DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Uhaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi «n tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je HO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ya dobivajo zastfinj. - Spisi »n dopisi naj te poiiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravniStvu „DOMOLJUBALjubljana, v nemeniikih ulicah it. 2. — Naznanilo stane H kr. ta drostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, »n l/S kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje.
fclov. 21.	V Ljubljani, 5. novembra 1891.	Imetnik IV.
Slovenski državni poslanci.
Slovenci s sedanjo vlado ne moremo biti zadovoljni. Ona se ne zmeni za to, da bi nam katoličanom dala versko šolo, kakor jo imajo v Avstriji judje, protestanti in turki. Vlada se pa tudi premalo trudi, da bi izvrševala narodno jednakopravnost ter ilajala vsakemu svoje, torej tudi Slovencem, kar jim gre. Katoličanom v Avstriji treba je nato delati, da pošljejo večino katoliško-mislečih m6ž v državni zbor na Dunaj, ker potem bomo dobili boljšo vlado.
Sedaj pa razmer ne moremo spremeniti; računati moramo s tem, kar imamo. Reči pa moramo, da smo imeli še veliko slabšo, katoličanom in Slovencem manj prijazno vlado. In ko bi se sedaj spremenila vlada, dobili bi odločno nemško liberalno vlado. Kaj da pomeni taka vlada, to vemo vzlasti Slovenci tudi na Kranjskem, kjer je za časa nemško-liberalne vlade pet odstotkov Nemcev gospodovalo 95 odstotkom Slovencev.
Vse to ved6 tudi naši državni poslanci. Tudi oni niso zadovoljni s sedanjimi razmerami, toda ker se bojrf še hujšega, zato potrpe in se nočejo brez vzroka v nasprotje postaviti z vlado. Ako v versko narodnem oziru ne morejo kaj vspešnega doseči, trudijo se vestno, da bi svojim volilcem vsaj v gospodarskem oziru kaj pridobili.
Naši poslanci na Dunaju torej storč, karmorejo; zato pa je zelo nespametno poslancem polena pod noge metati in jih siliti, da bi izstopili iz konservativne zveze ter se pridružili Mladočehom, za katere se žal sedaj nikdo ne zmeni v državnem zboru. — Ako zastopniki mogočnega, bogatega in mnogoštevilnega češkega naroda s
svojim dosedanjim rogoviljenjem nič ne dosežejo, kaj bi pač dosegla peščica slovenskih poslancev ? Nasledek bi bil, da bi Slovenci tudi nobene mrvice ne dobili z Dunaja in da bi nas še hujše tlačili naši nasprotniki.
Slovenci moramo z ozirom na to obsojati pisarenje , Slov. Naroda'-, ki rogovili proti našim poslancem ter jih sili, da naj se združijo z Mladočehi. Pri tem je ta list tako malo pošten ter laže, da naži poslanci ne storijo na Duuaju svoje dolžnosti, objavlja lažnjive telegrame, kakor da bi bili Slovenci s tako pisavo zadovoljni . . . Prav so ,,Narodu" posvetili odlični volilni možje iz Št. Peterske občine na Krasu. Od tam je namreč „nekdo" poslal telegram v ,.Narod", da so St. Peterski volilci zadovoljni z ,.Narodovim" ravnanjem proti poslancem. To pa je seveda popolno zlagano in zato so odlični veljaki in volilni možjl, med njimi tudi župan g. J. Špilar in občinska odbornika gg. F. Križaj in M. Medica, poslali zaupnico državnim poslancem. Sedaj se vidi, na kateri strani so možje, ki stopijo vsi z imeni na dan, na kateri pa sleparji, ki se skrivajo pred belim dnevom.
Tako nepošteno ravnanje slovenskih liberalcev mora vsakdo obsoja*i. Zato jo tudi odbor katoliško-političnega društva v Ljubljani objavil to-le izjavo:
Uvažujoč, da ima ^konservativni klub" po svojih pravilih narnen: „S složnim sodelovanjem truditi se, da se kolikor mdči popolnem zadovolji materijalnim in kulturnim potrebam prebivalstva in da se vredi javno pravo na krščanski podlagi; delovati za jednakopravnost narodov, za zgodovinsko pravo in celo-kupnost kraljestev in dežel, ob jednem pa popolno
vzdrJavati realuo ve?, ki druži posamezue dele države!"
uvaiujoč, da so uaši državni poslanci z vstopom v ta klub postopali v zmislu programa kon-er-vativne slovenske stranke iu soglasnega sklepa ob sbodu zaupnih mož pred otvoritvijo državuega zbora;
uvažujoč, da je pri sedanjem položaju le v Hoheuwartovem klubu mogoče vspešno delovanje naših poslancev;
uvažujoč, da bi bilo združenje naših poslancev z MUdočehi najnesrečnejši korak za naše narodne težnje;
uvažujoč, da se naša katoliška in avstrijska načela nikdar no morejo strinjati z mladočeškimi; — izreka podpisani odbor, da popolnem odobrava do-
sedanjo postopanje naših državnih poslancev, proseč jih, naj bi v tem zmislu tudi nadalje delovali, gotavljajoč jih, da bi od narodno napredne stranke zahtevano postopanje vzbudilo odločno nasprotstvo ogromne večine slovenskega naroda!
Odbor „lvatoliško-političnega društva' v Ljubljani.
Mi smo to stvar svojim bralcem zato bolj natanko pojasnili, ker je povsod nekaj nerazsodnih ljudij, ki menijo, da je vse res, kar „Narod'' piše, in bi utegnili tudi druge begati v tem oziru. — Ta dogodek je zopet jasen dokaz, kako malo je mar slovenskim liberalcem prava sreča slovenskega ljudstva iu kako nespametni da so oni, ki bero in naročajo njih liste ,,Narod" in ..Rodoljub". Slovenci, varujte se svojih neprijateljev, vzlasti pa domačih!
--J—HOi—f—
Kaj je novega po svetu?
V dtiavnem %boru na Dunaju razpravljajo poslanci letni proračun. Te razpravo bodo letos krajše, ker se le Mladočehi oglašajo k besedi. Slovenski poslanci so svoje nazore v izvrstnih govorih pojasnili v prvem letošnjem zasedanju, zato sedaj manj govore. Liberalni naši listi očitajo, da molče in da ne spolnjujejo svojih dolžnostij ; vzlasti „Slov. Narod" pri vsaki priliki napada neumorno delavna državna poslanca kanonika K 1 u n - a iu vodjo EV. Po v še-1 a. Vemo, odkod to izvira — nista nam-
reč voljena po milosti „Narodovi" — a vsakdo mora tako ravnanje obsoditi, ker je nepošteno. Iiavno imenovanima poslancema ne more nikdo očitati, da bi ne spolnovala natanko svojih poslaniških dolžnostij, kar spričuje med drugim tudi nastopno poročilo o n ju državnozborskem delovanju : „Prizade-van.e poslancev K. Klun-a in Fr. Povšeta, da bi dusrgla primarno sladBo p<dporo za vravnavo Si»e iu Mune, za osuševanje ljubljanskega barja iu z» naprnvo moslu čez Sivo pri Radečah, ni bilo
Listek.
Življenje ni praznik.
i.
Župnika Iepopoljskega obiskal je danes tovariš iz šolskih let. Odkar sta dovršila latinske šole, nista se več videla, in od tedaj je preteklo že blizo trideset let; zato sta bila oba posebno vesela in srečna; govorjenja in izpraševanja seveda ni bilo ne konca ne kraja,
„Kako krasen grad se vidi na onem hribu", reče tovariš župniku, gledajoč skozi okno na bližnji hrib. „Kako se imenuje?"
„Novigrad, lastnina grofa Mihcljeva", odgovori župnik.
»Kaj, grofa Miheljeva? onega, ki ti je mnogo pomagal, ko si se šolal?" vpraša tovariš.
»Žal, da je oni blagi mož umrl in da gospodari njegov sin Rudolf grof Miheljev."
rKaj, temu lahkomiselnemu zapravljivcu je grof izročil grajščino? Saj se je govorilo, da bo posestvo dobil mlajši sin Bogdan ; Rudolf pa da bo dobil le nekaj vžitka ter bo pod nadzorstvom."
„I)a. tako se je govorilo. Tako je govoril tudi stari grof sam. Toda po smrti niso dobili nobene oporoke. Čudno, da je tako skrbni gospodar, kakor je bil pokojni grof, pozabil na to. Najbrže ga je prehitela smrt in tako je dobil zapravljivi grofič Rudolf kot prvorojeui posestvo po očetu. Znan je po vsej okolici kot bogataj, razbrzdanega življenja, ki nikoli ne pride v cerkev in v tem oziru tudi pohujšuje druge ljudi. Največ bridkosti napravlja mi v fari grof Rudolf', zatrjuje župnik svojemu tovarišu, „sedaj že dlje časa boleha, dal Bog, da ga strežne vsaj bolezen."
Dolgo časa popoldne sta še kramljala šolska tovariša o najraznejših stvareh. Le prehitro jima je potekel eas, ko sta se zopet ločila morda za vselej, kdo ve?'
Proti večeru opravlja župuik v sobi svoja opravila in zamišljen v delo prezre, kako se je nebo stemnilo in kako so se črni oblaki podili ua obnebju.
zastmi. Listi so poročali o znoskh, ki so za \ravuavo Save in državnih cest v proračun postav-Ijeui za prihodnje leto. Gled^ Sa^e zaukazala je vlada napraviti načrt za njeno vravnaio pričenši od mostu, ki nad Tacnom pod šmarno Goro drži čez Savo, proti meji hrvatski. Nedavno sta omenjena poslanca vodnemu stavbenemu uradu izročila fp->nKnico, v kateri priporočata, naj se pri sostavi načrta za vravnavo savsk.h bregov pri Kresnicah ob enem ozira tudi na litj.sko polje, kateremu po Savi preti velika nevarnost. Zagotavljalo ^e je njima, da se to zgodi, in da se bodo v poviševanje tega dela za prihodnja leta večji zneski postavljali v državni proračun. — Tudi gledž Mirne imelo je posredovanje omenjenih gospodov poslancev ugoden uspeh. Čuje se da je poljedelsko m;n;sterst.vo • odlokom z dn^ 9. oktobra t. I., št. 10458, d> želu i vladi kranjski »hznanilo, da r.a vr&vuavo Mirne dovoli polovico vseh troškov, t. j. 70.000 gld., kar je tem pomen-Ijivejše, ker je vlada dozdaj najvišje petdesetodstotne doneske iz melijon.c'jskega zaklada dovoljevala samo za vravnavo hudournikov, ne pa po ravoini tekočih voda — To nam daje upanje, da vlada dovoli enako petdesetodstotno podporo tudi 7.a osuševanje ljubljanskega močvirja. Ker ministerstvo pol.edeljstva prevzame dot'čno podporo na melioracijski zaklad, tr>ba bo dotični deželni zakon premeniti v tem smislu. Pričakujem«, da se to zgodi že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora in da bo mogoče prihodnjo spomlad pr Četi to prevažno dež*lno-kuIturno
delo.— Zaradi mostu čez Savo pri Radečah sta bila omenjena poslanca te dni vnovič pri vojn* m ministerstvii, kjer ho priznavali važnost tega mostu iu obljubili po vsej moči s svojim vplivom pri vladi podpirati njegovo grajenje. Če bi bila dotična z?-deva pravočasno iz Ljubljane prišla na Dunaj, bili bi del državne podpore postavili že v proračun 1. 1892, ki se ravnokar razpravlja v poslaniški zbornici. — Na Ogrskem so dobili novega škofa-prvaka in sicer je od cesarja izbran opat Mar-tinjegorski Vašari. — Tudi pruski Poljaki so dobili domačina prošta Stadlevskega za svojega nadškofa. Vlada je hotela Nemca, a papež je hotel domačina iu je tudi zmagal.—Na Francoskem je vlada začela zopet hujše ravnati s katoličani. Zopet se v večjem številu izganjajo usmiljenko iz bolnišnic in šolski bratje iz šol; celo enega francoskih škofov bodo ta mesec klicali pred sodnike, ker je zavrnil pismo, katero je poslal minister francoskim škofom. — Na Ruskem ima vlada polno skrbi, kako bi rešila smrti za lakotjo milijone svojih podložnikov po raznih pokrajinah, ki stradajo vsled slabe letine. Na pol pečen kruh iz otrob in mekin, katerim je primešano nekoliko ržene moke, to je vsa hrana, katero vživajo. S to nesrečo pa se vseljujo med ljudstvo seveda tudi nenravno življenje, tatvina, poboji, nepoštenost, vzlasti pijančevanje; nekateri kmetje kar v gostilno neso, kar dobe od vlade podpore v denarju ali v blagu. Tako poročajo ruski listi.
Nagloma pa v bližini vdari strela, ki opozori duhovnika na bližnjo hudo uro. Silen piš začuje se okrog voglov, dež se viije in votlo bobnenje spremlja to strašno prikazen v naravi.
r,Hvala Bogu, da smo pod streho na suhem", reče župnik sam seboj, „angelj varuh naj varuje hudega vse popotnike v tej grozni nevihti."
Hipoma pa se odpro vrata v duhovnikovo stanovanje.
„Gospod! Grof Rudolf je nenadoma nevarno zbolel ter prosi, da bi nemudoma prišli k njemu ter ga prevideli. Prosim pa, da pohitite, ker je grof sam to naročil in ker je nevarnost po zdravnikovi sodbi smrtna."
„Povejte grofu, da precej pridem", reče župnik ter se napravlja za težavno pot.
Novigrad je bil blizo uro hoda od farne cerkve. Skozi gozd vodila pa je bližnjica, po kateri se je prišlo do grada dobre pol ure.
Zunaj pa je vihar divjal vedno hujše; bilo je, kakor da bi se bil odtrgal oblak. Silen veter igra se z
drevesi in lomi vejevje, vmes pa neprestano gromi in treska.
„Malo treba počakati, gospod, da se vnese vihar tudi cerkovnika ni doma", pravijo domači župniku, ko se odpravlja na odhod.
„Ne morem, rečeno mi je, da naj hitim. To mi veleva sveta dolžnost in tu ni nobene izjeme. — Deček cerkovnikov naj gre z menoj."
Kmalu sta na potu. Ubereta jo skozi gozd, kjer je bila ob robu pečine bližnjica proti gradu. Vihar pa je še hujše zdivjal in zlasti grozno se je čulo njegovo tulenje v gozdu. Tukaj je odkrhnil debelo vejo, tam s korenino izruval močno deblo; vmes pa je piš neprenehoma popotnikoma z dežjem bil v obraz.
„Jaz ne morem več naprej", vzdihne dečko.
„Pa se vrni", reče duhovnik, »ia pojdi domov. Jaz moram naprej." — In stopal je urnih korakov dalje po gozdu. V trenutku pa se zablisne in strela vdari v drevo, stoječe ob stezi, koder je ravno šel duhovnik. Drevo je razklano, zemlja na okrog raz-grebljena. Tudi duhovnik je omamljen v prvem bipu.
21*
Kaj je novega po Slovenskem?
12 Horjda, oktobra. V takajšaji občini je IjoišUo k»j mirno, dobro, ne bogato in morito, ampak b«Ij rero". vendar s-e večidel s stojim p čiimi prdtr&i doni p-^i »i v-r te d<la x beračenjem preteč nadlege po drugih otč n»h. Glasni pr.delki. n katerih dohodkov poplačajo datke, cbrest'. pos e itd . so: litina, fižol in kak mernik pšenice. Leic« zadnji pridelek mnogim a* n seme ni donele!. F;žcl p» tb je š« dosti d:bro obne»'l. Največ loldot n-kater. da, tečincma »si, dobe ii hleva, če gre tse po sreči. Toda Bogu bodi potoi*no, da se na-protno godi. Premnogo je kra;et, koji imajo jedaako nesrečo. Tudi naše uboge kmete prepogosto mi napada nesreče, in u je — bolezen pn prešič.D. Koliko trad» ia skrbi ter troškov ima kmet skoti celo leto, pa kar nepričakovano oglasi se bolezen zdaj v Um zdaj v onem svin;aku, ter ga deloma, a i celo popolnoma izprazni.
Zares usmiljenja vreden je tak nesrečnež, ko ga je tako hud udare zadel. S čim naj davke in droge treske poplača, ali morda dolg. ki ga je Je na prešiče naredil?
Po 50, 100 in 150 gld. .majo škode letos posestniki pri nas, tako so mi gospodarji sami povedali. To je veliko za male kmetovalce. Zataroval-nic je polno, da so agentje jeden drugemu na potu. Zato si drznem vprašati: Ali zavarovanje še ni tako vravnario, da bi se tndi živina dala zavarovati?
Aso dozdaj še o majo tega oddelka, naj se ii. toii še u del osnovati ter sprejemati med avoia zavarovanja tudi razno živino. Akoravno je kmet i razn m: davki preobložen, vendar je opati, <ja bode prav rad segel po tem zavarovanju, k«r ima preveč br.tk b skušenj vsako leto.
Štajarsko. Med gospodi, ki so dne 30. avgusta r Celji pozdravili svetlega cesarja, bil je tudi prednik .laz&ristov" ali misijonarjev pri Sr. Jožefu. Za blagor svo^h podložnikov skrbni vladar je gospoda prednika povprašal: ..S čim se pečajo tukaj lazaristi ? ' Vprašanje je odgovoril: ..z misijoni, Veličanstvo, in deloma tudi z duhovnimi vajami v našej cerkvi." Nato je presvetli cesar opomnil: ,,0, misijoni, to je zelo blagodarna in koristna zadeva!" Ali mar niso to iz ust očeta narodov avstrijskih zlate tesede? Treba si jih zapomniti. — Svetli cesar je za popravljanje farne cerkve v Celji poklonil 300 gld., za šolo v i^marji dal podpore 250 gld., za šolo v Stranicah pa 100 gld. — V Rajhenburgu ob Savi imajo redovniki irapisti svoj samostan. Dozdanji predstojnik samostanski je letos postal .,op4t". Novega opata posvetili so mil. gosp. knzoškof dr. N&potnik. — Vodstvo nemškega ..šulferajna" na Dunaji.se je v | svoji seji dne 6. oktobra razgovarjalo glede stavbe | društvenega poslopja šolskega v Ljutomeru. Vsled tega bo prijazni trg dobil dve novi šoli. Jedno po-I slopje stavijo tamošnji davkoplačevalci, ker je dozdanja
A urno se zave in z Gospodom na srcu hiti zopet dalje.
Naposled pride vendar ves utrujen do ograje grajskega vrta in potegne za zvonec.
Precej pride vrtnar in mu odpre.
»Gospod", pravi vrtnar, »branili vam bodo k grofu; tajnik in njegov brat ne marata, da bi ga pre-videli. Tudi mene so podkupili, da bi Vam ne odprl vrat, a vest mi ni dala, da bi bil to storil."
»Hvala Bogu, da si še o pravem času spoznal svojo napako. — Gorje mu, kdor duhovniku brani k umirajočim u
Urno stopa duhovnik po grajskem košatem drevoredu. V tem se je zmračilo, vzlasti, ker so po ob-nebj u še vedno begali sivočrni oblaki.
Blizo grada je že bil duhovnik, ko mu hipoma dva možaka zastavita pot, Imela sta klobuka globoko ns čelo potegnena, zavita sta bila neznanca v dolge halje.
„Velečastni", reče s prisiljenim, nenaturnim glasom eden tujcev, »prepozno pridete; ravnokar je grof Rudolf umrl!"
,2e umrl?4 reče župnik, ki tujcema vsled vra-tarjeve izpovedi ni mnogo zaupal. »Morda pa je vendar še kaj življenja v njem; v sobo grem, da vsaj pomolim nekaj Oeenašev za dušo pokojnikovo." Tujca pa mu molče zastavita pot.
-Kaj to pomeni ?" zakliče župnik. »Branila mi pa vendar ne bodeta videti grofa živega ali mrtvega?"
»Vrnite se, velečastni; tu vas ni potreba; odidite z lepa, sicer rabiva silo."
»Nikdo mi ne bo branil k umirajočim, ki me klič-jo na pomoč," reče duhovnik, umakne se jima in ob strani skoči ter hiti proti gradu. — Toda precej prekosita lopova utrujenega duhovnika.
»Pustita me v miru! Gospoda, vajinega Boga
nosim na svojem srcu", prosi duhovnik.
»Vi ne smete nikakor v grad, in ako le še korak storite in besedo zinete, morate umreti." — Duhovnik pa vkljub temu zakliče na pomoč. V istem hipu pa plane lopov nad župnika in svetlo bodalo zabhska se v njegovi roki; z njim zamahne proti
„šoIalt pod tremi strehami; drugo poslopje pa bode lastnina društva, katero cerkvi in državi sovražnim ))frajmaurarjem" pomaga podirati ,,oltar" in „tron." —Slovenskemu kmetu pogubonosno društvo ,Sudmark' išče kupcev za neka posestva v Vitanji, na Vidmu, v Mariboru, pri Sv. Iliji in v Spielfeldu. Vodstvo po „liberalnih" časnikih pravi, naj se s kupčijo Nemci podvizajo, ker ..nevarnost je, da bodo posestva Slovencem prišla v roke." Tako so nam Nemci prijazni, da Slovencu na Slovenskem še strehe ne privoščijo! V Gradcu so pa ono leto celo mestni zastopniki v občinskem zboru sklenili, da ne bodo v službo vzprejemali nobenega Slovenca. Takšne nekrščanske sklepe sklepali so tudi po nekaterih drugih občinah nemških, kjer ,.liberalci" nosijo zvonec. Vsled takih sklepov torej Nemci kratijo Slovencu še košček ljubega kruha. Kaj pa Slovenci temu krivičnemu ravnanju nasproti storimo? Toliko, kakor nič! Pač pa še nekateri malo previdni in v javnih zadevah neizurjeni občani k nam priseljene in Slovencu sovražne ,,liberalne" Nemce radi ob času raznovrstnih volitev porivajo na prvo mesto, a za blagor ljudstva dobro mislečega Slovenca potiskajo v kot. Ali tolaži nas prikazen, da so se vrlemu ljudstvu našemu v novejšem času oči že dovolj odprle. Skušnja namreč kaže, da nobeden zaveden Slovenec, naj že bo gospod ali kmet, ue mara biti podlaga za nemško-liberalno peto. In kateri Slovenec je še do zdaj spavai narodno spanje, tistega lahko za delo slovensko prebudita iu vzdramita njemu sovražna ..Siidmark" pa nemški ..šulferajn." — Gosp.
župnikovim prsim. Duhovnik glasno vzdihne in se zgrudi na zemljo.
„Ti si ga umoril," reče prestrašeni tovariš napadniku.
„Tiho! Sedaj treba, da ga skrijeva v mejo. Po noči pa ..." V tem obmolkne.
,,Nekdo prihaja," sikne, „beživa v grad, sicer je vse izgubljeno." — Urno zgrabita župnikovo truplo in ga vlečeta v gosto zaraščeno mejo.
n.
Temno je bilo v bolniški sobi grofa Rudolfa Miheljeva. Bolnik je mirno ležal na svoji postelji; utrujen je bil že do smrti, le oči so mu begale nemirno na okrog. Kak strah, kaka plašljivost se je kazala v teh očeh! Grof Rudolf je čutil bližnji konec svojemu življenju. Živo mu je bila pred očmi njegova preteklost. Vest se mu je vzbujala. V pijači, igri, razbrzdanosti, v šumnih veselicah dušil je očitanje svoje vesti v zdravju, sedaj v bolezni je ne more več, zdi se mu vest vsemogočna in on obnemogel trepeta pred njo. O da bi mogel popraviti svoje
Jezernik, gostilničar pri „Grenadirju" v Celji, si je pri opravkih po nesreči zlomil desno roko. — V Libojah blizo Žalca so tatinske tace vdrle skoz okno v cerkev sv. Neže ter izprazuile v istej nastavljene Skrinjice. — V Teharji so tatje iz blagajnice pri g. Pečnjaku izposodili si srebrni in papirnat denar. — Na Klancu pri Dobrni je Razgorški Janez na njivi vlačil. Tam je nekoliko postal. Voli se nagloma zganejo, in ker je mladenič vrvico pač sebi v nesrečo imel ovito okoli roke, seje v naglici brana vzdignila ter mu jeden zob zasadila v bedro. Fant je vsled rane umrl. — Posestnik Ivan Pregard od Sv. Petra pri Brežicah je šel iz svojega vinogrnda domov; na potu sta ga napadla dva hudobneža in mu glavo razbila, da je ranjenec moral umreti. — Železnico iz Celja v Velenje nameravajo odpreti dne 27. decembra, v vzpomladi pa bodo začeli staviti železnico iz Poljč&n v Konjice. Pozneje enkrat bodo iz Velenja železno cesto podaljšali skoz Slovenjigradec na Koroško, in toto črto v Mislinji zvezali s Konjicami.
Celje. (Porotne sodbe.) Zavoljo napovedane „kride" jo trgovec Jože Pichler iz Maribora obsojen v strogi zapor za tri mesece. — Anton Kolmar iz Loke pri Zidanimostu bode zavoljo neke v Petrov-čah pri Žalcu storjene hudobije pokoro delal jedno leto v hudi ječi. — Mlinar Janez Parožek si je iz cinka in svinca delal ,.srebrne" goldinarje. Njegova „pridnost" se je orožnikom v Laškem Trgu tako dopadla, da so mu radi pomagali na noge. Sedaj pa bo v ,,luknji" počival pet mesecev, tudi post so mu sodniki dovolili vsaki štirinajsti dan. — Micika
življenje! — Toda vse popraviti, kar je zakrivil grof Rudolf, to ni bilo lahko.
Po krivici, proti poslednji volji očetovi prilastil si je posestvo. Podkupil je namreč služabnika očetovega, da je v bolezni očetovi izmaknil oporoko, katero je grof Rudolf uničil, ko jo v njej bral, da je grof Bogdan, mlajši brat, gospodar Novegagradu, on pa da je pod njegovim nadzorstvom in ima le nekaj vžitka od posestva. Tega služabnika vzel je za svojega tajnika; ta in pa njegov brat sta gospodarila v gradu, Rudolf pa je rajal po veselicah. Studila sta se mu ta človeka, a iznebiti se tajnika ni bilo mogoče, ker sicer bi bil morebiti naznanil goljufijo grofa Rudolfa.
Ko pa se je shujšala bolezen, izginola so grofu Rudolfu izpred oči vsa slepila, katerih se je navzel iz brezbožnih knjig in od brezverskili tovarišev. In trepetal je kakor šibica ko je imel stopiti pred večnega Sodnika. Toda brez vspeha je želel spraviti se z Bogom. Tajnik z bratom ni pustil duhovna k bolniku. Bala sta se, da grof odkrije spovedniku svojo hudodelstvo, v katero sta bila zapletena tudi
Živec iz Vučkovec je pri Sočku na streho spustila rudečega „kokota" ali petelina. Da ni storila prav, lahko sklepa iz tega, ker so jej pri sodbi prisodili hudo ječo za šest let. — Ivan Poljtinec iz Biša je Zelenikovega Franca hude ranil. Za pokoro je dobil dve leti hude ječe. — Zavoljo v Mariboru izvršene tatvine dobili so tovariši: Kunštar iz Selnice 4 leta, Sedlaček od sv. Jakoba 7 let, Mflller iz Vildbaha 4 leta, Spath iz Gozdnika pri Gradcu 3 leta, vsi hude in s postom poostrene ječe, zadnja dva pa še trdo ležišče za navržek. — Terezija Vesenjak v
Trgovišču je svojemu bolnemu pasterku stregla, T jedila mu je primeŠavala mišnico za popotnico D» drugi svet, sebi pa s tem oskrbela hudo ječo za 10 let. _ V Vudišovcih so se fantje stepli vsled žganje-pitja. Crevljar Srajnar iz Stare-in-Novevesi je Ko-sejevega Marka na nogi udaril tako, da je revež moral umreti. Ker pa šoštar ui nameraval usmrtiti, obsodili so ga samo v zapor za 14 dnij. — Dekl» Košar pri Kapelah je umorila svojega novorojenca. Za Teh bo se v hudi ječi pokorila 6 let.
Razne
(Dež. glavar blag. gosp. Oton Detela) je bil nedavno od presvetlega cesarja sprejet v avdiienci, da se zahvali za imenovanje kot dež. glavar. Cesar ga je prav milostno sprejel in izražal svoio zadovol|nost, da ga je mognl imenovati glavarjem. Tudi je ž nprn govoril o raznih deželnih zadevah, zlasti o velikih nesrečah, ki jih je huda ura napravila na Gorenjskem in ob osuševanju ljubljanskega močvirja, za katero se posebno zanima, Gosp. glavar je rekel, da se more delo takoj pričeti, ko slavna vlada dovoli potrebne denarne podpore, ker dežela in pri -zadeti prebivalci dela nikakor ne morejo izvršiti iz lastne moči.
novice.
(Od pluga do krone) se imenuje zgodovinski roman, katerega je spisal Jakob Beddnek in izdal Klei:;mayer v Ljubljani. Junak v tej povesti je slavni Slovenec Jurij Vega, ki je bil rojen pod kmetsko streho, a ga je vsled njegove učenosti cesar v vrstil med barone. Tako se je vspel od pluga do krone. — Cena povesti 150 gld.; vezana 2 gld.
(Iz Notranjske Bistrice) se nam piše: Grozna huda burja, kakoršne stari ljudje komaj pomnijo, je razsajala po naši dolini 28. in 29. oktobra ter ljudem mnogo škode provzročil8. Mnogo sadnega drevja, katero je še zelenelo, je polomila ali izru-vala, dimnike podirala, opeko in slamo raz strehe
sama. Dasi pa sta ga vedno nadzorovala v sobi, vendar se je posrečilo grofu skrivaj naročiti, da naj pride k njemu župnik lepopoljski.
Ko sta lopova to zvedela, bila sta vsa zbegana, naposled pa sta sklenila, ako drugače ne gre, tudi s silo ubraniti duhovnu pot do grofa. O tem zlobnem naklepu, katerega sta, kakor nam že znano, tudi izvršila, seveda bolni grof Rudolf ni vedel ničesar. Zato se je nemiren oziral proti vratom, kakor da bi kon pričakoval. Ob postelji grofovi sedela je stara po-strežnica. Ženici, ki je čula vse noči, se je dremalo. V sosednji sobi bil je tajnik s svojim bratom, ki sta šepetala med seboj.
„Kaj bo iz tega," reče tajnik, „vse se bo odkrilo, kar sva storila in izgubljena sva."
„Kedo nama more kaj dokazati," reče stareji brat, „župnik, menim, da je dobil zadosti in mrliči nas ne morejo tožiti. Grof tudi ne preživi noči in ko umrje, -reva in preneseva župnikovo truplo v propad ob stezi v gozdu, in ljudje bodo mislili da se je ondi ponesrečil."
»Toda, kaj bo z vrtnarjem? Ta ni zanesljiv kakor si videl."	J '
„Ga bomo že podkupili. Nekoliko več denarja, pa bo tiho. — Sploh pa bodo nama pred sodiščem več verjeli, nego njem samemu. Stara postrežnica, ki dremlje pri grofu, bo gotovo rada povedala, da se nisva v tem času umaknila od grofa."
Po tem razgovoru stopita v bolniško sobo.
,, Ali ni še nič odleglo?" vpraša tajnik postrežnico.
„Gospod grof še vedno počiva," pravi starka, „!e oči mu nemirno begajo na okrog, najbrže, da ga nadleguje božjast."
Hipoma bolnik glasno vzdihne:
„Ni ga duhovnika! — Ni ga! Nobenega!'— In krčevito se strese po vsem životu, oči pa vedno obrača k vratom.
V istem trenotku pa se vrata odpr& in v sobo stopi — župnik lepopoljski z Najsvetejšim na srcu, bolj podoben duhu iz onega sveta, kakor živemu človeku. Smrtni strah spreleti navzoča hudodelnika, umirajočemu grofu pa se vtrne žarek upanja v temnih zadnjih trenutkih.
»Vendar pride! Hvala Bogu I" vzdihne bolni grof Rudolf. Duhovnik stopi k bolniku in se vsede ob postelji. — Ko se hudodelnika zopet zavesta od
pometala. In celo železnični vlak je le počasi dalje sopihal; bati se je bilo, da se vagoni prevrnejo kakor sa je bilo to pred več leti ravno v naši fari pripetilo. Burja je zares velika nadloga za naše kraje. Hvala Bogu, da nas tako strašno viharji vendar prepogosto ne obiskujejo. To je tudi uzrok, da pri nas sadjarstvo ne more tako napredovati, kakor bi!o želeti.
(Zaprti ekuieui kraji v krškem glavarstva.) Dnd 19. septembra bo se prepovedali sejmi za goved. ovce, koze in svinje v obsegu krškega c. kr. okr. glavarstva, ker je bila tu živina na parkljih in v gobe h bolna. Ta prepoved je pa zdaj preklicana. Ker so pa v okuženih krajih tu in tam še bolne živali in ker utegnejo neokužene živali še na par-kljib in v gobcu zboleti, zato ostanejo radi previdnosti še sledeči kraji zaprti, kakor je bilo naročeno, in sic&r: Ponikva, Brezje, Kontno, Periše, Žejno ob' čine Velike Doline; Dolžič, Cr«šnjev<;i, Orehovci občine kostanjetiške; Prapretuo občine radeške; Kutopole občine boštanjske ; Sv. Križ občine Sv. Križ; Brege občine cerkljanske. Olajšave pri iivinskem prometu v teb krajih, ki so se bili zaprli, dovoljevale se bodo od slučaja do slučaja; vendar se za zdaj prepoveduje, živino (parkljarje) iz teh krajev na sejme goniti in tisti uradi ali osebe, katere izdajajo živinske potne liste, teh listov ne smejo dajati za parkljarje iz teh krajev.
(Izpod Nanosa) se nam piše: Tu pravijo, da sv. Simon burjo prinese Letos jo je res prinesel.
strahu, migne tajnik bratu, šepetajoč: ,,Beživa, vse je izgubljeno!"
Grof Rudolf je skesan prejel sv. zakramente. Bil je zadnji čas, ker še med zahvalnimi molitvami je sklenil svoje življenje.
Duhovnik zapusti umrlega, a pred vratmi se onemogel zopet zgrudi na tla. ,,Za božjo voljo, gospod, vi ste krvavi!" kliče stara postrežnica, ko zapazi duhovnika na tleh. Grofov zdravnik pa je takoj pri onemoglem, preišče ga in najde rano na prsih. Izjavi, da je z bodalom zadet, da pa se je bodalo zadelo ob svetinjo, katero je nosil duhovnik; da torej rana, dasi zelo nevarna, vendar ni smrtna. Slabo je vzlasti to, ker je bolnik izgubil toliko krvi. — V gošči je namreč našel vrtnar nezavestnega duhovnika, zdramil ga in peljal k umirajočemu grofu.
Vsem pa se je čudno zdelo, ko po smrti gospodovi tajnika ni bilo nikjer najti. Vrtnar pa, ki je bil priča, kaj se je godilo na vrtu, pojasnil je vse in takoj naznanil gosposki.
III.
Nekaj tednov pozneje lepega solnčnega dne se e prvič zopet župnik lepopoljski sprehajal po svojem
Ljudje, ki so šli sv. S mona dan v vipavski »Trg" v somenj, prišli so nazaj s pobitimi obrazi in obvezanimi glavami. Burja je marsikoga položila ob cesto, kakor jo bil dolg in širok. — Vipavci letos svojo kapljico hitro prodajajo; cel6 ogerski kupci so zašli v deželo in pokupili dokaj vina. Domači gostilničarji tega niso veseli, ker kaže njim zopet drago plačati in malo zaslužka. S cer pa se, odkar je vino tako drago, po naših krajih izdeluje mnogo več sadnega mošta, kar je vse hvalevredno.
(Gruškovec pri sv. Janžn) blizo Velenja prodajajo po 20 gld. polovnjak.
(Z Dobrne) se nam piše, da je g. Prohner, lastnik Novigrada, med tamošnje vbožce dal razdeliti 35 parov obuteli.
(Hmelj v Žatežu) na Češkem velja: Blago Za-teško mestno 80 do 90 gl., ono z dežela 85 do 90 gl., OSavsko pa 75 do 80 gl. za 50 kilo.
(V Lembergu pri Novicerkvi) je nekdo kupil sto hektolitrov starine po 25 kr. liter. Kupec dal je nadavka 50 gld. in povedal čas, ob katerem bo prišel po vino. Napovedani dan je pretekel, ne da bi kupec bil kapljico odpeljal. Ko je prišel po vino, bilo je že prepozno. Prodajalec je namreč sodil tako-le: ,,Vi ste odločili čas, ko bodete izpraznili mojo klet, ali besede držali niste; tako ste meni dali pravico, da tudi jaz ne ostanem pri besedi; a da Vam ne delam posebnih skrbij, vrnem Vam izročeni mi znesek denarja". Potem še je prodajalec naznanil kupcu, da danes liter vina velja 35 kr.,
vrtiču. Strah, trud, rana, izguba krvi, vse je pripomoglo, da ga je napadla huda vročinska bolezen, ki ga je več tednov priklepala na bolniško posteljo. Slaboten je še, a nebeško mirno in veselo zdi se da mu je obličje. Mnogo je prebil, a grofa Rudolfa je vendar spravil z Bogom. To napolnjuje gorečega duhovnika z nepopisnim veseljem. Radostno zato pogleduje proti Novemu gradu.
Na cesti pa se nenadoma pokaže lepa kočija, ki se ustavi pred župnikovim stanovanjem.
Grof Bogdan Miheljev, novi posestnik v Novem gradu, pripeljal se je, da pozdravi župnika Jepopolj-skega, mu čestita na ozdravljenju ter ga zahvali, da je bil pokojnemu bratu v pomoč ob zadnji uri, dasi je skoro pri tem moral sam umreti.
Solze so se iskrile v očeh grofa in župnika, ko sta skupaj Boga hvalila, da se je vse srečno izvršilo ter da sta tudi znana hudodelska prejela zasluženo kazen. Ravno sta se mislila ločiti, ko zazvoni opoldne: Zdrava Marijo. „Ta nam je pomagala", reče župnik lepopoljski, ko pomaga grofa na voz. „Da, Marija rada pomaga," reče grof Bogdan, poslavljajoč se od vrlega duhovnika.
ako ga hoče vzeti. Gospodarji že letošnjo kapljico cenijo po 24 kr.
(Pšenice 100 kilo velja) pe mestih: Gradec 10 gl. 30 kr., Celje 9 gl. 85 kr., Ormož 9 gold., Celovec 10 gl. 95 kr.. Dunaj 10 gl. 60 kr., Praga 12 gl. 30 kr., Line 11 gl. 13 kr. Budapešt 10 gl. 90 kr.
(Cena živine v Gradcu.) Za 100 kilo žive teže veljajo a) klavni voli: tolsti 30 gl. do 32 gl. 50 kr., napoltolsti 28 gl. do 29 gl. 50 kr., suhi 27 gl. 50 kr., do 28 gl., b) klavne krave: tolste 22 do 26 gl. napoltolste 19 do 22 gl., suhe 16 do 18 gl. c) teleta' 52 do 56 kr. za 1 kilo zaklane živali, d) svinje 46 do 50 kr. za 1 kilo mrtve teže.
(Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 8 gld. 20 kr., rž 7 gld. 40 kr., ječmen 5 gld. 20 kr., oves 3 gld.,
koruza 5 gld. 35 kr., proso 5 gld. 30 kr., hajdina 5 gld., krompir 1 gld. 80 kr., vse po hektolitru; kilo fižola 12 kr., leče 28 kr., graha 24 kr., luka ali čebula 5 kr., suhih sljiv 34., hrena 13 kr., masla 1 gld-, P"lra masti 66 kr-> s,anil1« sveže 50 kr., povojene 70 kr., teletine 60 kr., govedine 60 kr., svinjetine 60 kr.; liter prosenega pšena 13 kr.; jajce 3'/, kr.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne
19. novembra.
Loter(|«l<o ■redke.
Dunaj 24. oktobra: Gradec 1". septembra: Line 24 oktobra: Trst 31. oktobra:
54,	78,	88,	311, 49.
3,	37,	23,	60,	44
40,	81.	60,	64,	59.
38,	43,	85,	50,	68.
Pri zlatem drž. jabolku.
P. PSERHOFER
Zum goldenen Reichsapfel.
lekarnar na Diinajn, I., Singerstrasne 15.
Kri čistilno krojfljice, poprej univerzalne krogljloe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. - Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 ikatljloa a 15 krogljioaml 21 kr., 1 zavoj • 6 žkatljic&ml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji
1	gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlj« denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr ,
2	zavoja 2 gld. 30 kr.. 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.)
Prosi se, da se zahtevajo Izrecno
W J. Pserhoferja kri čistilne krogljice.
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imeniki pežat J. Fserhofer in sicer v rudeči barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, I lonček 40 kr., 8 frankovano poailjatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Ameriška maža za protin, i gid. 20 kr.
Prašek proti potenju n6g, eeo» 50 kr„. frankmno poliljatvijo 75 kr.
Balzam za gUŠO, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kaDliice^ Prot'/prijenemu želodcu, siabej prebavljivosti itd.
. lv-i-vi 'Ti	1	' steklenica 22 kr.
Angleški čudežni balzam, i steklenica 50 kr.	{10-d
Fijakarski prašek, proti kašiju itd. 1 a^ 35 kr.,, rr.„kova„o pošiljatvijo eo kr. lannoeninin-pomada 2gTd,orhof*rJa'najboljže8red8tV0 ia p^p^nj« ra«t> ias, 1 ikatijica Univerzalni obliž ,p7rLSklVož1ijit".^5dk"aže 8redstvo proti ranam'oteklinara itd-150 kr. Univerzalna čistilna sol L^i^"*,-- Iz™tno	proti vsem Po3ic-
Razen tukaj omenjenih izdelkov iS	J^ ' tdd'
eevtižne speeijalitete in se vsi predmeti, ki bi P J^o X ' "	m°Mnif J"™'
»r Poilljatve po poiti se najhitreje proti pred I*T^Tl^^ T'
ar Če >e denar naprej poilje (najbolje po noštnet JIv.l , U J P d' protl p°"etju'
pri pošiljatvah a povzetem	P P eJ »»kazniol), Je poitnina do.ti nitja nego
Zgoraj imenovano specijalitete dobivajo se tudi v LJubljani pri O. Ploooli-ju.
A
ti H
M
H
i
a
H
Tržne cene v Ljubljani
dne 31. oktobra.
Plenica, hktl. Kei,
Ječmen, „ Oves, r Ajda. „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, n Grah, „ Fižol, Maslo. Mast,
Špeh »vei,
kgr
glTkr
81 77 (i 80 41 56
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jodno „ Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ r Koštrunovo „ „ Pišanec .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, „ „ Drva trda, 4 □ rutr „ mehka, „ „
gl f«r
			I^KMKhp		
			mm.		
r;					
er	e				
"S'	S	t—<	K		
P	s *	£se			
Z s	o.				
» a	® Ml	£			
3	rr o	i >m			
ai	-	*m			
					
			HE9		
(3)
(18)
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva
Ilogato oskrbljena po o. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
X XV. državna lote r 1 j a
W za vojaške <lol>t*o<Ielne nainoiic.'W 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer:
1 glavni dobitek ■ 100.000 gld. z dvema preddobitkoma ln dvema podobitkoma a 500 gld., t dobitek ■ 16.000 gld., 1 dobitek ■ 5000 gld., 1 dob.tek s 4000 gld., 1 dobitek s 3000 g!d„ 1 dobitek z 2000 gld., 1 dobitek a 1000 gld. in 80 dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposlod serijski dobilki v vkupnem znesku 30.000 gld.
Žrebanje ne bo vršilo nepreklicno dne 29. decembra 1891. — Srečka stune 2 gld. a. v.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, 1., Riemergasse 7, II. Stock, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicab.
mr Srečke se pošiljajo poštnine proste, H
Dunaj, oktobra meseca 1891.	(J fc raYMteljStYO lOteiljSkill d()llO(IkOY,
(1395) 6—2	(2)	oddelek državne loterije.
XX	issr Eoboi a a. »a, glave,
XXX	svilnati in volneni, v najrazličnejših bojab, p 1 a t n o, k o t o n i n a,
XXXX	hlačevina, volneno blago	il4J XXX5£
XjX!XJXX lepo, mo&no, dvojne Hrokostl, meter po 50 kr. ln vile.
m
XX
Fr. Petrič,
trgovina z manufakturnim in kramarskim
J52T	"SS
v Ljubljani, Špitalske ulice O
__XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXL^XX
XXjf.X}X priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero
modnega in kramarskega blaga,	****

snhaa saa.	ž©»©k@ ©"tel©
XXX
| Zobni zdravnik iz Berolina
i
Zobni zdravnik
miiv. med.
S*' R- JAC O B I
Stari trg št. 4, I. nadstropje v Ljubljani
ordinira od 9. do 12. ure dopoldne ln od 2. do 5. ure popoldne; uranu«	^ nedeljah od 9. do U. ure dopoldne. Ul.ii V-
I
Al«* ™1 **
H*
►O

^VVVVVNAAAAAAAAAAA/VV^S^^^V H
lisi stroji za kmetijstvo in vinorejo! > J
Plugi, brane, njlvnl valarjl, sejalnice, »troji za košnjo, obračalnloa za *eno, konjske zobače. stiskalnice za seno. mlatilnice, gepelji. loko-
mobili. trieure, snažilnice žita, stroji za robkanje turšice. slamoreznioe. stroji za trenje žita. za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, | stroji za lupljenje ovočja. sušilnice za ovočje in zelenjad. s mrki (pumpe) za vino, kletne pripravo, smrkl za vodnjake. krožne žage. dccimalne tehtnloe, tektnioe za živino, mlečni separatorjl, 1 priprava s& vsdigav&nje sodov, stroji , za vrtanje, avtomatično delujoče stl-skalnioe sladke krme. stroji za žehtanje, 1 (20—17) treslioe itd. (20-	(
Vso nnjholjo izdelano po najnižji toTiii-niAUi c?«>ni.
Jamstvo! Pripravne plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in Tiii«r<>j«kih strojev i
IG. HELLER, H, Dunaj, Praterstrasse 78. 1
Bogato llnstrovanl 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem ln slovanskem jeslku se pošiljajo gratts in franko.	«
Zaneti jiri zastoji se por sod nsnujejo.	'


kljnear^ki mojster izdelovale«
turngkili ur,
(i) na 8V< Petra «asipu hiš. št. 35 v Ljubljani
-h v t0 .rS-M^d-f: a r ;;d' :rturnskib ^
■n najnižje cene.	' P ' Ur ®®J«ol=du«ito de'o
. £*	M ta
Z,	C	rt u
~	O	~ 2 Mk
®	-	= .2
23	'T.	.— **
h y •
M M M H-
t £
UJ

Posedaj neprekošeno!
f. MAA&ER-jBVD pristno Mm
Dorševo
salo iz kitovih jeter
1133
od
(10-1)
Viljema Maager-ja,
na Dunaji.
Prve modicinske autoritete so. preiskale to sredstvo in je priporočajo in zapisujejo zaradi lahke prebavljivosti tudi za otroke, v vseh slučajih, v katerih hoče doseči zdravnik okrepljenje vsega organizma, zlasti prsi in plut, povekianje telesne teže, zboljšanje sokov in iistenje krvi sploh. — Steklenice po I gld dob6 sc v tovarniški zalogi, na Dunaju III./3, Keumarkt in
v vseh lekarnicah avstro-ogerske države.
Nadalje:
Or. Karola Mikolasch-a spanjsko
kiusko vino
za okrepčavanje pri opeSanih silah po prestani)) boleznih. — Cena steklenici gld. I 50.
Dr. Karola Mikolasch-a Spanjsko
kinsko železno vino
za zboljšanje krvi. — Cena steklenici gld. 150. Dr Karola Mikolasch a Spanjsko
pepsin-vino
za pospeševanje prebavljanja. — Cena steklenici gld.|-50 Dr. Karola Mikolasch a Spanjsko
pepton - vino
za preživljene telesa brez pomoči želodčne delavnosti. — Cena steklenici gld. I 50.
Or. Karola Mikolasch-a Spanjsko
rabarbarsko vino
za pospeševanje delovanja črev. — Cena steklenici gl.1'50. Dobd se skoro v vseh lekarnah.
Glavno zalogo in glavno razpošiljalnico
za uvstro-opersko državo ima:
Viljem Maager na Duna ju,
III.I3, Meumarkt 3.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(iB(;3) ig zobozdravnik	(<>)
pri Hradcckcga mostu I. natlstr.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,

LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (lito) dovol.ujejo. (30-13)
i Zamenjuje stare stroje.
f Poprave vrše se točno trajno in ceno.
Naznanilo.
1176.
V najem se da
(3-1) i
ob veliki cesti in na prijetnem kraju na Notranjskem;
natančneje se izve pri opravništvu tega listu.
napil
SGT Preselitev trgovine.
V . I	(5213)
S3T-
trgovina z železjem, ro-kodelskim, hišnim in ku-hinjskem orodjem
* ^ je od dne 1. julija t. 1. nadalje
^^ na Valvazorjevem trgu št. 5 »ar
(prej France Trček) v poslopji okrajnega glavarstva. 1ŠE9E

V ; und»
-■» »in:,''-
; KKI3MT:5li'il'J £iT >
3aa
v-i-♦ - tk:
-
-2. '-_3=a, a rS i	H'««HIH I -jiscl
jrm» Is. -ir-njrta larrs mi J41.1.1 KHTIS	_
*•»' e -	JI
~ -OP.	- L
I s
jr
1
■	- Jfmpn-
Bratje iU,
Kiizitii«
fomoti i^nai -riiba ~
a cm,«* rmda a. it-«. « 1 m&mj&m -maksiam.
■JLI.I 1 ■ ' M hm MJbbt
I *
-a""M<<Jf .s zsia nisnn »»ijt
ir .5 Sc-ii zaJtstr *
arezi
* » k
I l
M
M
M <*
H trn&ma injsrusaci w
TI	1 totf msm vranarsm.
*
*
ij	— - n t m ;uu 1 mm jj
* 1 > rrn rrrrnmri n
.-c» tijn, • ~io» * jr • -J® —»so
ar.» 1 um w<» a :
■ ~TO*r>"> mmmm
- «..' ».-.-"B i 34»
e« - "M
. J -> J3
:-ao
5 *
5
™ * £
m: "
—*—*——*—r r
Izb. C d i mas,
■ -»»ar aainir ■ boh« «!kar
l. t'" c > ♦•* Z«-.'«	«r. I'
"i ■ - 1 a.--«:: n a !> jr J " .
Ji 1 i p Kisorar.
< -iias«. mi^actf T k »ira jr
imca a a mturi


Irrv ■
»»C.-?® Ml."«» J —J*
a T

»	c-,--	m.^ja
iaatjfc; 15
iotftie tr
.JUKMKr
i-a is e I v . Kw 7 j ™
•ura.,, 3Kr^r. e*ar	^ [ v
« »
a za islcda:,
»en r iasHK
a«ex i a -»rat: j -snfrv: "i- : _ _
■ in*5* JBiBK- JC	T
"T*
. tefctir
ečgrnsa*. — nuia •
nsKO«atBi • s>
: sat. m«,« »•. I-* x jBsbio- i Lr ^ 1
'.apic.1.