi sprejme v
|	štacuno z mešanim blagom (učencem, ki
g	imajo uže nekaj znanosti v kupčiji, daje
I	se prednost.)
^	Matija Žemljic
2—3	v Ljutomeru (Luttenberg.)
I
m
prodava več 1000 štajerskih lodnastih sukenj od 4 ti. naprej.
Janez Müller
v Mariboru, Viktringhofgasse.
a