LETO IX ŠTEVILKA 88 31. JANUAR 1975 Bfobzorn i k lasilo delovne skupnosti . vX'Ivav‘•••••‘•V*!*!«! '!*t*X*I*Xvl . - v ' 'v' Plan za leto 1975 LETNI PLAN — AKT STABILIZACIJE © RAST PROIZVODNJE OMOGOČA DOSEGO CILJEV © VSE SILE BOMO POSVETILI POVEČANJU PRODAJE. IZVOZ SE POVEČUJE ZA 18 ODSTOTKOV, UVOZ PA BO MANJŠI ZA 15 ODSTOTKOV © OSEBNI IN DRUŽBENI STANDARD BOSTA UGODNEJŠA © SKRB ZA LIKVIDNOST SESTAVNI DEL STABILIZACIJE © V RAZPRAVO O PLANU VKLJUČENI VSI DEJAVNIKI © LETO 1975 — LETO KVALITETE IN VARČEVANJA © SKRB ZA POGLOBLJEN RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV IN URESNIČEVANJE USTAVE Plan za leto 1975 je pripravljen, tako da že teče javna razprava, v katero bo vključen sleherni delavec. S tem bomo postavili izhodiščne cilje in v letu 1975 skrbeli za njihovo uresničevanje. Letni načrt je pripravljen na podlagi sprejetih dokumentov in stališč na kongresih ZKJ in ZKS, resolucije o družbeno ekonomski politiki SR Slovenije za leto 1975, na načelih samoupravnega sporazuma Bresta ter na kapacitetah in pogojih gospodarjenja v temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji. V načrtu so zajeta izhodišča iz sprejete sindikalne liste ter podpisanih in predvidenih samoupravnih sporazumov, tako da predstavlja zaokroženo celoto aktivnosti in delovanja temeljnih organizacij v letošnjem letu. Osnovno izhodišče načrta je v zastavljeni rasti produktivnosti dela, zaostreni poslovni in delovni disciplini na vseh ravneh, stalnem varčevanju, kvaliteti proizvodnje in racionalnosti poslovanja ob nenehni podpori vseh delavcev. Pri tem pa poudarjamo, da bo dosedanji sistem informiranja še dopolnjen z izkušnjami iz preteklega poslovanja in iz potreb delavcev (časopis, informacijski bilten, redni sestanki itd.). S tem bomo zagotovili slehernemu delavcu dejanski pregled nad celotnim procesom poslovanja. V delovni organizaciji pa sprejemamo leto 1975 kot leto prizadevanja za kvaliteto proizvodnje, leto racionalizacije poslovanja in akcij za dvig produktivnosti na vseh ravneh. PROIZVODNJA BREST povečuje v letu 1975 obseg proizvodnje za 18 odstotkov, in sicer po enakih cenah, kot So dosežene v letu 1974. Če upoštevamo, da bo število delovne sile povečano le za 2 odstotka, pomeni to realno rast produktivnosti za 16 odstotkov. Obseg proizvodnje je predviden na 480.579 tisoč dinarjev. Načrt obsega proizvodnje je dejansko pripravljen in usklajen s kapacitetami proizvodnje, prodajnimi možnostmi in zahtevami, realizacijo izvoza ter s kooperacijskimi odnosi z zunanjimi partnerji in med temeljnimi organizacijami. Prav gotovo je osnova za doseganja načrta proizvodnje redna dobava potrebnih surovin in repromaterialov ter učinkovit sistem lansiranja proizvodnih programov v skladu s kapacitetami in tržnimi zahtevami. Predvideni obseg proizvodnje je pogojen tudi z dodatnimi investicijskimi vlaganji, ki so sestavni del tega načrta in so namenjena predvsem v modernizacijo strojnih kapacitet. Značilna za obseg proizvodnje je prav gotovo hitrejša rast proizvodnje finalnih in dopolnilnih proizvodov, medtem ko delež primarne proizvodnje kaže tendenco upadanja. To je povsem razumljivo, ker so sedanje kapacitete primarne proizvodnje zastarele in se bodo z aktiviranjem investicij, končanih v letu 1975, deleži primarnih izdelkov povečali v srednjeročnem programu razvoja v letih 1976—1980. Izpolnitev zastavljenih planskih ciljev je ozko povezana z uresničitvijo kooperacijskih odnosov pri proizvodnji kuhinj in s kontinuirano dobavo surovin med temeljnimi organizacijami. V proizvodnem programu za leto 1975 se pojavljajo novi izdelki predvsem za izvoz, poteg tega pa se širi poskusna proizvodnja izdelkov iz poliuretana kot dopolnilnega programa proizvodnje. V letu 1975 se bo v naši delovni organizaciji zaposlilo 15 delavcev z visoko in višjo izobrazbo, kljub temu pa bo področju kadrovske in štipendijske politike še naprej posvečena ustrezna pozornost. PRODAJA Celotna prodaja BRESTA je za leto 1975 planirana na 467.102 tisoč dinarjev, od tega pa bo v izvoz plasiranih 87.400.000 dinarjev. Izvoz, izražen v valuti, bo torej znašal 5,101.000 dolarjev. Celotna prodaja BRESTA in po temeljnih organizacijah združenega dela temelji na ocenah tržnih zmogljivosti domačega in zunanjega tržišča ter želja in potreb po plasmaju naših izdelkov. Prav gotovo recesijska gibanja v svetu vplivajo in bodo vplivala na nekoliko slabšo možnost izvoza. Poleg tega pa je treba računati z močno konkurenco doma in na zunanjih tržiščih. Zato je nujno potrebno angažirati vse sile za doseganje čim-večje prodaje, za kar je potrebno poleg lastnih kadrov vključiti tudi službe SOZD Slovenijales. Da bi dosegli postavljene cilje, se je treba lotiti reorganizacije prodajne službe, poti in distribucije in temu ustrezno prilagoditi organiziranost. Prodaja bo odvisna od ustreznosti lansirnih programov, kvalitete servisne službe, zlasti pa kvalitete proizvodnje. Leto 1974 je bilo ugodno, kljub temu pa v letu 1975 povečujemo obseg prodaje za 16 odstotkov, obseg izvoza v valuti za 18 odstotkov, domači trg pa za 13 odstotkov. Kalkulacija in strategija politike plasmaja v letu 1975 bo odvisna od tržne situacije in se bomo glede na interese in potrebe temu ustrezno prilagodili. Odtod so v načrtu popravljene kalkulacij ske stopnje. Poleg tega pa moramo sproti analizirati pokritje stroškov in sleherno odstopanje stroškov v primeri z načrtom, kar je osnova za poslovne odločitve. V načrtu proizvodnje in s tem prodaje se pojavlja nekaj novih izdelkov (stoli, sedežne garniture, stilne kredence), kar bo popestrilo prodajni asortiment. Tudi področju poliuretana je treba posvetiti več pozornosti, saj je ta proizvodni asortiment dopolnilni in omogoča obvladovanje tržnih in recesijskih situacij. Omeniti moramo, da bo prodaja pohištva odvisna tudi od zagotovitve ustrezne mase potrošniških posojil, ker se prodaja pohištva na domačem trgu z okrog 75 odstotki odvija na osnovi potrošniških kreditov. IZVOZ IN UVOZ Zastavljene cilje družbene in gospodarske resolucije na področju izvoza bomo v naši organizaciji združenega dela v celoti izvajali. Tako povečujemo izvoz za 18 odstotkov, kljub veliki nejasnosti na svetovnem trgu pohištva. Zlasti je močan izpad celotnega izvoza jugoslovanske lesne industrije na ameriško tržišče. Tako se je ustavil plasma kolonialnega pohištva na tem tržišču. Stalno iskanje možnosti plasmaja v izvoz je rodilo sadove, saj sodimo, da minula politika vezanja izvoza le na enega kupca ni ustrezna (kar je praksa tudi dokazala). Veliko pozornosti posvečamo vzhodnim tržiščem, ki ugodno sprejemajo naše izdelke. Težave so predvsem zaradi delovanja inflacije, ki nam povzroča slabšo konkurenčnost. Prav gotovo, da se z zastavljenimi planskimi cilje ne bomo zadovoljili, temveč bomo sproti iskali možnosti za dodatni izvoz. Že pri izdelavi izhodišč načrta smo v celoti upoštevali načelo družbeno ekonomske politike na področju uvoza, tako da smo sprejeli vrsto ukrepov za zmanjševanje uvoza. Tako nam izračuni pokažejo, da bomo v letu 1975 zmanjšali uvoz za 15 odstotkov. Iz uvoza bomo nabavljali le tiste repromateriale, ki su nujni za proizvodnjo, vendar so na domačem trgu defecitami. OSEBNI DOHODKI Načrt dohodka in izdvajanja iz dohodka temelji na sprejetih sporazumih in dogovorih (tudi tistih, ki so v javni razpravi), tako da imamo jasen pregled potreb samoupravnih interesnih skupnosti. Osebni dohodki delavcev bodo v letu 1975 naraščali v skladu z rastjo produktivnosti in rezultatov gospodarejnja. Tako so v načrtu izračunani poprečni osebni dohodki po temeljnih organizacijah: TOZD Popr. OD v din TP CERKNICA 2526 TP MARTINJAK 2220 TLI STARI TRG 2361 TP STARI TRG 2402 TIP CERKNICA 2819 SKUPNE DEJAVNOSTI 3700 POPREČNO PODJETJE 2640 S povečanjem produktivnosti z boljšimi rezultati akumulativno-sti pa bodo poprečni osebni dohodki presegli predvidene zneske, kar je v skladu z načeli družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zastavljeni planski cilji zahtevajo mobiliziran j e vseh dejavnikov in racionalno poslovanje. Prav tako bo v letu 1975 potrebno še bolj poglobljeno uresničevati ustavna načela v okviru Bresta, zlasti pa na ravni sestavljene organizacije Slovenijales. Pričakujemo, da bo javna razprava predlagala še vrsto ukrepov in spodbud za uresničitev zastavljenih ciljev. Rezultati poslovanja pa bodo odvisni od prizadevanj slehernega delavca za dvig produktivnosti in racionalno gospodarjenje, ki je izhodišče in osnova prihodnjega gospodarjenja. B. Mišič IZ VSEBINE: PREGLED SPLOŠNE IN SKUPNE PORABE — SALON POHIŠTVA V PARIZU — NOVOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ — NAŠA DRUŽBENA PREHRANA ' * J Nova naložba se bo kmalu obrestovala Pregled splošne in skupne porabe Prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 in davki za financiranje splošne porabe se plačujejo iz zakonsko določenih virov financiranja družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Prispevne stopnje so se oblikovale dogovorno s samoupravnimi sporazumi in zakoni. K temu je v pretežni meri prispevalo sprejetje nove ustave in s tem osnovanje novih temeljev za financiranje družbenih dejavnosti. V letu 1973 je temeljilo zagotavljanje sredstev za financiranje splošne in skupne porabe pretežno na sistemu prispevkov iz bruto osebnih dohodkov, med- tem ko se po novem iz bruto osebnih dohodkov ne pokrivajo vse obveznosti, temveč tudi iz dohodka. Bruto osebni dohodki nam služijo le kot osnova za izračun. V primerjalnem pregledu je razvidno, da so se nekateri prispevki v letu 1974 plačevali iz dohodka kot zakonska obveznost in ne več iz bruto osebnih dohodkov delavcev. Dodatno pa so uvedeni novi prispevki v bruto osebnih dohodkih, in sicer za financiranje temeljne kulturne skupnosti, republiške kulturne skupnosti in telesno kulturne skupnosti. Pri obveznostih iz dohodka so v letu 1974 v primerjavi s prejšnjim obdobjem na novo uvedeni prispevki za financiranje raz- iskovalne skupnosti in invalidskega ter pokojninskega zavarovanja za tekočo revalorizacijo pokojnin. V tabelaričnem prikazu prispevkov in davkov ni zajet še davek na dohodek TOZD (5 %), niti obveznosti za združevanje sredstev za financiranje potreb krajevnih skupnosti, narodne obrambe, cestnega sklada in solidarnostnega štipendiranja. V nadaljevanju je primerjalni pregled spremembe prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti ter družbeno političnih skupnosti iz osebnih dohodkov in glede na osebne dohodke, ki smo jih bili dolžni plačevati ob vsakem dvigu sredstev za osebne dohodke. T. Zigmund PRIMERJALNI PREGLED PRISPEVKOV IN DAVKOV ZA LETO 1973 IN 1974 Prispevek 1973 1974 Prispevna stopnja Znesek Prispevek Prispevna stopnja v 000 din Znesek -d ti I. Iz osebnih dohodkov občinski davek iz OD iz delovnega razmerja 1,54 %> 921 davek iz OD po posebni re- 21,23% pub liski stopnji 29,49% 220 republiški prispevek za izobraževanje 3,44 % 2.056 občinski prispevek za izobraževanje 3,20 % 1.912 prispevek za neposredno otroško varstvo 0,45 % 262 prispevek za otroški dodatek 2,98% 1.348 prispevek za zdrav, zavarovanje 7,36 % 4.410 osnovni prisp. za inval.-pokoj-minsko zavarovanje 14,70% 7.814 prispevek za inv.-poko j minsko zavarovanje za nesreče pri delu 1,50 % prispevek za zaposlovanje 0,20 % 117 SKUPAJ I. din 19.062 II. Iz dohodka (zakonske obveznosti) prispevek za obnovo Bos. krajine (1 % od neto OD) 409 prisp. za staanovanjsko gradnjo 6% 3.684 dodatni prispevek za invalid-sko-pokojninsko zavarovanje 0,30 % 174 prisp. za zdrav. zav. za nesreče pri delu 1,21 % 722 posebni prisp. za zdrav. zav. za kritje primanjkljaja 0,17 % 92 SKUPAJ II. din 5.081 VSEGA (I + II) din 24.143 občinski davek iz OD iz delovnega razmerja 0,20% 161 17 davek iz OD po posebni republiški stopnji 18,33% 24,19 % 372 169 prispevek za financ, temeljne izobr. sk. 5,79 % 4.688 245 prisp. za financ, temeljne skupnosti otroš. varstva 0,22% 177 68 prisp. za fin. rep. skup. otroškega varstva 2,26 % 1.812 134 (XI + XII/74 je 2,55%) prispevek za zdrav, zavar. 8,27 % 6.631 150 osnovni prisp. za inval. pokojninsko zavarovanj e 11,48% 8.985 115 prisp. za inv .-pok. zav. za nesreče pri delu, upokoj. 1,50% 1 50 prisp. za fin. tem. kulturne skupnosti 0,31 % 262 prisp. za fin. rep. kulturne skupnosti 0,18% 146 prisp. za fin. tel.-kulturne skupnosti 0,41 % 338 din 23.573 124 prisp. za obn. Bos.krajine (i % od neto OD) 571 140 prisp. za stan. gradnjo 6 % 4.877 132 dodatni prisp. za invalid-sko-pokoj. zavarovanje 0,80 % 627 360 prisp. za zdrav. zav. za nesreče pri delu 1,48% 1.191 165 posebni prisp. za zdrav, zav. za krit j e primanj kij aj a 0,52% 356 387 prisp. za zaposlovanje 0,20% 157 prisp. za fin. rep. iz ob. skup. 8,14 % 1.606 prisp. za raziskov. skupnost 1,80% 355 prisp. za tekočo valorizacijo pokojnin 1,35% 1.354 din 11.094 218 din 34.667 145 Delavke v Tovarni pohištva Cerknica DELOVNI NAČRT REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA Izhajajoč iz sklepov osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije, programa na ustanovitveni republiški sindikalni konferenci delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije, iz neuresničenih nalog operativnega delovnega programa republiške konference, upoštevaje najpomembnejše naloge sindikatov v letu 1975, je republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije na svoji 4. redni seji 10. januarja 1975 sprejel naslednji načrt dela za leto 1975: I. Uveljavljanje samoupravnega organiziranja delavcev v TOZD in druge organizacije združenega dela 1. Samoupravno organiziranje delavcev v TOZD in delovne organizacije 2. Samoupravno organiziranje delavcev v sestavljene organizacije združenega dela, poslovne skupnosti in podobno 3. Nadaljnje organiziranje in razvoj samoupravne delavske kontrole II. Produktivnost dela in pogoji za ustvarjanje dohodka III. Dograjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja o do-dohodku in njegovi delitvi IV. Srednjeročno in dolgoročno načrtovanje razvoja TOZD, OZD, SOZD in panog gozdarstva in lesno predelovalne industrije V. Obravnavanje življenjskih in delovnih pogojev VI. Delovanje samoupravnih interesnih skupnosti v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji VII. Organiziranost sindikata in kadrovske politike VIII. Športna rekreacija in organizacija delavskih športnih iger IX. Mednarodni in medrepubliški odnosi PRED SPREMEMBAMI SPORAZUMA SOZD SLOVENIJA LES Iz strokovnih služb Slovenijalesa iz Ljubljane smo dobili osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales — proizvodnja in trgovina, katerega podpisnik je tudi naša delovna organizacija. Glavne spremembe zadevajo sestavo in način oblikovanja dosedanjega poslovodnega organa, njegove pristojnosti in predvsem tudi oblikovanje nove samoupravne delovne skupnosti skupnih zadev SOZD Slovenijales. Ta delovna skupnost se ustanavlja zaradi cenejšega in bolj strokovnega opravljanja tistih skupnih zadev, ki so z omenjenim sporazumom določene kot skupne zadeve vseh delovnih organizacij — članic sestavljene organizacije. Po predlogu, ki je oblikovan v osnutku, naj bi delovno skupnost Skupnih zadev sestavljalo 6 sektorjev, in sicer: —• sektor za razvoj — sektor za tržništvo in tržne raziskave — sektor zunanjih predstavništev in zunanjih podjetij — finančni sektor —■ sektor kadrovsko-socialnega razvoja ter — sektor organizacije poslovanja in informacijskih sistemov. V naši delovni organizaciji so nekatere temeljne organizacije, pa tudi posamezniki po prvem temeljitejšem pregledu poslanega besedila posredovale že dokajšnje število tehtnih pripomb. Ustrezna strokovna služba jih te dni ureja in jih bo posredovala pristojnemu organu v okviru sestavljene organizacije. Z novim besedilom sprememb sporazuma se bomo znova srečali pred sprejemanjem le-tega na zborih delavcev. Z. Zabukovec Program Mojca Februarja bomo izdelali prvo serijo programa sedežne garniture MOJCA, ki predstavlja novost na našem trgu. Sestavljajo jo osnovni elementi, ki so lahko samostojni ali pa jih poljubno združujemo v večje sedežne garniture. Enosed (fotelj) z ročnimi opirali ali brez ročnih opiral se lahko sestavi v klasičen dvosed, trosed itd. Preklopni enosed z ležiščem lahko preprosto spremenimo v posteljo s predalom za posteljnino s pomočjo posebnih kovinskih Škarij. Dva preklopna enoseda tvorita običajen kavč, za ležišče lahko izvlečemo oba (dobimo zakonsko posteljo) ali pa samo enega. K programu sodita še taburet (nožni počivalnik) in kotna mizica, ki ju prav tako lahko vključimo v sestav sedežnih elementov. Z enakimi elementi lahko torej različno oblikujemo stanovanjski prostor. Izdelava ogrodja in tapeciran j e izdelka sta zahtevna, vendar bo garnitura lično in kvalitetno izdelana. Garnitura Mojca je primerna za naše tržišče (udobno ležišče), pa so ocene in predvidevanja za prodajo ugodna. V teku je tudi ustrezna reklamna akcija. Verjetno bomo morali še povečati izbiro tapetniškega blaga, da bo izdelek ustrezal vsakemu ambientu in okusu. M. Ceršak šiva v Parizu Mednarodni sejem pohištva v Parizu je bil letos odprt od 16. do 21. januarja. Sejem pohištva evropskega pomena je enkrat letno, izmenoma v Parizu in v Kolnu. Čeprav imata prireditvi v obeh mestih enak značaj, se med seboj precej razlikujeta. Zato se ni mogoče izogniti primerjavi med sejmoma v teh dveh mestih. Sejem v Kolnu je bolj evropsko usmerjen, medtem ko je pariški sejem, sodeč po razstavljenem pohištvu, prikrojen francoskemu okusu. Kolnski sejem prikaže napredna prizadevanja v pohištveni industriji ali vsaj stopnjo, do katere je prišlo pri sodobnem obravnavanju opremljanja prostorov, medtem ko pariški obuja spomine na preteklost, ali še bolje, želje poprečnega Francoza po opremi v stilu meščanskega stanovanja. Kolnski sejem prikazuje modernejše pohištvo, zasnovano tako, da sledi sodobni tehnologiji v industriji, novim materialom, zahtevam po funkcionalnosti in oblikovanju, medtem ko je pariški sejem obujanje spominov, sejem sicer zelo kvalitetnega, s tem pa tudi dražjega pohištva, ki ga proizvajajo v manjših serijah. Pariški salon je bil tematsko razdeljen v dva dela: na del, kjer so razstavljali proizvajalci kuhinj, in na del z razstavljale! opreme za ostale prostore. V tem drugem delu pa so proizvajalci iz Francije razstavljali ločeno od ostalih. Pri razstavljenih modelih kuhinj je bila edina skupna značilnost enotna delovna plošča z vgrajenimi kuhalnimi ploščami Ekonomska propaganda letos Ob sestavljanju plana ekonomske propagande za letošnje leto se je vlekla čez plan debela rdeča nit: izredno visoke cene medijev. Ob vseh letošnjih cenilcih ni bilo moč najti niti enega, ki ne bi bil spremenil (zvišal) cen. Cene so resnično astronomske, neupravičeno visoke, čeprav grafična industrija zagotavlja povišanje cen s povečanimi stroški za papir, barve, usluge. Le nekaj primerov: »Stop« — enostranski barvni oglas 19.000,00 »Avto« — enostranski barvni oglas 21.000,00 »Itd« —■ enostranski barvni oglas 25.000,00 »Naš dom« — enostranski barvni oglas 19.500,00 »Praktična žena« 27.000,00 »Duga« 17.000,00 »Nedeljski dnevnik« 35.000,00 »VUS« 35.000,00 In tako dalje ... Cene veselo Poplesujejo v višini dveh starih milijonov tudi pri manjših časopisnih hišah. Časopisi so torej resno zagrabili za virom zaslužka v obliki oglasov, zato tudi televizija ni držala rok križem. Za razliko od časopisnih podjetij Pa podražitve niso skušali niti kakorkoli opravičiti. No, pa še kratek izvleček iz cenika RTV: Ljubljana: ^0 sek. po TV dnevniku 4.200,00 oin; »Sodobna oprema prostorov« 60 sek. 15.000,00 din. Beograd: 30 sek. po TV dnevniku 6.000,00 fin; reportaža po TV dnevniku 60 sek. 6.500,00 din. .Naštevanje cen dragih televizijskih centrov bi bilo brez po-jPena, saj se kar kosajo, kdo bo Podobno stanje je tudi pni ce-Pah prostora na sejmiščih, izde-^valcih drobnih propagandnih izdelkov, svetlobnih reklam in drugod. Kaj torej storiti? Ob zvišanih stroških za ekonomsko propagando smo torej Soočeni z zvišanimi stroški za nastope na medijih. Brez dolo-cpnih medijev (televizija, časopi-Sl) si ne moremo predstavljati Posameznih naših akcij. To pri medijih dobro vedo, zato lahko Popolnoma brez skrbi do absur-?.a zvišujejo cene. Konjunktura “fm _ pač cvete, saj mora tisto Ppfjetje, ki dobro prodaja, kr beti za jutrišnji dan s propagando, pa tudi za podjetje, ki Je v depresiji, je osnovna naloga, Prodati blago iz skladišč s pomočjo agresivne in druge ekonomske propagande. Brez medijev torej ne gre, žal Pa so druge oblike ekonomske propagande pri nas še vse preveč v povojih (katalogna prodaja, direktna prodaja prek potnikov in podobno). Edino, čeprav borno upanje je v združenem nastopu naročnikov proti medijem. Toda bojim se, da bi bil to donkihotski boj z mlini na veter. Vdati se moramo torej v usodo, leto za letom zviševati plane za enkonomisko propagando in vsako leto vdano pričakovati, da bo podražitev v odstotkih manjša kot leto poprej, kajti kot rečeno: brez propagande ni pro- daje! B. Lavrič in pomivalnimi koriti. Materiali, ki jih uporabljajo za izdelavo, so zelo različni, prav tako tudi oblikovne zasnove. Draga značilnost v tem delu salona bi bila morda še ta, da je bilo razstavljenih veliko krajših sestavov, ki se prodajajo kot en kos kuhinjske opreme in jih poznamo pod imenom kredence. Francoski del razstave z opremo za bivalne prostore se je ponašal predvsem z zelo visoko kvaliteto pohištva. Značilnost tega pohištva je, da posnema stare stile, predvsem pri opremi za dnevne sobe, sprejemnice in jedilnice. Del sejma, v katerem so razstavljali proizvajalci ostalih držav, se skoraj ni razlikoval od francoskega dela. Proizvajalci so se približali okusu francoskega kupca in razstavljali tisti del svoje proizvodnje, s katerim so upali uspeti na francoskem trgu. Zvesti sami sebi so ostali le nekateri, in sicer predvsem Skandinavci s svojimi kvalitetno, oblikovno in funkcionalno dovršenimi sedežnimi garniturami, stoli in mizami ter Italijani z ekskluzivnimi opremami spalnic. Jugoslovanski del sejma je bil z nekaj izjemami, soliden, kljub temu da proizvajalci trenutno nimajo skoraj nobenega izdelka, ki bi ga bilo moč primerjati z izdelki, ki jih trenutno zahteva francoski okus. Brest je na 50 kvadratnih metrih razstavljal tri amhiente: jedilnico 8100, jedilnico Snežnik in dnevno sobo, opremljeno z elementi Kanina, in sedežno garnituro Planica. K. Potočnik eeejo p načrtu PRVA STROJNA OPREMA ZA TOVARNO IVERNIH PLOŠČ ŽE PRIHAJA V skladu s pogodbenimi obveznostmi dobaviteljev uvozne opreme za novo tovarno ivernih plošč prve pošiljke opreme že prihajajo na železniško postajo Rakek. Od dobavitelja glavne opreme za proizvodnjo ivernih plošč, firme BISON, smo dobili dva ive- rača za proizvodnjo iverja, del sušilnika za sušenje iverja, mlin kladivar, bočni viličar, čelni viličar ter del mehanskih transporterjev. Prispela je tudi celotna pogodbena oprema od firme Teu-toburger za razrez ivernih plošč v ustrezne formate. Firma VOLVO iz Švedske pa nam je dobavila tri čelne diesel »viličarje«. Vsa oprema, ki mora biti dobavljena v januarju in februarju, bo pripeljana s 25 do 30 vagoni. To bo predstavljalo tudi prvi del dobav od firme BISON. Drugi del pa je predviden v maju in juniju. Za uvoz prvih pošiljk opreme so bile predčasno opravljene temeljite priprave, da bi imeli kar najmanj težav in stroškov na poti od dobavitelja do mesta uskla-diščenja v Podskrajniku. Če ocenjujemo opravljeno delo, potem smo lahko zadovoljni. To je vsekakor rezultat prizadevanj vseh, ki so bili odgovorni za to delo. Kljub temu, da Brest nima ustrezne mehanizacije za pretovor težjih delov od 5 ton, je potekalo razkladanje brez zastojev. Ustrezno mehanizacijo za pretovarjanje smo pravočasno dobili od drugih podjetij. Glede na vse to lahko upamo, da bo enako tudi z vsemi ostalimi pošiljkami, ki bodo še prispele. Večina opreme bo začasno uskladiščena v pokrite hale nove iverke, občutljivejša oprema in stroji pa v novo skladišče gotovih izdelkov. Na področju gradbenih del so trenutno vsi ukrepi usmerjeni v to, da se hale čimprej zaprejo ter izdelajo potrebni temelji za stroje. Po programu bi morali z montažo opreme pričeti v prvem kvartalu leta 1975. Vsekakor bo dela na pretek. Poleg čistih gradbenih del se vključujemo v nove objekte tudi z vzporednimi deli, kot so instalacije in montaža domače in uvozne opreme. Skratka, celotna naložba prehaja postopoma v finiš, katerega rezultat naj bi bile konec letošnjega leta izdelane prve iverne plošče. D. Mazilj Razstavljali smo v Parizu — KANIN Sindikalna lista 75 Po večtedenski javni razpravi je republiški sindikat Zveze sindikatov Slovenije sprejel sindikalno listo za leto 1975. Sprejeta sindikalna lista ureja stališča, za katera je po mnenju sindikatov potrebno doseči usklajeno urejanje v samoupravnih sporazumih, internih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v družbenih dogovorih. Iz liste povzemamo le tista določila, ki najbolj zanimajo našo delovno organizacijo. L Najnižji osebni dohodek mora znašati najmanj 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. 2. Najvišji osebni dohodek nima absolutne zgornje meje za merljivo delo; določi se v samoupravnih sporazumih. 3. Osebni dohodek pripravnikov a) s srednjo šolo največ 70 % poprečnega osebnega dohodka, b) z višjo šolo največ 90 % poprečnega osebnega dohodka, c) z visoko šolo največ 105% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. 4. Dnevnice in stroški prenočevanja znašajo za čas odsotnosti 8 do 12 ur največ 90 din, za čas odsotnosti več kot 12 ur pa 140 din; stroški prenočevanja na podlagi računa največ do 160 din in prenočevanje brez računa največ do 70 din. Dnevnice za službena potovanja v tujino veljajo po zakonu in predpisih za upravne organe SR Slovenije. 5. Kilometrina za prevoz z osebnim avtomobilom na službeni poti znaša 1,50 din za prevoženi kilometer. 6. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ureja tako, da mora upravičenec sam plačati najmanj 30 din; kjer ni možnosti za prevoz z javnimi pre- Prispela je že prva oprema za novo tovarno voznimi sredstvi, se prizna največ 0,50 din za kilometer. 7. Regres za prehrano med delom v primeru organizirane prehrane znaša naj več do 200 din, v primeru neorganizirane prehrane pa največ do 100 din. Regres se ne more izplačati v gotovini. 8. Nagrade učencem v gospodarstvu za prvi letnik najmanj 600 din, za dragi letnik najmanj 700 din, za tretji letnik najmanj 850 din. 9. Regres za letni dopust pripada najmanj 900 din in največ 1100 din na zaposlenega. 10. Nagrade ob delovnih jubilejih za 10 let delovne dobe 2300 din, za 20 let delovne dobe 3450 din, za 30 let delovne dobe 4600 din. S. Zidar Jišni stil" V zadnjem prispevku o ekonomski propagandi sem zapisal nekaj besed o stikih z javnostjo (public relations) in o pospeševanju prodaje (sales promoti-ons). Tokrat pa bi rad zapisal nekaj malega o total designu. Besedo total design bi morda lahko še najustrezneje prevedli s pojmom »hišni stil« ali celo s starim pojmom »marka firme«. Vendar noben od teh pojmov ni natančen prevod (smiselno in dobesedno) angleškega izraza total design. Iz tega poizkusa v prevajanju izraza je že morda mogoče razbrati, kaj je total design. »Hišni stil« pomeni predstavljanje podjetja navzven z neko značilnostjo, ki je tolikšna, da poslovni partnerji ali kupci takoj vedo, s katerim podjetjem imajo opraviti. »Marka firme« je bolj konkretna, saj je to pravzaprav zaščitni znak podjetja, ki pa je tako značilen, da ob znaku ni potreben nikakršen napis podjetja. Takšen je na primer zaščitni znak firme Mercedes — Benz — trikotna zvezda, ali značilni W firme Volkswagen. Pri nas je zelo uveljavljen znak Iskre iz Kranja ali Saponie iz Osijeka. Total design pa je mnogo več od do sedaj povedanega. Morda je najbolje, da ga proučimo na osnovi našega podjetja. Ko smo sprejemali novi zaščitni znak podjetja, je bil vsem v mislih najširši pomen tega dogodka. Sprejeti novi zaščitni znak namreč pomeni predvsem velikansko investicijo, ki je vezana najprej na predstavitev novega znaka občinstvu, nato pa na uvajanje znaka v podjetju samem. Zaščitni znak Bresta vsi dobro poznate. Ob sprejemanju znaka so bile določene naslednje značilnosti: znak je rdeče barve, znak je vedno ležeč, napis Brest je v beli barvi, tip črk je hel-wetica, osnovna barva podlage za znak in napis je rjava. Ra-Konec na 4. strani Novosti iz delovnih Te dni dajejo komisije za samoupravne splošne akte po naših temeljnih organizacijah v javno razpravo osnutek novega besedila samoupravnih sporazumov, ki v skladu z novimi predpisi podrobneje urejajo medsebojna razmerja delavcev. Glavna določila sporazuma se nanašajo na dolžnosti in pravice delavcev v zvezi s pridobivanjem lastnosti delavca, z razporejanjem na delo, urejajo vprašanja delovnega časa in odsotnosti z dela ter uveljavljanje odgovornosti in pravic v okviru temeljne organizacije. Posebno poglavje je namenjeno tudi prenehanju lastnosti delavca. Ta samoupravni sporazum nakazuje tudi dolžnosti in pravice delavca v zvezi z določanjem organizacije dela, pravice in obveznosti informiranja, pravice do osebnega dohodka, do izobraževanja, do varstva pri delu, do stanovanj in do sredstev za stanovanjsko izgradnjo in pojasnjuje, da so podrobneje urejene s posebnimi samoupravnimi splošnimi akti. PRIDOBITEV LASTNOSTI DELAVCA Če si želimo ustvariti vsaj grobo sliko o novostih pri urejanju medsebojnih razmerij, se moramo ustaviti že kar pri pridobivanju lastnosti delavca. Poleg tega, da sta se objava in razpis glede na postopek precej poenotila, naj opozorimo še na naslednja določila: — izbira med kandidati, ki so se prijavili na objavo ali razpis, se mora opraviti, če vsaj en kandidat izpolnjuje pogoje iz objave oziroma razpisa, — ko se izbranemu kandidatu vroči sklep o izbiri, mu je treba istočasno vročiti tudi samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih ter drugi samoupravni sporazumi, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v temeljni organizaciji, — kandidat pridobi lastnost delavca tisti dan, ko podpiše izjavo, da soglaša z obveznostmi in pravicami, ki so določene v vročenih samoupravnih sporazumih, — kandidat pridobi lastnost delavca v temeljni organizaciji in je razporejen na delovna mesta v njej; le če je sklenjen med njegovo temeljno organizacijo in drugimi temeljnimi ali delovnimi organizacijami poseben sporazum, se ob določenih primerih lahko razporeja tudi izven temeljne organizacije, v kateri je pridobil lastnost delavca. NAJMANJ 18 DNI LETNEGA DOPUSTA V skladu s predpisi se bo na podlagi novega sporazuma odmerjal letni dopust tako, da ga ne bo imel noben delavec manj kot 18 delovnih dni. Posebna novost je v tem, da se delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, lahko odmeri letni dopust Nadaljevanje s 3. strani zumljivo je, da vsega tega ni mogoče upoštevati za vsako ceno in ob vsaki priložnosti. Važno je, da te tri barve dosledno uporabljamo in kombiniramo med ljudmi. Prva uporaba novega znaka je bila na dopisih, računih, naročilnicah, skratka, na vseh tiskovinah v prometu navzven, pa tudi v podjetju samem. Izdelane so bile nove posetnice, značke, propagandne table, novi znak je bil uveden v propagandne filme, oglase v časopisih, telope, skratka, povsod, kjer je bil kakorkoli predstavljen Brest. Upam si trditi, da je naš zaščitni znak že tako znan v Sloveniji, da napis Brest ob znaku ne bi bil več potreben! Za ostali del države to velja morda le za večja mesta (Beograd, Zagreb itd). Vzporedno z uvajanjem zaščitnega znaka smo uvajali tudi pojem »Brest pohištvo«, žal pa se programi prehitro spreminjajo in ostajamo tako na pol poti. Kaj je torej »total design«? To je posebnost podjetja navzven, njegova predstavitev javnosti. B. Lavrič v trajanju več kot 30 delovnih dni. Sporazum rešuje to s posebno lestvico, vendar tako, da nihče v temeljni organizaciji nima več kot 36 delovnih dni dopusta. Naslednja razpredelnica nam pokaže glavne kriterije za odmero letnega dopusta in naj večje število dni, ki ga posameznik lahko dobi po posameznem kriteriju: — po kriterijih delovnega mesta (AODM ali VZD), največ 12 dni, — po kriteriju delovne dobe največ 26 dni, — mladi delavci do 18 let (zaradi mladosti), največ 7 dni, — po starosti in delovni dobi (glej zgoraj), največ 6 dni, — zaradi obveze nočnega dela, največ 1 dan, —- mati ali oče samohranilec, za vsakega otroka največ 2 dni, — delavci invalidi glede na stopnjo invalidnosti največ 2 dni. Po novem lahko delavec izrabi svoj letni dopust tudi v dveh delih, pri čemer mora en del dopusta trajati najmanj 12 delovnih dni. PORODNIŠKI DOPUST TUDI ZA OČETA Porodnaški dopust je še naprej 105 delovnih dni. Glede nadaljevanja -tega dopusta pa je prišlo do spremembe, tako da delavka zdaj po lastni presoji lahko nadaljuje porodniški dopust še nadaljnjih 141 dni ali pa dela štiri ure dnevno do dvanajstega meseca otrokove starosti. Ta podaljšani porodniški dopust ima lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. NOVI UKREPI ZOPER KRŠILCE Ker smo o teh ukrepih že -pisali v eni izmed prejšnjih številk Brestovega obzornika, si danes osvežimo spomin le s tem, da jih ponovno naštejemo: — opomin, — javni opomin, — začasna (do enega leta) razporeditev delavca na drugo delovno mesto, — odstavitev z vodilnega delovnega mesta, — prenehanje lastnosti delavca, ki je lahko tudi pogojna. Novi zastaralni rok za uvedbo postopka zoper kršilce je iz šestih mesecev podaljšan na eno leto. ZAPOSLITEV — TEMELJ SOCIALNE VARNOSTI — TRDNEJŠA Zasledujoč ustavno določeno pravico do dela delavcu po novem ne more prenehati lastnost delavca v združenem delu, če je iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov prenehala potreba po njegovem delu v temeljni organizaciji. Prej smo taka prenehanja delovnih razmerij poznali v zvezi z ukinitvijo delovnih mest. Kadar zdaj pride do takih primerov, mora temeljna organizacija zagotoviti delavcu drugo delovno mesto v -isti ali drugi organizaciji združenega dela ali organih, ob pogojih in na način, kot se je bila predhodno dogovorila z njimi skladno z družbenim dogovorom ali ustreznim samoupravnim sporazumom. Delavcu seveda preneha lastnost delavca, če odkloni ponudeno mu drugo razmerij delovno mesto, ki ustreza njegovi delovni sposobnosti. V tej obvezi je skrita dolžnost prizadevanja za razširjeno reprodukcijo in za odpiranje novih delovnih mest vseh tistih delavcev, ki delaj-o s proizvodnimi sredstvi v družbeni lastnini. VAROVANJE PRAVIC Poleg drugih novih izrazov je zakon dosedanjo »pritožbo« spremenil v »zahtevo za preizkus odločitve o delavčevi pravici«. Le-to lahko vložijo kandidati, ki menijo, da je kršen postopek v zvezi z objavo ali razpisom, v roku 8 dni po prejetem sklepu. Delavci, ki že imajo lastnost delavca v temeljni organizaciji, pa lahko zahtevajo preizkus odločitve o njihovih pravicah v roku 15 dni po prejemu vsake posamezne odločbe. Po novem ne bodo smeli sodelovati pri odločanju o pravicah in obveznostih delavcev tisti delavci, ki so s prizadetim delavcem v ožjem sorodstvu (zakonec, bratje in sestre, potomci in predniki v ravni vrsti ter posvojenci in posvojitelji), pa tudi ne de- Zbor delavcev v Tovarni pohištva lavci, ki so z njim v kakšnem drugačnem razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu in pri drugih delavcih temeljne organizacije dvom o ne-pristranosti njihove odločitve. Postopek za sprejem novega sporazuma je seveda tak kot za ostale sporazume, ki urejajo področje neodtujljivih pravic delavcev temeljne organizacije. Prav zato, ker postane sporazum Cerknica veljaven šele, ko ga podpišeta dve tretjini vseh delavcev temeljne organizacije, bo že v samem začetku njegovega nastajanja organizirana aktivna javna obravnava in naj bi bil ta članek samo spodbuda — uvod v to razpravo. Pri tem pa moramo poudariti, da vse zapisano pomeni šele predloge nove ureditve medsebojnih razmerij. Z.Zabukovec NASI LJUDJE Jakob Mule je -star šestinpetdeset let in je zaposlen na Brestu že devetindvajset let. Dela kot brusač v TLI Stari trg in ima v -naši TOZD najdaljši delovni staž, torej je eden izmed veteranov Bresta. O zgodovini Bresta in o svoji preteklosti mi je Jakob kar na hitro povedal: »Sem iz kmečke družine; rodil -sem se na Gornjem Jezeru in tam sem tudi delal doma na kmetiji. V mladih letih sem imel od življenja le veliko garanja in pomanjkanja. Ni bilo toliko vsega kakor -danes. Staro jugoslovansko vojsko sem šel služit prav v vojni. Tako sem bil tudi v ujetništvu, in -sicer v Nemčiji — vse do osvoboditve. Ko sem po osvoboditvi prišel domov, -sem bil nekaj časa pri narodni zaščiti, potem pa sem 4. decembra 1946 pričel z delom na Brestu. Tedaj to še ni bil Brest. Nekaj ča-sa sm-o delali za obnovo, potem pa se je naše podjetje imenovalo LIP Cerkni- ca. Delal -sem kot tesar. Delali smo barake za naše ljudi, ki so po vojni ostali brez strehe. Takrat sem moral vse orodje nositi od doma. Delali -smo tudi po deset ;i-n dvanajst ur, ipa tudi veliko udarniškega dela je bilo.« Jakob mi je pokazal tudi udarniško knjižico, -ki jo hrani kot dragocen spomin na tiste čase. »Če si hotel postati udarnik, to ni bilo kar tako lahko. Moral si presegati normo, moral si imeti veliko prostovoljnih ur. Delali smo neprekinjeno tudi ob sobotah in nedeljah. Potreba je bila pač taka.« 13. avgusta 1950 -sem prišel iz Cerknice na Marof. Takrat smo gradili šupo, kjer smo izdelovali lesno volno, pozneje pa še zabo-jarno. Marof je bil še najmanj deležen razvoja. Premaknilo se je komaj v zadnjih nekaj letih. Vseskozi smo -poleg žagarske industrije delali še zaboje in ladijski pod. Zadnje čase imamo tudi stolarno, za katero -tudi brusim rezila. Ta stroj, ki stojim ob njem, je ta-ko star, kolikor časa sem jaz na Marofu. Oba naenkrat sva prišla in kaže, da si bova tudi oba naenkrat zaslužila pokoj.« Še to zapiši,« me opominja Jakob, »da bi morali za minulo delo dati več priznanja in stimulacije. V mojih letih že pojemajo moči, vid in tako naprej. Pogoji dela pa včasih niso bili taki kot danes: topla malica, zaščitna -sredstva, proste sobote; pa nekaterim mlajšim delavcem še to ni po godu. Jaz samo to rečem: da bi bilo le še dolgo tako, kot je, pa bi bil kar zadovoljen.« »Še dolgo bi lahko pripovedoval,« zaključuje Jakob, »pa saj so že tud-i m-nogi starejši delavci povedali isto o zgodovini Bresta, katere ne more nihče spremeniti.« M.šepec VOJAŠKE ŠOLE VABIJO NA VPIS Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je razpisal natečaj za sprejem novih učencev v vojaške gimnazije in v srednje vojaške šole v letu 1975, in sicer: srednje šole: Kopenska vojska: pehota, zemeljska artilerija, oklepne enote, protiletalska obramba in inže-nirija. Tehniška šola: strojna, tehnološka, elektrotehnična, prometna in zveze. Letalsko-tehniška vojaška šola: strojna, elektronsko tehniška, elektrotehniška in telekomunikacije. Mornariška šola: strojna, elektronsko tehniška, elektrotehniška in intendantsko vojaška šola. Šolanje traja štiri leta in je brezplačno. Rok za vpis v eno izmed naštetih šol je 31. maj 1975. Kandidati lahko dobijo vsa podrobna pojasnila na oddelku za narodno obrambo. Sklad le zaživel PRVI SESTANEK ZBORA VLAGATELJEV ZA USMERJENO STANOVANJSKO IZGRADNJO 22. januarja je bil prvi sestanek -od delavskih svetov TOZD izvoljenih predstavnikov za zbor vlagateljev usmerjene stanovanjske gradnje. Zbor vlagateljev se je konstituiral, sprejel pravilnik o delitvi sredstev sklada za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, obravnaval -osnutek natečaja — razpisa -posojil in -imenoval komisijo za razdelitev sredstev sklada. Ker se samoupravna stanovanjska interesna skupnost še ni oblikovala in ker je predvideno, da se bo do konca leta 1975 zbralo v okviru občine 5 milijonov dinarjev, pa da ta sredstva ne bi ostala še naprej mrtva, -je zbor vlagateljev pričel z delom. Potem, ko naj bi začasni pravilnik obravnavala še skupščina občine in občinski sindikalni svet, bo natečaj lahko objavljen. Prijave na natečaj za novogradnje — družbene in -individualne, se bodo zbirale po OZD in TOZD, medtem ko -naj bi za -sredstva za popravilo družbenih stanovanj in sredstva za komunalno ureditev zemljišč zaprosile tiste OZD, ki upravljajo z družbenimi -stano- vanji oziroma -komunalno urejajo zemljišča za stanovanjsko izgradnjo. Predlog natečaja predvideva, naj bi globalno sredstva razdelili: — 2,000.000 din za nakup družbenih stanovanj, — 1,700.000 din za kreditiranje -individualne gradnje, — 500.000 din za popravilo družbenih stanovanj, — 800.000 din za komunalno ureditev zemljišč. Za družbena stanovanja je predviden razmeroma majhen del sredstev. Zbor vlagateljev to svojo odločitev v predlogu natečaja utemeljuje s tem, da v vsej občini trenutno ni zastavljene niti ene novogradnje družbenih stanovanj, večina sredstev pa je že likvidnih. Računamo, da bi -se sredstva sklada, potem ko bi bil dokončno sprejet začasni pravilnik, objavljen natečaj, zbrane prijave, opravljena razdelitev, lahko začela koristiti že konec marca oziroma najkasneje v aprilu letos. J. Otoničar aša družbena prehrana Brest v zadnjem času posveča mnogo pozornosti, pa tudi sredstev družbenemu standardu zaposlenih, o čemer se lahko prepričamo tudi ob sprejemanju plana za leto 1975. Ena izmed oblik družbenega standarda, ki morda najbolj neposredno zadeva interese delavcev, je organizacija družbene prehrane. Zato smo se ob naših razgovorih, ki jih bomo poskušali obdržati tudi v prihodnjih številkah našega glasila, tokrat zadržali ob vprašanjih organizirane prehrane v Brestovih delavskih restavracijah. Preberimo torej, kaj menijo o tem po naših temeljnih organizacijah združenega dela. TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA V Tovarni pohištva Cerknica smo se pogovarjali z nekaterimi delavci o tem, kako so zadovoljni z malico med polurnim odmorom. Malica je dobra in raznolika, pa tudi dovolj je je, so enodušno menili delavci. Težko je le to, da je treba čakati tudi do deset minut in tako ostane časa samo za prehrano. Tudi s časom same malice niso najbolj zadovoljni. Prej, ko je bil odmor od 9.30 do 10. ure, je bilo bolje, tako pa sta odmor in malica prezgodaj. Dosti je takih, ki jih po delu ne čaka kosilo na mizi. V drugem delu izmenskega dela si največkrat kupujejo sendviče, da lahko delajo do konca izmene. TOVARNA IVERNIH PLOŠČ CERKNICA Kako vam kaj prija nova prehrana v delavski restavraciji: Janez Demšar: »K sedanji prehrani nimam posebnih pripomb. Skratka, s hrano sem zadovoljen. Nimam kaj reči, dovolj je je in dovolj dobre, tako da nisem nikoli lačen. Je pa druga stvar, ki me moti in tudi ostale delavce. Vrata restavracije se odpirajo oziroma so zaprta na minuto točno do delitve obrokov. Med tem časom se pred vrati zbere množica negodujočih delavcev, potem pride do prerivanja, tudi šipe pokajo. Pri nas imamo tudi neprekinjeno delo v izmeni, včasih čakajo kamioni. Skratka, zaradi tega nepotrebnega čakanja Pred zaprtimi vrati stoji in čaka tudi naše delo.« tovarna pohištva Martinjak Veliko pišemo o različnih gospodarskih vprašanjih, težavah in Podobnem. Zelo malo pa je posvečenih besed standardu, predvsem v naši družbeni prehrani. Odgovori posameznih delavcev na vprašanja, kako je po novem s Prehrano v delavski restavraci-31 TP Martinjak, bi v glavnem po-vedali naslednje: Hrana je v primerjavi z leti nazaj neprimerno kvalitetnejša, im k ar se ravnamo po jedilniku, Jtt nam ga tedensko določa zdravstvena služba, lahko zatrdimo, da ?e je hrana močno izboljšala. Pri-jditi moramo izjavam posameznih delavcev, da sedanjih malic ni v moč primerjati enolončnici, Pac pa že poprečnemu kosilu, v Marsikdo od delavcev se vpra-a> zakaj taka razlika med prejšnjo in sedanjo prehrano. Odgo-°r na to vprašanje je dokaj preprost. Vsi vemo, da smo prej Prnu vprašanju posvečali manjšo pozornost, po drugi strani pa rn° gledali na to, da se tudi de-Uvska restavracija krije iz svojin lastnih ustvarjenih sredstev. anes temu vprašanju posvečanj? Posebno družbeno skrb, saj j jipada vsakemu delavcu 100 din Da ?Sa za Prehrano, v ta namen P« se dodatno prispevajo sred-va za svoje delavce temeljne rgaruzacije, delno pa seveda pla-delavec sam. tu vSen Podatek o boljši hrani je v di to, da se je pred leti hranilo menzi med delovnim časom krog 65 do 70 odstotkov delav-ev- Danes pa se hranijo po ve- čini vsi, razen nekaj izjem in sicer v glavnem delavci, ki si iz zdravstvenih razlogov zaradi diete ne morejo tega privoščiti. TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG V Tovarni lesnih izdelkov smo abonentom delavske restavracije zastavili dve vprašanji: —- Kako ocenjujete topli obrok glede na vsebino, kvaliteto in postrežbo? — Ali kaj pogrešate oziroma imate mogoče kakšen predlog, da bi se dalo še kaj izboljšati? Na ti dve vprašanji smo dobili bolj ali manj enotne odgovore večine abonentov in dva od njih posredujemo. Vinko Strle, eden izmed mlajših delavcev, zaposlen kot kontrolor v stolarni, pravi: Topli obrok med osemurnim delovnim časom zelo cenim, ker je tako okrepčilo v korist osebnega počutja delavca na delovnem mestu m v korist podjetja glede storilnosti dela. Vsebina, kalorična vrednost in kvaliteta malice je pri nas že od nekdaj dobra, zlasti v zadnjem času pa še glede kalorične vrednosti zelo pohvalna. Glede izboljšanja prehrane nimam kaj prdlagati. Če bo taka naprej, smo lahko kar zadovoljni. Pri nas imamo še vedno težave zaradi utesnjenosti prostorov, toda sedaj, ko smo zgradili novo restavracijo, bo v najkrajšem času tudi to vprašanje rešeno. Marinka Glažar, delavka v štolami, pa je odgovorila: Prehrana je zelo kvalitetna in ustrezna. Pri nas se tudi delavci, ki opravljajo težko delo, lahko dovolj okrepčajo. Postrežemo si pa kar sami, ker mislim, da je to tudi najhitrejši način, da v polurnem času pridemo vsi na vrsto. Glede prostorov smo do sedaj še največ negodovali. Če si prišel na malico pri zadnjih, se nisi imel kam usesti. Sedaj pa, ko gledamo novo menzo, pa mislim, da bo tudi v tem pogledu kmalu vse urejeno. SKUPNE DEJAVNOSTI O prehrani oziroma o toplem obroku je na našo željo tokrat spregovorilo naših devet delavcev iz Špedicije na Rakeku. Kaj so rekli? »Že vsa leta nazaj smo po kilometrih in ostalih dogajanjih nekako oddaljeni od našega matičnega podjetja Bresta. Vi v Cerknici imate lepo in solidno restavracijo, zadnje leto tudi zelo okusne in obilne tople obroke, ki so tudi poceni. Imate tudi dobre delovne pogoje. Ravno tako je informiranost odlična. Pa poglejte nas! Naše delo je pač tako, da ga moramo opravljati ob vsakem vremenu. Že več let imamo skromno barako, v kateri si posušimo premočene dežne plašče. Včasih tudi kaj prigriznemo ali se pogrejemo. Sedaj, ko ste nam obnovili barako, da človek z veseljem stopi noter, si želimo, da nam organizirate še dostavo toplega obroka iz Cerknice. Sedaj se hranimo v restavraciji Pri lovcu. S hrano nikakor nismo zadovoljni. In veste zakaj? Zato, ker za nas vedno zmanjka kaj boljšega. Vampov in podobne hrane pa smo se že naveličali. Upamo torej, da naša želja le ni tako zahtevna. Samo nabavite ustrezno posodo, mi pa si bomo sami organizirali vsakodnevno dostavo hrane. Njihova želja res ni neuresničljiva. Na vsak način je treba njihovo željo, pa tudi željo delavcev iz prerezovalnice iprena upoštevati in v najkrajšem času urediti, kar se v tem pogledu narediti da. Pa prisluhnimo še mnenju o prehrani v Cerknici od tistih posameznikov, ki so že več let člani Skupnih dejavnosti in so postali redni abonenti naše menze v zadnjih mesecih. Sodelavka, ki skrbi za našo pošto, pravi: »Na topli obrok hodim zato, ker je kakovostno in količinsko dober in se ga sploh ne da primerjati s tistim pred enim letom nazaj. Zadovoljna sem tudi s sistemom samopostrežbe. Bojim se le, da se ne bi poslabšalo!« Tovarišica, ki skrbi za strojepisna dela našim tehnologom, je bila zelo kratka in jedrnata: »V menzo hodim zato, ker gredo tudi druge, pa še s hrano sem večkrat zadovoljna. Če bi bilo tako, kakor je bilo pred reorganizacijo restavracije, me zares ne bi videla, kakor me tudi pred tem ni!« Človek preživi ob delu najmanj tretjino svojega življenja, zato je jasno, da morebitni neugodni življenjski in delovni pogoji pustijo globoke sledi na njegovem telesnem in duševnem zdravju. Med take neugodne dejavnike, ki poškodujejo delovni del človekovih sposobnosti, sodi tudi alkohol. Alkoholizem kot bolezen zmanjšuje delovno sposobnost človeka najbolj v tistih letih, ko bi leda lahko najbolj koristil družbi. Odtod tudi vsa teža problemov, ki jih alkoholizem predstavlja za človekovo delo. Kakšne težave pri delu se pojavljajo zaradi alkohola? Osnovna težava je nezanesljivost pri delu zaradi delovanja alkohola na človeka. Tako so na primer trikrat pogostejše nesreče pri delu pri tistih delavcih, ki redno uživajo alkoholne pijače, kot pri onih, ki sploh ne pijejo ali pijejo zmerno in občasno. Kronični primeri alkoholizma predstavljajo -torej najpogostejši vzrok za nesreče pri delu. Izmed treh nesreč pri delu sta dve posledica čezmernega uživanja alkohola. Druga težava se nanaša na produktivnost. Delavec, ki pije, predstavlja za svoj kolektiv veliko breme. Njegovi izostanki z dela so pogostnejši, ker ga načeto zdravje in pogoste nesreče onesposabljajo za delo. Trpi pa tudi kvaliteta dela, saj so v neki metalurški tovarni ugotovili, da najboljši delavci, to je dve tretjini vseh zaposlenih, nikoli ne pijejo alkoholnih pijač. Tretji problem je odnos alkoholika do delovne skupnosti med samim procesom proizvodnje. Človek, M pije, obremenjuje delovno skupino, v kateri dela, saj se niti z delom niti z duhom ne more vključiti vanjo in tako mnogokrat njegov del dela pade na druge. To pa vsekakor negativno deluje na ostale člane delovne skupnosti, razbija njihovo enotnost pri delu, pripelje do u-padanja delovnega elana, znižuje Za zaključek še to: Podobna mnenja o toplem obroku imajo tudi posamezni, če jih tako imenujemo, redki samci, vendar s pripombo, da bi bili res zadovoljni šele takrat, če bi bila v restavraciji tudi kosila. Dvajsetletni član kolektiva, ki skrbi za uspešno prodajo žaganega lesa na Skupnih dejavnostih, je dejal: »V restavraciji sem reden abonent že vsa leta nazaj z manjšim presledkom, ko mi je pred letom zaradi postane hrane nekaj na- kvaliteto proizvodnje in podobno. Kako pa alkohol deluje na človekovo delovno sposobnost? Zakoreninjeno mnenje, da je alkohol hrana, da daje moč, da ogreje ali celo., da deluje kot zdravilo, je posledica tega, ker ljudje še vedno ne poznajo dejanskega vpliva alkohola na človekov organizem, še posebno na človekov živčni sistem. Vsa dosedanja raziskovanja so pokazala, da že najmanjše količine alkohola škodljivo delujejo na človekovo delovno sposobnost in na produktivnost dela in so torej vse trditve o koristnem delovanju alkohola na delovno sposobnost človeka velik nesmisel. Delovanje alkoholizma na delovno sposobnost lahko prikažemo v nekaj točkah, kot je to napravil Andre Bertrand, francoski zdravnik, ki se posebej ukvarja s tem vprašanjem: Podjetje Varnost nam je poslalo obvestilo o novi ceni njihovih uslug. To podjetje je pred sprejemom novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo upošteval tudi sindikalno listo (regres za letni oddih, regres za prehrano med delovnim časom, stalnost, minulo delo itd.). Po drugi strani pa je v zadnjem času prišlo do porasta poslovnih in življenjskih stroškov. To je prizadelo predvsem delavce z nizkimi osenbimi dohodki. Zaradi specifične uslužnostne dejavnosti pa to podjetje pridobi potrebna dodatna sredstva za uresničitev zastavljenih nalog le s poviševanjem cen svojih storitev. Ceno svojih uslug povečuje podjetje Varnost za več kot 30 odstotkov. Zaradi tako velikega povečanja uslug smo analizirali gajal prebavni sistem. Za kvaliteto, kvantiteto in ceno hrane zadnje mesece lahko izrečem vso pohvalo. Prav tako mislim tudi za sistem samopostrežbe, saj smo v zelo kratkem času postreženi vsi abonenti, ki nas ni ravno malo.« Prisluhniti velja torej tudi njihovim željam. Morda bi se le dalo kaj storiti. Mnenja so pripravili: S. Bogovčič, J. Klančar, F. Mulec, I. Škrabec in M. Šepec 1. negativno delovanje alkoholizma na alkoholika samega, na njegovo družino in delovno skupino; 2. negativno delovanje na delovno sposobnost bolnika samega, delovno skupino, v kateri dela in na produktivnost celotnega podjetja; 3. negativni vpliv potrošnje alkohola in pojava alkoholizma na splošno produktivnost dela; 4. negativno delovanje alkoholika na pravilne medsebojne odnose v delovni skupini. Koelsch, eden izmed najbolj znanih strokovnjakov higiene dela, primerja pitje alkohola pred delom ali med njim z vsipava-njem peska v naj finejše dele mehanizma kakega stroja. Alkohol že v majhnih, »nedolžnih« količinah pred delom ali med njim izpostavlja delavca stalni nevarnosti in zmanjšuje uspeh dela. Za kakršnokoli delo so pogosto celo nevarnejše manjše količine alkohola, saj izrazito pijanega človeka sodelavci prej opazijo in ga lahko tudi pravočasno odstranijo z delovnega mesta. M. TURK-ŠKRABA vse stroške, ki se pojavljajo z varovanjem premoženja in pretehtali možnost, da prevzamemo to službo sami, če bi bilo ceneje. Analiza je pokazala, da v stroških ni posebnih razlik. Zato je bil dosežen sporazum s predstavniki podjetja Varnost, naj se predlaga pristojnim organom TOZD Bresta, da se prizna podjetju Varnost povečanje cen uslug s prvim aprilom. J. Klančar Alkoholizem in delo Čezmerno uživanje alkoholnih pijač povzroča vrsto škodljivih posledic za človekovo zdravje, pa tudi vrsto neugodnih posledic na ekonomskem in socialnem področju za alkoholika in enako za njegovo družino. Poleg tega je posledica alkoholizma neopravičeno izostajanje z dela, nezadovoljstvo v delovni skupini, upadanje proizvodnje glede na kvalileto in obseg, izguba delovnih navad alkoholika in podobno. Vse to neugodno vpliva na položaj in ugled posameznika na delovnem mestu, hkrati s tem pa je pogojena tudi izguba ugleda celotnega podjetja in poslovnega zaupanja vanj. PODJETJE VARNOST BO ŠE VAROVALO NAŠE PREMOŽENJE Nakup novih stanovanj Te dni sklepa BREST pogodbe z gradbenimi podjetji o nakupu novih stanovanj. Kupili bomo vsa štiri stanovanja, ki so še naprodaj (dve triinpolsobni stanovanji, eno trosobno in eno enosobno stanovanje). Stanovanja so v Cerknici; tri stanovanja v novem bloku na Peščenku in eno v novem bloku na Notranjski cesti. Ker v Loški dolini letos ni naprodaj novih stanovanj in zaradi strukture sredstev za stanovanjsko izgradnjo po TOZD (tabela!), bo potrebno s TOZD TLI Stari trg in TOZD TP Stari trg skleniti ustrezen dogovor za posojilo sredstev. KORIŠČENJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO 1.181.250. — individualna izgradnja Ljub. banka 1.420.000.— individualna izgradnja KB K 2.601.250. — sred. za individualno izgradnjo 323.750.— sprošč. sred. pri LB do konca leta 468.947.— sprošč. sred. pri KBK do konca leta 792.697.— sred. za nakup stanovanj Zbrana sred. Individ. izgr. Ostane SD 637.900,— TPC 1.208.200,— TPM 702.600,— TIP 169.900,— I. SKUPAJ 2.718.600 2.061.010,— 675.590,— TLI 407.300,— TPS 268.000,— II. SKUPAJ 675.300,— 540.240,— 135.060,— VSEGA: 3.393.900,— 2.601.250,— 792.650,— Skupne dejavnosti, TOZD TP Cerknica, TOZD TP Martinjak in TOZD TIP Cerknica imajo na voljo za nakup stanovanj 657.590 din, TOZD TLI Stari trg in TOZD TP Stari trg pa imata za ta namen 135.060 din. Stanovanja, ki jih nameravamo odkupiti od gradbenih podjetij (Gradnje Postojna in Gradišče Cerknica) bodo stala skupno 1.093.067 dinarjev. Stanovanja so predvsem večja (nad 66 kvadratnih metrov površine) in bodo zato primerna za večje družine (po določilih samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev). Ko bodo urejene pogodbe o nakupu, bo splošno-kadrovska služba objavila razpis novih stanovanj in zbirala prošnje. Predvidoma bo to v začetku februarja. M. TURK-ŠKRABA IZOBRAŽEVANJE ČLANOV DELAVSKE KONTROLE V zadnjih dneh decembra se je pričel seminar za člane delavske kontrole. Seminar ima namen pomagati članom pri njihovem prihodnjem delu. Ker je ta oblika upravljanja nova, je delo v samoupravni delavski kontroli zelo odgovorno. Zato je izobraževanje njenih članov še toliko bolj umestno. Program ni fiksno določen in se bo spreminjal pač glede na potrebe. Tudi terminsko ni določen. 21. decembra je bil prvi seminarski dan. Od 27 članov delavskih kontrol se je predavanja udeležilo kar 22. Predavala sta Zdravko ZABUKOVEC o temeljnih pojmih samoupravljanja, o organizacijah združenega dela in o poglavitnih določilih v Brestovih samoupravnih sporazumih ter Franc STERLE o funkcioniranju delegatskega sistema. Udeleženci seminarja so bili z obema predavateljema zelo zadovoljni, kar se je pokazalo tudi v diskusijah. 22. januarja je bil drugi seminarski dan. Tudi to pot je bila udeležba velika. Najprej so se ob predavanju Branka Mišiča in v daljši razpravi seznanili z osnovnimi ekonomskimi pojmi. Drugi del je vodil Zdravko Zabukovec in je v njem tekla beseda o novostih iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Predvidevamo, da bodo enaki seminarji še za člane organov upravljanja in za delegacije v samoupravne interesne skupnosti. ZAVAROVALNICA SAVA OBDARILA OTROKE Zavarovalnica SAVA — poslovna enota Postojna — vsako leto obdari eno osnovno šolo na področju, kjer poslovna enota deluje. Tokrat je dedka Mraza pot napotila v prelepo Loško dolino, kjer so ga že nestrpno pričakovali otroci na osnovni šoli IGA VAS. Srečanje mladih otrok z dedkom Mrazom je bilo nadvse prisrčno, saj so mu pripravili zelo lep in pisan kulturni program. Po končanem programu je prišel vesel trenutek, ko je dedek Mraz razdelil vsakemu učencu osnovne šole IGA VAS prikupno darilo, ki ga je prispevala zavarovalnica SAVA — poslovna enota Postojna. Številne nove gradnje Organizacija dela v centralnem skladišču Ker je centralno skladišče gotovih izdelkov zgrajeno, je sedaj pred nami naloga, da ga začnemo uporabljati tako, kot smo si tudi zamislili. Ne bo odveč, če ponovimo glavne značilnosti poslovanja z gotovimi izdelki, od pakirnih trakov v TOZD pa tja do nakladanja oziroma razvoza naših izdelkov porabnikom. Pri pakirnih linijah se izdelki nakladajo na palete dimenzije 2000X1000, 2000X1200 mm. Tako naložene palete viličarji prenesejo na tovorno vozilo, ki je opremljeno po globini kesona z dvema valjčnima trakovoma. Ta način transportira-nja omogoča majhno porabo nakladalnega oziroma razkladalne-ga časa, povsem pa odpade fizično delo. Zaradi osnove skladiščenja se na paleto stavljajo samo isti izdelki. V centralnem skladišču imamo na vhodni strani tri dvižne mize, ki so namenjene samo za razkladanje gotovih izdelkov, na sprednji —■ odpremni strani pa pet dvižnih miz. Mize so opremljene z gnanim valjčnim trakom. Vozilo pripelje gotove izdelke na vhodno stran in zapelje vzvratno do dvižne mize. Glede na to, da je vozilo opremljeno z valjčnim trakom, se naložene palete pretransportiraj o na dvižno mizo v zelo kratkem času. Viličarji prevzamejo palete ter jih prepeljejo na že vnaprej določena skladiščna mesta, to so polja. Zaradi evidence so vsa polja oštevilčena, prav tako transportne poti. Skladiščnih mest je toliko, da lahko vsakemu izdelku — elementu, ki se razlikuje po dimenziji ali površinski obdelavi, damo svoj skladiščni prostor. Posebne ekipe bodo imele nalogo nabirati izdelke na kompozicijo vozičkov. Kompozicije bodo vlekli posebni vlačilci. Na eno kompozicijo se bo nabralo toliko izdelkov, da bo zadostovalo za vsebino kamiona. Zaradi lažjega premika izdelkov so vozički opremljeni z valjčki. Dvižne mize so dimenzije 7000 X 3000 mm in nosilnosti 5 ton. Levo in desno od mize so boksi za predpripravo odpreme izdelkov. Tako se lahko navozi v odpremni del skladišča za 15 kamionov izdelkov. Za nemoteno delo poslovanja skladišča le-to potrebuje, kot smo že navedli, 5 dvižnih miz, 4 vlačilce z vozički ter 4 viličarje. S temi sredstvi bo v dvoizmenskem poslovanju upravljalo okoli 30 delavcev. Poslovanje centralnega skladišča gotovih izdelkov bo teklo prek službe za avtomatsko obdelavo podatkov. Od zbiranja naročil, planiranja, razpisa predaj-nic in odpremnic, priprave odpreme, same odpreme, fakturiranja, evidence zalog, do prodajne in ostale statistike ter reklamacij, bo skladišču zagotovljeno, da bo poslovodno nemoteno s pogojem seveda, če bo dinamika prodaje na ustrezni višini. M. Žunič V naši delovni organizaciji je bila prvič organizirana trim akcija, in sicer v streljanju. Trim se je že uveljavil v mnogih evropskih deželah in vedno bolj pomembno vlogo dobiva tudi pri nas. Organizirane so številne trim akcije, vedno več je trim steza, uveljavljajo se najrazličnejša tekmovanja za trim značke... Prvi korak v takšne akcije je na Brestu naletel na ugoden odziv, saj je bilo sodelovanje izredno. 19. decembra je imel vsakdo iz naše delovne organizacije — ne glede na znanje v streljanju možnost sodelovati v trim akciji v tej panogi. Udeleženec je moral odstreljati deset stre- Ekonomski slovar RABAT je znižanje cene ali celotnega zneska, določenega v računu, ki ga izstavlja podjetje kupcem , izraženo v odstotkih. Na primer: znesek v računu (ali cena) 1000 din znesek rabata (10%zneska) 100 din znesek, ki ga dobi podjetje, 900 din Podjetje daje trgovskim podjetjem rabat, da bi doseglo: — večji odjem svojega blaga in s tem večjo prodajo in — hitrejše plačevanje računov, ker s tem povečuje svojo likvidnost. NEDOVRŠENA PROIZVOD NJA je naziv za predmete dela (material, surovine, del osebnih dohodkov), ki so v procesu svoje obdelave, toda niso še tako obdelani, da bi prešli v naslednjo fazo proizvodnje. Z drugimi besedami, izdelki še niso sposobni za prodajo. Prav zato se imenujejo nedovršena proizvodnja. Za razliko od nedovršene proizvodnje pa so polizdelki v procesu obdelave že utrpeli take spremembe, da so sposobni za novo fazo proizvodnje, lahko se uskladiščijo kot zaloga ali se prodajo na tržišče. RECESIJA je ekonomski izraz, ki se v zadnjem času uporablja zlasti v ZDA za obdobje upadanja gospodarske aktivnosti. V bistvu ta pojav pomeni enako stanje kot gospodarska kriza. S tem nazivom skuša kapitalistično gospodarstvo zamegliti dejstvo, da so gospodarske krize sestavni del tega sistema, in prikazati, da so to le slučajni pojavi. Časi med recesijami se zmanjšujejo in so na primer v letih 1957—1961 znašali le 15 mesecev. Z vedno večjih vplivom države skušajo krizne vplive čimprej odpraviti. CARINA je plačilo, ki se plača po določenih carinskih stopnjah. Carine se plačujejo za uvoz blaga (uvozne). Zelo redke so izvozne carine, ki se plačujejo za izvoz blaga. Poznamo tudi tranzitne carine, ki se plačujejo za blago, ki se prevaža prek nekega ozemlja. Najpogosteje se uporabljajo uvozne carine, ki so sestavni del družbene intervencije na področju gospodarstva za reguliranje in usmerjanje mednarodnih gospodarskih odnosov. B. Mišič lov, za kar isi je pridobil trim značko in nalepko, kar pomeni, da je vsakdo dobil priznanje ne glede na uspeh. Najbolj zgovoren podatek o zanimanju za takšno rekreacijo naših delavcev je več kot 150 udeležencev. Med njimi je bila najstarejša delavka Terezija Snoj, stara enainšestdeset let. Tudi naši delavci se čedalje bolj zavedajo in spoznavajo pomen in vrednost športne rekreacije. Človek se v vsakdanjem življenju vse manj giblje, sprošča, ohranja vzdržljivost, kar se odraža tudi v zdravju in počutju. Delovni ljudje, ki se ukvarjajo s katerokoli športno rekreacijo, se bolje počutijo, ostanejo vital-nejši, njihova delovna sposobnost je večja. Trim je geslo, ki opozarja na več gibanj a, "na ohranjevanje vzdržljivosti, ohranjevanje ravnovesja med duhom in telesom. To je šport za vsakogar — prilagojen starostnim stopnjam in telesnim sposobnostim posameznika. Človeka želi prepričati v to, da za rekreacijsko športne aktivnosti ni potrebno nič več kot gola odločitev za več gibanja. Zagovarja preprostost v telesnem gibanju, vadbo v stanovanju, ob televizorju, v avtomobilu, v prostem času, na plaži, v odmoru med delom ali na sprehodu. V prihodnje bodo organizirane nove trim akcije tudi^v drugih športnih aktivnostih, vsakdo pa bo lahko v tem našel sebi primerno športno rekreacijo. V. DEBEVC Uspela TRIM akcija v streljanju Kako naj si trim utira pot? Prijeten uvod v .praznično vzdušje je bil novoletni koncert, ki ga je v kinodvorani priredila godba na pihala. Sodelovala sta tudi vokalni sektet Tabor in instrumentalni ansambel Deltoidi iz Cerknice. Na koncertu so slovesno podelili starejšim članom godbe odlikovanja in priznanja predsednika republike za dolgoletno sodelovanje pri godbi. Koncert je bil lepo pripravljen. Ob prijetni glasbi in petju je večer prehitro minil. Takšnih koncertov bi si želeli še več, tudi med letom, je bilo slišati pogovore zadovoljnih poslušalcev, ko so zapuščali dvorano. Mnogi so celo izrazili željo, naj bo novoletni koncert vsako leto. Postal naj bi torej navada — tradicija v našem malem mestu. Ali bo? Naš sodelavec v tej rubriki ima kot popolnoma zasebni analitik še to žilico, da vsakih pet mesecev v delikatesi našega malega mesta izprosi jedilni list za svojo zbirko. Pa poglejmo, koliko je moral lačni gost za posamezne dobrote te ustanove plačati 20. januarja lani in isti dan letos. Kranjska klobasa z gorčico Dunajski zrezek Pariški zrezek Ljubljanski zrezek Naravni zrezek V podrobnejšo analizo lani 10,00 din lani 22,00 din lani 22,00 din lani 23,00 din lani 20,00 din se naš analitik ni spuščal. letos 16,00 din letos 25,00 din letos 28,00 din letos 30,00 din letos 25,00 din Najmlajši meščani našega mesta so že pred obupom. Dedek Mraz je poskrbel za smučke in sanke, snega pa od nikoder. Šli bi na otroško igrišče, toda kaj, ko jim ta presneti buldožer noče in noče Poravnati napeljane zemlje. Sporočamo vam hvale vredno novico, da naše pisanje v tej rubriki le ni vedno brez haska. Po enem letu je znak pred Brestom le obrnjen v pravo smer. Tri hišne številke še od jesenske 'konspiracije so že odlepljene. V prodajalno zelenjave se občasno vseljuje prodajalec nogavic in podobne branže. Mladina je veselo zaživela in se vsako soboto vrti v stari menzi. V našem kinu je v januarju naposled prišel na vrsto naš domači film Užiška republika. Od istega obdobja lani do danes se je naše malo mesto obogatilo kar za 27 novih telefonskih naročnikov. Še in še bi lahko naštevali. Nekaj pa hiora ostati še za prihodnjo številko, ali ne? Obisk v Elanu . Mladinski aktiv TP Martinjak Je. organiziral sredi decembra obisk v tovarno športnega orodja ■'-LAN, da bi se spoznali s proizvodnjo in navezali stike s tamkajšnjo mladino. Tovarna se je razvila tako rekoč iz obrtniške delavnice. Z razvojem tehnologije in strojne 0Preme se je razvila v drugega največjega proizvajalca smuči v b v rop j. Proizvodnja se deli v glavnem v tri veje: notranja oprema telovadnic in orodja, smučarija in ^delovanje plastičnih čolnov. Ogledali smo si vse tri oddelke. v zimski sezoni se najbolj posvečajo izdelovanju sani in vseh vrst smuči. Zato nas je ta od-delek tudi najbolj zanimal. Ciklusi proizvodnje smučk gredo Po velikosti in seveda tudi po kvaliteti. Kvaliteta smučk je odvisna od njihove sestave oziroma števila plasti, iz katerih je se-tavljena. Strojna oprema jepre-beJ zahtevna, saj jo je včasih potrebno prilagoditi posamezni ope-raciji. Večina materialov je iz uvoza. Zatorej se ne smemo ču-fjti, zakaj so smuči vse dražje. Vse tekmovalne in boljše ska- kalne smuči izdelujejo v nekaj kilometrov oddaljeni delavnici. Izdelujejo tudi opremo za telovadnice, in dejali so nam, da imajo naročil že za leto dni naprej. Kot surovino pretežno uporabljajo jesenov les, saj najbolj ustreza s svojimi dobrimi lastnostmi. Pred nekaj leti pa so se začeli ukvarjati tudi z izdelavo plastičnih čolnov. Trenutno imajo v proizvodnem programu enajst tipov čolnov. Pri izdelavi je potrebno vsa dela opravljati v glavnem ročno. V proizvodnem prostoru lahko izdelujejo hkrati tri tipe čolnov, čas izdelave traja približno tri dni. Čolne izvažajo v Skandinavijo, ne le na domače tržišče. Že sedaj lahko ugotovimo, da je ELAN na vseh proizvodnih področjih prišel že tako daleč, da ni več neznano ime v svetu športnega orodja in zimskega športa. Ob koncu obiska smo jih tudi mi povabili, naj obiščejo naš obrat in povabilo so z veseljem sprejeli. Saj si oboji želimo navezati stike, ki ne bi bili le zabava, temveč tudi izmenjava mišljenj o delu mladine. A. Muha 0 financiranju krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti so v ustavi opredeljene predvsem kot samoupravne skupnosti, v katerih naj bi delovni ljudje ter občani sami in v tesnem sodelovanju s člani drugih skupnosti, ne glede na meje krajevnih skupnosti ali občine, urejali vrsto skupnih življenjskih vprašanj in dejavno vplivali tudi na reševanje skupnih vprašanj drugih — širših skupnosti. Pri uresničevanju ustavnih določil o krajevnih skupnostih kot družbeno ekonomskem odnosu pa naletimo na nekatere objektivne ovire, ki se kažejo zlasti pri oblikovanju njihovega razvoja, posebno pa še pri združevanju sredstev za uresničevanje njihovih programov. Teh ovir pa m mogoče takoj odstraniti, zlasti še, ker so odvisne od uresničevanja drugih pogojev: Prilagoditve sistemov družbene reprodukcije ustavnim načelom. Dopolnitve sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju skupne in splošne porabe. Zavesti in samoupravne organiziranosti delovnih ljudi. Normativne ureditve krajevnih skupnosti. Še so prisotne težnje, da bi le-te svoje programe in načrte še vedno naslanjale na sredstva iz proračuna občinske skupščine, navadno zato, ker jim je samoupravno sporazumevanje še nekoliko tuje in nejasno. Normativne ureditve TOZD in drugih organizacij združenega dela, kjer m vselej prisotno novo pojmovanje krajevnih skupnosti. To se kaže v razpravah o načrtih razvoja, o politiki družbenega standarda, o delu in usmeritvi sindikalnih organizacij ... Opazne pa so tudi pripombe, češ da se itak odtujuje preveč sredstev iz delovnih organizacij in se s tem krni reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Gotovo je, da takega družbeno ekonomskega odnosa ne bo mogoče v celoti uresničiti vse dotlej, dokler delavec v združenem delu ne bo suvereno in v celoti odločal o delitvi ustvarjenih sredstev. Izpeljane celovite funkcije delegatskega sistema z vključevanjem medsebojnega kvalitetnega informiranja. Pogrešamo sistem funkcionalnih in vsebinsko kvalitetnih pretokov informacij v pogojih delegatskega odločanja. Vloge subjektivnih sil — zavesti o pripadnosti krajevni skup: nosti pri vseh občanih . — zlasti vloge družbeno političnih organi- nje med KS in TOZD. Tudi v naši občini beležimo lepe rezultate in bi veljalo, da ga kot institucijo obdržimo, vendar le kot dodatni vir sredstev za izpolnjevanje dodatnih potreb občanov in to iz čistih osebnih dohodkov občanov, če želijo le-ti nekatera pereča vprašanja hitreje zadovoljiti. KAKO V PRIHODNJE? Vprašanje prenosa funkcij in različnih oblastvenih in drugih pristojnosti na širše družbeno politične skupnosti pravzaprav družbeno ni ovrednoteno, v tem kontekstu pa je treba vendarle ugotoviti nekatera pozitivna in spodbudna dejstva, ki jih je rodilo nekajletno delo KS. Dobre izkušnje bodo nedvomno tisti kapital, ki nam bo v dragoceno spodbudo in pomoč pri realiza-cidj novih nalog pri daljši in široki akciji za organsko in vsebinsko vključevanje krajevnih skupnosti v splet samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov: Primerna teritorialna organiziranost krajevnih skupnosti. V naši občini že z njihovo organiziranostjo omogočamo družbeno politični odnos v smislu ustavne opredelitve. Visoka zavest in osveščenost občanov, ki se kaže v politični zrelosti in pripravljenosti za obvladovanje različnih vprašanj dela in življenja. Močna ekspanzija gospodarstva, ki dosega zavidljive rezultate. Primerna raven organiziranosti in aktivnosti družbeno političnih organizacij. Lepi rezultati dela krajevnih Skupnosti, ki se sicer kažejo predvsem na komunalnem področju. Solidna priprava za začetek dela samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi povedanega bi lahko strnil predlog, v katero smer obravnavati vprašanje sistemske ureditve financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti: 1. Funkcionalne izdatke za njihovo delo (prostori, delo samoupravnih organov, zborov, delo strokovnih služb) naj zagotovi občinski proračun. 2. Programi interesnih skupnosti, denarno oplojeni s sredstvi krajevnih skupnosti, TOZD in občanov. Pri tem seveda računamo na skupno obravnavanje programov več zainteresiranih interesnih skupnosti. 3. Samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti s TOZD in drugimi združbami združenega dela. Gre za sredstva iz dohodka organizacij združenega dela, pri obrti pa so ključi lahko drugačni. 4. Solidarnostna pomoč razvitejših krajevnih skupnosti in širše družbene skupnosti manj razvitim krajevnim skupnostim. 5. Samoprispevki občanov od osebnih dohodkov. 6. Lastni viri — servisi in druge storitve ter bančna sredstva. Zelo pomemben dosedanji vir sredstev krajevnih skupnosti — prispevek za mestno zemljišče oodi seveda v program komunalne interesne skupnosti, stvar dogovora med slednjo in KS pa je pogodbena izvedba programov komunalne interesne skupnosti. Sredstva morajo ostati namenska in v kraju, kjer so zbrana. a tem sestavkom sem se želel vKljučiti v prizadevanja, da bi se dogovorili za trajnejši koncept sistema financiranja in seveda funkcioniranja krajevnih skupnosti v občini, pa tudi v Sloveniji. F. Sterle Pred novo organiziranostjo SZDL JANUARJA IN FEBRUARJA STATUT IN PRAVILA SZDL V JAVNI RAZPRAVI zactj. Vprašanje vloge samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih, posebno pa še skupno dogovarjanje o programiranju in planiranju ter realizaciji, saj imamo do sedaj zelo skromne izkušnje. Neustreznega načina povezovanja vseh krajevnih skupnosti v občini -v smislu usklajevanja programov in združevanja sredstev ter v smislu zagotovitve pri uresničitvi interesov širše družbene skupnosti. Od metod delovanja krajevne skupnosti, te pa so nedvomno odraz njihove kadrovske zasedbe in organiziranosti. Začasno postavljeni način obvladovanja samoupravnega sporazumevanja prek izvršnega sveta skupščine občine Cerknica sam po sebi odvrača neposredne stike in sodelovanje med TOZD in KS. Pobuda krajevne skupnosti pa je zato manjša. Ti pomisleki seveda niso usmerjeni v solidarnost med krajevnimi skupnostmi, zlasti še med razvitimi in nerazvitimi, vendar pa je treba pristaviti, da naša praksa, izkušnje iz leta 1974, tudi glede solidarnostnega prelivanja sredstev temelji predvsem na preprosti razdelitvi brez izdelanih meril. Večkrat je vprašljiva tudi realnost programov in načrtov dela ter razvoja krajevnih skupnosti. Občutimo, da bi bilo potrebno zgraditi nekakšno splošno »družbeno« tehnologijo planiranja od temeljnih celic ustvarjanja in življenja tja do občine, republike in celo federacije. Samoprispevek občanov se seveda tudi veže na sporazumeva- Tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva že vrsto let išče poti za svoje programsko in organizacijsko [prilagajanje potrebam in zahtevam našega časa. Že pred leti je izšel pomemben dokument SZDL danes, njeno vlogo pa je poglobljeno opredelila nova ustava. V duhu nove ustave je SZDL najširša družbeno-politična in demokratična oblika združevanja in povezovanja delovnih ljudi, družbeno-političnih organizacij in društev. Ena izmed njenih pomembnih nalog je prav usklajevanje programov iin dela organizacij, predvsem pa naj zagotovi najširšo osnovo za obravnavo vseh družbenih vprašanj. Njeno vlogo in organiziranost opredeljujejo novi statut in pravila, ki so prav v tem času v najširši javni razpravi, zatem pa bodo še volitve njenih novih organov. O teh dokumentih je že .tekla razprava med vodstvi družbenopolitičnih organizacij na medobčinski in občinski ravni, -svojo konkretno vsebino pa naj bi dobila med delovnimi ljudmi. Ob tem velja opozoriti, da bo spet strel mimo, če bodo javne razprave zgolj formalne in načelne, ne pa konkretno dogovarjanje o najustreznejši novi organiziranosti ter o vprašanjih, ki zadevajo slehernega delovnega človeka, organiziranega v najrazličnejših samoupravnih skupnostih. Ta vprašanja naj bi bila predvsem: — ocena uresničevanja ustavnih določil in novih odnosov na vseh področjih in ravneh, — delo krajevnih skupnosti — ali so že zaživele na ustavni vse- bini in ali je uspelo pritegniti k delu dovolj kvalitetnega kadra, — kako so zaživele samoupravne interesne skupnosti; predlogi za njihovo prihodnje delo, — delovanje delegatskega sistema, predvsem povezovanje delegatov z delovnimi ljudmi, — celotni proces informiranja delovnih ljudi, — najustreznejša organiziranost SZDL in materialna osnova za njihovo delo. Vsekakor je pred nami obdobje velikih prizadevanj, da bi SZDL tudi v vsakdanjem življenju dobila tisto vlogo, za katero jo obvezujejo določila nove ustave in potrebe sedanjega družbenega trenutka. B. Levec NOVA RAZSTAVA V SALONU POHIŠTVA Tokrat nas je z razstavo svojih del v Brestovem salonu pohištva prijetno presenetil logaški samorastnik Tone Rupnik — Storžev. Na otvoritvi razstave, ki je bila 17. januarja, je bilo precej ljubiteljev slikarstva. S toplo narodno pesmijo je otvoritev popestril Logaški oktet in vlil v srca obiskovalcev domačo prijetnost. Motivi njegovih slik sta Notranjska in Kras. Ljubi sonce in s soncem obsijane kraje ter pokrajino in to skuša izraziti na slikah, ki nam zgovorno pričajo, kako veliko truda in natančnosti je spojeno s to ljubeznijo. Boji se, da bo nekoč vso lepoto teh mirnih poljan uničila človeška roka, zato jo skuša ohraniti na platnu takšno kot je: sončno, tiho, nežno. A. Purkart Letos - bloški teki Množično vključevanje občanov v telesno-kulturno dejavnost je tema današnjega dne. O tem, kako v tej splošni akciji pritegniti vsakega posameznika k občasnemu ali sistematičnem delu, je mogočih več načinov. Zavedati se moramo, da živimo na podeželju, kjer smo brez vsakih tradicij, izkušenj, objektov. Imamo le nekaj prizadevnih športnih delavcev-občanov, ki si prizadevajo, da bi telesna kultura zaživela. Imamo nekaj naravnih pogojev, in sicer prav v tistih letnih časih, ko ima naš občan ne glede na poklic več prostega časa. Na eni izmed sej izvršnega odbora temeljne telesnokulturne skupnosti smo razpravljali o množičnih akcijah na Slovenskem in izoblikoval se je predlog, da se v to dejavnost vključimo z organizacijo večje športne manifestacije, ki naj bi popula-zirala množičnost. Idealni smučarski tereni na Bloški planoti z edinstveno zgodovinsko vsebino nam omogočajo, da z majhnimi sredstvi organiziramo Bloške smučarske teke. S tako akcijo se pridružujemo prizadevanjem turističnih dejavnikov, da bi Bloke oživili z vidika turističnega gospodarstva. Ne glede na različne pripombe, ali je to potrebno in koristno, je odločeno, da teki bodo. Predvideni so za 2. marec in upamo, da bo kljub mili zimi dovolj snežne odeje. Delo enajstih komisij je že v polnem teku. Osnovni koordi- nator in nosilec akcije je 10 TTKS z naslednjimi komisijami: 1. komisija za propagando in določitev kriterijev tekmovanja, 2. komisija za razpis, 3. komisija za pripravo prog, 4. komisija za varstvo proge, 5. zdravstvena komisija, 6. sodniška komisija 7. komisija za otvoritev, razglasitev rezultatov in nagrad, 8. komisija za prehrano, 9. komisija za pripravo starta in cilja, 10. finančna komisija, 11. častno pokroviteljstvo. Verjetno ljudi tudi zanima, kdo vse bo sodeloval. Po razgovorih s Smučarsko zvezo Slovenije smo vključeni v njihov koledar, se pravi, da bo tekmovanje na republiški ravni. Po prvih informacijah menimo, da bo sodelovalo okrog tisoč ljubiteljev zimskega smučanja. Proga bo dolga okrog trideset kilometrov, to pa je tista dolžina, ki je brez vnaprejšnjih priprav ni tako preprosto presmučati. Da bi omogočili tudi manj izurjenim sodelovati v tej lepi športni panogi, smo predvideli tudi progo, dolgo okrog 8 kilometrov. S tem bi radi, da jih sodeluje čim več. K sodelovanju bomo poleg tekmovalcev iz Slovenije vabili tudi tekmovalce iz ostalih republik in se tako vključili v širši krog praznovanja 30. obletnice osvoboditve naše domovine. Nazadnje bodo vsi tekmovalci dobili spominske značke Bloški teki 30 km in TRIM teki 8 km. Občinsko sindikalno prvenstvo Občinsko sindikalno prvenstvo je bilo novembra in decembra preteklega leta. Sodelovalo je 15 sindikalnih organizacij v 5 panogah v moški konkurenci, in sicer v košarki, malem nogometu, kegljanju, streljanju in šahu. Ženske so se udeležile prvenstva le v dveh panogah, in sicer v kegljanju in streljanju, o uvrstitvah v kegljanju smo že poročali, ostali rezultati pa so: Streljanje — moški krogov 1. Brest TOZD TP Cerknica I. 1000 2. Gozdarstvo TOZD Cerknica 886 3. Gozdarstvo TOZD Snežnik 879 4. Brest TOZD TP Martinjak 855 8. Brest Skupne dejavnosti 796 9. Brest TOZD TP Cerknica II. 795 11. Brest TOZD TP Cerknica III. 716 Streljanje — ženske krogov 1. Brest Skupne dejavnosti 411 2. Skupščina občine Cerknica 304 3. Brest TOZD TP Cerknica 237 Izid žrebanja novoletne križanke Tokrat so se reševalci nagradne križanke kar dobro odrezali. Do roka je prišlo 128 rešitev. Komisija je izžrebala takole: 200 din prejme Cvetka Klančar, Brest, Skupne dejavnosti, 100 din Zvonka Jerič, Rakek, Partizanska 16 a, 50 din Vojko Hren, 16380 Cerknica, Loško 16, po 10 din pa Marjan Sira j, Ravnik 9, 61385 Nova vas pri Rakeku, Vinko Nared, 61381 Rakek, Partizanska 6, Rajko Palčič, TP Cerknica Alenka Porok, Vrhnika 29, 61386 Stari trg pri Ložu in Jožica Škrlj, Sleme 6, 61385 Nova vas pri Rakeku. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim jih bomo poslali po pošti. REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE PASTORICA — AEROMETER — SREČNO NOVO LETO — KM — STVAR — RAA — TALNICA — Bž — RE — JABOLKA — SV — PREKOP — IZLETI — ATO-NALNOST — PELAGRA — IA — OČKA — IVO — JEDRO — SIR — OSOJNIK — REALIST — GANA — ATMOSFERA — VINOGRAD — VO — IS — zoo — REKA — KAZEN — OKTANT — TV — LASULJA — EMANCI- PIRANKA — EC — AMUR — ELIMINIRATI — PAR — KENT — RAMPAR — LJ — SI — MILENA — IMPERATOR — POET — ICKA — ODOR — CIMOS — RK — ARGO — IVI — AMI — TVORI — IMP — TIM — ENA — ABOTA — AR — ICA — NO-NO — OPAT — ERVIN — OLAV — JALEN — MO — VOLČIN — ANORAK — AVIATIK — ARA — APEL — TE — RACAK — EKA — ATE — IC — LANA — CEPITEV Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo dobili plakete z zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami, za vse udeležence, ki bodo uspešno končali turno smučanje, pa bo še nagradno žrebanje športnih rekvizitov. Pozivamo vse občane, krajevne skupnosti, družbeno politične organizacije, Jugoslovansko ljudsko armado, da sodelujejo pri tekmovanju. Gospodarske organizacije prosimo, da bi bila sobota, L marca prosta sobota, tako da bomo bolj pripravljeni sprejeti toliko število tekmovalcev. Dokažimo, da smo sposobni organizirati velika tekmovanja in vrniti Blokam prvenstvo kot do-dovini smučanja. F. Kranjc Iz enega izmed tečajev civilne zaščite LESARIADA BO SPET V LJUBLJANI Mali nogomet 1. Brest TOZD TP Martinjak 2. Osnovna šola Cerknica 3. Kovinoplastika LOŽ 5. Brest Skupne dejavnosti 9. Brest TOZD TP Cerknica Košarka L Gozdarstvo TOZD Cerknica 2. Brest TOZD TP Martinjak 3. Brest TOZD TP Cerknica 8. Brest Skupne dejavnosti Šah 1. Kovinoplastika LOŽ 2. Brest Skupne dejavnosti 3. Brest TOZD TP Martinjak Letošnje prvenstvo je pokazalo veliko množičnost in športno zagnanost. Vse to dokazuje, da delavske športne igre iz dneva v dan pridobivajo na pomenu in da je šport vsakdanja potreba delovnega človeka. V prihodnje pa bi želeli, da bi tudi ženske bolj aktivno . sodelovale na takih prireditvah. Pripomniti še velja, da je bila organizacija tekmovanja zelo slaba, saj sploh ni bilo sodniškega zbora, ki bi razčistil nekatere pritožbe. Preteklo pa je tudi že mesec dni, ko še niso znani skupni rezultati. Z. Novak in I. Gornik Podobno kot lani so se tudi letos pojavili dvomi o času, kraju in organizaciji naše — zdaj že vsem priljubljene — LESARIA-DE. Glavne pripombe redkih posameznikov so se opirale na naslednje štiri trditve: — da ni primerno organizirati lesariad, ker so predrage, — da je moč izvesti lesariade le v večjih krajih, — da nam tovrstna tekmovanja jemljejo preveč časa, — da tak sistem tekmovanja preveč utruja športnike. O vseh teh in drugih pomislekih je tekla razprava na posebnem sestanku, ki ga je sklicalo poslovno združenje Les in na katerem so bili predstavniki mnogih večjih delovnih organizacij s področja lesne industrije. V glavnem so bili to organizatorji športne in rekreacijske dejavnosti v njihovih delovnih organizacijah. Na sestanku je bil tudi predstavnik republiškega sindikata. Po daljši in temeljiti razpravi, v kateri so sodelovali skoraj vsi prisotni — skupaj okrog 15 delovnih organizacij — je bilo ugotovljeno, da si v delovnih organizacijah delavci —■ tekmovalci želijo skupnega srečanja v obliki lesariad in da jim le-te pomenijo cilj njihovega športnega delovanja med letom. Podporo takemu gledanju je izrazil tudi predstavnik republiškega sindikata. Glede na to in ob dejstvu, da je udeležba na lesariadah neobvezna, so prisotni sprejeli naslednje sklepe: 1. Lesariada bo vsako leto v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani pod pokroviteljstvom ene ali več delovnih organizacij, ki V SPOMIN Po kratki in hudi bolezni je 21. januarja 1975 v starosti 65 let umrl naš nekdanji delavec na hlodišču, upokojenec TOZD TLI Stari trg, Alojz Strle iz Podcer-kve. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delovna skupnost TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg v zvezi s tem prevzamejo določene večje finančne obveznosti. Le-sariado lahko organizira seveda tudi kakšna druga organizacija v svojem kraju, če se tako odloči. 2. Razen uvodnega in zaključnega dela ter stroškov priznanj in podobnega se glavni, organizacijski stroški tekmovanj pokrivajo iz startnine, ki jo morajo plačati za svoje udeležence nastopajoče delovne organizacije. 3. Letos naj bo lesariada 13. in glavni del 14. junija v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani, pokroviteljstvo pa se ponudi delovni organizaciji Marles iz Maribora. 4. Prisotni so predlagali sestav organizacijskega komiteja letošnje lesariade, ki naj ga potrdi posebna komisija pri republi- škem sindikatu, zadolžena za področje razvoja športa in rekreacije v delovnih organizacijah. Med predlaganimi člani je tudi delavec Bresta tovariš Ivo Štefan iz Skupnih dejavnosti. 5. Delovnim organizacijam s področja gozdarstva, ki jih je v Sloveniji okrog 15, naj se pošlje ponudba, ali želijo sodelovati tudi v letnih lesariadah, ker je tekmovanje v zimskih že združeno. Upamo, da so se različni za-pletljaji v zvezi z lesariadami dokončno razpletli in nas bodo vsakoletna skupna srečanja vedno znova spodbujala k aktivnemu delu in tekmovanju v okvirih delovnih organizacij in k prijateljskemu tekmovanju med posameznimi temeljnimi organizacijami. Z. Zabukovec FILMI V FEBRUARJU 1. 2. ob 19.30 in 2. 2. ob 16. uri ameriški film PREHOD CEZ HUDIČEV KLANEC. VVestern. 2.2. ob 19.30 ameriški film ČLOVEK, IMENOVAN POLDNE. Pustolovski film. 3. 2. ob 19.30 kongkonški film KARATE — JEKLENI FANT. Pustolovski film. 6.2. ob 19.30 ameriški film NORČIJE JERVJA LUISA. Komedija. 8.2. ob 19.30 in 9.2. ob 16. uri francoski film VSE V REDU. Vojni film. 9.2. ob 19.30 ameriški film POLETJE 42. Drama. 10.2. ob 19.30 jugoslovanski film RUMENA. Komedija. 13.2. ob 19.30 francoski film DOKTOR V RDEČEM PLAŠČU. Pustolovski film. if' Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Ivanka GODEŠA, Mirko CERŠAK, Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Branko MIŠIČ, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Franc MULEC, Miha ŠEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2400 izvodov. 15.2. ob 19.30 in 16.2. ob 16. uri ameriški film KO LEGENDE UMIRAJO. VVestern. 16.2. ob 19.30 italijanski film BOCCACCIO — DEKAMERON. Erotični film. 17. 2. ob 19.30 ameriški film PO NALOGU PODZEMLJA. Kriminalka. 20.2. ob 19.30 francoski film BULEVAR RUMA. Pustolovski film. 22.2. ob 19.30 italijanski film PAST. Kriminalka. 23.2. ob 16. in 19.30 ameriški film KRALJIČINA OGRLICA. Zgodovinski film. 24. 2. ob 19.30 nemški film DRA-CULA PROTI FRANKENSTEI-NU. Grozljivka. 27.2. ob 19.30 ameriški film MARJANIN TAJNI SEF. Kriminalka. Naši upokojenci Z novim letom 1975 nas je zaradi odhoda v zasluženi pokoj zapustila dolgoletna sodelavka Zinka Škrbec, roj. 1927, doma iz Podgore. V jeseni se ji je iztekla 22-Ietna neprekinjena zaposlitev v naši TOZD. Vsa ta leta je delala na več delovnih mestih v upravi; bila je tajnik in slednjič pri obračunu osebnih dohodkov. Istočasno nas je zapustila zaradi upokojitve tudi Antonija Grl iz Markovca, roj. 1919. Sodelavka nam Je bila šestnajst let, sprva je bila delavka v zabojami, od njene ukinitve pa delavka v štolami. Obema želimo še veliko zdravih in srečnih let. Delovna skupnost TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg