AovensKo
Vo na /fj
ta. vero dom cesar.
,,L>i'iiilt>x*slt i Lisst;64
izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za ceJo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah po 4 nov.
Uredništvo in upravništvo
mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo <)-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi.
Kmmm
Ml
■ti % v" i r fr*. r.
18- svečan^'
f NADVOJVODA ALBREHT
Nadvojvoda Albreht f
Neizprosna smrt, ki pobira in ne izbira, vzela je naši slavni Avstriji moža junaka, ki jej je bil v največih stiskah pravi steber. Albrehta ni več mej živimi. Ta ža-loslna novica je pretresla narode avstrijske <dne 18. t. m., ko je ob pol dveh popoludne zatisnil oči slavni vojskovodja nadvojvoda Albreht, strijc presvitlega cesarja. — Ta izguba je britko zadela narode avstrijske, iki vedo, da je njegova izguba donesla veliko žalost cesarju, s kojim čutijo narodje veselje in žalost. Britko je zadela ta izguba Avstrijo tudi za to, ker pokojni nadvojvoda Albreht je bil vrhovni poveljnik ■cele avstrijske vojske, na kojega so častniki s ponosom gledali, kojemu je cela vojska zaupala, ker je poznala njegovo poveljniško spretnost. Albrehta so imenovali junaka ali zmagovalca Kustoce, kjer je slavni junak premagal več ko dvakrat šte-vilnišo pijemonteško vojsko. Nehote se zdaj poloti zvestega Avstrijca, ki ljubi svojo domovino, strah, ali ima -naša vojska še takega poveljnika ? Nevarnost nam preti od vseh strani, ker sosedje naši niso zanesljivi ; vojska naša je sicer velika in čvrsta, toda ali smemo biti gotovi, da ima vojska moža, ki bi jo vodil v boj kakor pokojni junak zmagovalec Albreht ?
Nadvojda Albreht, rojen 3. avgusta 3817, je sin slavnega vojskovodja nadvojda Karla, ki je prvi premagal Napoleona Ve-Jikega pri Aspern blizu Dunaja. Oče je sam vodil odgojo mladega Albrehta, katerega je cesar Franc I. imenoval za načelnika 44. pešpolka 1. 1830. L. 1839 je potoval po Pruskem in Buškem, kjer je bil pri velikih vojnih vajah. L. 1844. je postal feldmaršal-lejtnant in vrhovni poveljnik vojske na Avstrijskem in Solnograškem. — Istega leta v 1. dan maja se je poročil s knjeginjo Hildegardo, s hčerjo Ludvika I. bavarskega, ki mu je povila tri otroke 1. Marijo Terezijo, ki je zdaj poročena s princom Filipom Virtemberškim, 2. Karla Alberta, kije kot ■dveleten otrok umrl 3. Matildo, ki se je nesrečno opekla in za opeklinami vmrla.
Ko je 1. 1818. začela vojska v Italiji odšel je Albreht z nadvojvodom Francom Jožefom v vojni tabor h grofu Radeckemu. Pri Sv. Luciji je bil dne 6. maja v ognju in se je odlikoval kot hraber in hladnokrven vojak, a kmalu potem (1. 1849) je sam vodil vojsko pri Gravellone, pri Mor-tari (29. marcija) in pri Novarri (23. mar-■cija). Po teh bitkah je pisal stari Radecky cesarju: »Nadvojvoda Albreht je res vreden sin svojega očeta11 in je predlagal, naj bi snu cesai podelil red Marije Terezije. Po italijanski vojski je vodil zvezno avstrijsko-nemško vojsko ob Reni in kmalu potem je bil vrhovni poveljnik cele ogerske vojske. L. 1854, ko se je Rusija vojskovala v Kri-jmu z Angleži, Francozi in Italijani, je nadvojvoda Albreht stražil ob meji na Sedmo-
L I S T E K
1.	Za zdrave bolnike.
V	davnih, davnih časih jezdaril je kmetič iz mesta domov. Pot je šla skozi temen gozd. Sredi gozda preprečila mu je aiakrat pot siva starka in ga prosila, da Sbi jo vzel k sebi na konja.
„Kdo si ?“ vprašal je kmetič.
„Jez sem — kuga,“ odvrnila je.
Prestrašen zamahnil je kmetič po ko-aiji, da bi ušel. A starka je popadla konja za brzde in dejala : „Zakai bežiš ? Meniš-li, <da ne pridem lahko brez tebe v vas? Ma lo prej ali poslej, to ne de nič. Bodi toraj pameten in posadi me na konja. Obljubim ti, da ne napadem nobenega iz tvoje dru žine.“
vToraj le sedi,“ odgovoril je kmetič. Nato je pognal konja v dir. A kmalu ga je zopet vstavil in jel prositi starko, da bi prizanesla že temu in onemu od njegove žlahte. Tudi to prošnjo je uslišala starka.
Ko sta bila vže blizu vasi, jel je kmetič vže zopet prositi in rotiti starko, a se-
graškem in v Bukovini. L. 1860 je šel zopet v Vičenco v Italijo, a 1. 1863 ga je i-menoval cesar za feldmaršala. L. 1866 je zapovedoval naši vojski proti Pijemontu in je pobil sovražnika v krvavi bitki pri Rastoči (Custozza) dne 24. junija 1866. S to zmago si je oslavil ime v avstrijski zgodovini. Žal, da je bila naša vojska pobita na Ceskem pri Kraljevem gradcu. Naglo je cesar poklical Albrehta iz Italije na Dunaj, kjer je bilo vse obupano. Albreht je razposlal avstrijskim narodom proglas na pomoč in rešitev Avstrije. Narodje so se nadvojvodu odzvali in v kratkem času je zbral okolo 200.000 vojakov, katere je imel peljati v vojsko proti Prusom. Ali bilo je vže prepozno. Presvitli cesar je sklenil s' pruskim kraljem primirje (22. avg.) in kmalu potem mir.
Od 1. 1866, je bil nadvojvoda Albreht generalni nadzornik cele avstrijske vojske in je vsako leto sam vodil velike vojaške vaje na Ogerskem, na Moravskem, in v Galiciji ob ruski meji. — Nadvojvoda Albreht ni bil le vojak, ampak je bil tudi učen mož, ki je spisal več učenih razprav o vojaških opravilih. Tudi je v obče podpiral znanost. Izdal je n. pr. na svoje stroške spise svojega slavnega očeta Karla; bil je častni ud znanostne akademije duuajske, ki je tako počastila velikodušnega mecena in ustanov-nika »Albertine11 t. j. knjižnice in zbirke bakrorezov. — Tudi mladi katoliški znanstveni Leonovi družbi je poklonil 1000 gld. kot ustanovnik. — Po njegovem trudu in na njegovo posebno veselje se je postavil na Dunaju lep spomenik Radeckemu, ravno tako tudi spomenik v cerkvi sv. Štefana v spomin rešitve Dunaja in Avstrije iz turških pesti. —
Nadvojvoda Albreht je bil prav tih in skromen mož, ki je živel zelo priprosto. V občevanju z občinstvom je bil preprijazen iu v resnici ljubljenec avstrijskih častnikov.
—	Bil je ranjki tudi velik dobrotnik potrebnim, posebno častnikom in njih udovam in sirotam. — Njegovo premoženje cenijo nad 100 milijonov. Na Dunaju ima krasno palačo blizu cesarskega dvora : lepo je njegovo letovišče v Badenu pri Dunaju; na Tirolskem ste njegovi dve letovišči: eno za poletje v Madonna di Campiglio in eno za zimo v solčnem mestecu Arco, kjer je umrl. Posebna tolažba ob njegovem grobu je vsemu krščanskemu ljudstvu to, da je bil r. nadvojvoda bogaboječ Icristijan in pokoren sin katoliške cerkve. Še nedavno je opravil kratke duhovne, vaje. Za to je pa tudi tako mirno in sladko v Gospodu zaspal. Ko so zdravniki izrekli, da ni več pravega upanja, je nadvojvoda sam prosil sv. popotnice in poslednjega olja. —
Še pred smrtjo je odločil, da na njegovo krsto naj ne polagajo cvetličnih vencev, kakor je pri gospodi navada, in ko ji bi bili stali več ko sto tisoč gld., ampak naj rajše denar volijo ubogim in za sv. maše.
daj za vse vaščane. Obljubila mu je, da jih pograbi samo deset v vasi.
Mudila se je v vasi samo en dan, a umorila je mesto desetih, trideset ljudij.
Kmet pridirjal je koj k starki ter jo ošteval in zmerjal, ker ni bila mož-beseda in je umorila trideset ljudij.
„Bila sem mož beseda,“ odvrnila je starka. Res, da jih je umrlo srideset, a jaz sem jih umorila samo deset, dvajset jih je umrlo od strahu pred mano."
Učimo se iz tega: ,,Strali nikjer ne pomaga. Boleznij je vže tako preveč v tej solzni dolini, ni treba si jih še domišljati.11
2.	Nikar ne slači suknje, predno greš spat!
Neki oče je imel več sinov. Nadlegovali so ga vedno, da bi odstopil vsakemu svoj del premoženja. Obetali so mu, da ga pre skerbe z vsem, karkoli bo hotel. Oče pa si je mislil modro: ..Nikar ne slači suknje, predno greš spat.“
Nad njegovim oknom bilo je lastovičje
—	Tudi si je dolgo poprej izbral prostor, kamor ga bodo položili. Naša cesarska rodovina ima namreč grobišče na Dunaju po<l velikim altarjem kapucinske cerkve. Zadnjega so tje položili Albrehtovega brata naj vojvoda Viljema, ki je padel s konja iu se vbil. Albreht si je izbral mesto poleg o-četa Karla in poleg soproge Hildegarde ia otrok. Njegova krsta je v onem grobišču sto ena in dvajseta.
Pogreb je presvitli cesar napovedal za v torek 26. t. m., ki se je vršil z največo slovestnostjo. H pogrebu je prišel ošobno nemški cesar Viljem in mnogo knezov iz vseh dežel.
Ob krsti njegovi bodi izrečena ena želja vseh avstrijskih narodov:	„Večna luč
naj mu zasveti, da bo prosil Kralja vseh kraljev sreče in blagoslova Avstriji in nje vladarjem. “
Deželni zbor goriški.
Kdor je pazno prebral trditve gg. italijanskih poslancev, moral si je reči, da so netočne. Gg. pripovedujejo sicer, kaj so oni sploh zahtevali in kaj Slovenci, ali čisto pozabili so nam povedati, koliko bi bili dali Slovencem, če bi bili vstregli njih zahtevam ali pa koliko bi bili dali Slovenci njim, če bi jim bili vstregli v vseh točkah. Ker so pa svoj protest razposlali po vsej deželi, za to so izdali tudi zaupniki slovenskega kluba posebno pojasnilo ali izjavo o zaupnem pogajanju. Izjava se glasi :
Protest, ki so ga izdali deželni poslanci italijanski dne 13. t. m., bavi se z italijanskimi zahtevami v splošnih izrazih, ne da bi navedel posameznosti ali številke. Zato bodi dovoljeno podpisanim, da odgovorijo na kratko z nekaterimi pojasnili.
Res je, da italijanski poslanci so hoteli za zdaj odpovedati se deželni podpori v znesku 250.000 gld., ki se je zahtevala za furlanski tramvaj, proti temu, da bi deželni zbor prosil za omenjeni tramvaj dr-žavno podporo 400.000 gld., ki bi šla na račun goriške dežele.
Res je, da so zahtevali za namakanje tržiške ravani „posojilo“ 323.000 gld. ter da so bili pozneje zadovoljni s polovico tega zneska, namreč s 161.600 gld., in da Slovenci so bili pripravljeni glasovati za do-tični vladni načrt zakona, ako bi se bil premenil v tem zmislu, da bi bila dežela oproščena vsakterega „posojila", kar se pa ni zgodilo. Kakor mi reči vidimo, je golo zavijanje trditi, da dežela bi bila oproščena „posojila“, ako mora — kakor se zahteva v tem slučaju — državi vrniti znesek 161.600 gld., ki bi ga dežela prejela od države kot posojilo, da ga dalje »posodi* zadrugi za namakanje ravani. Dolg nasproti državi v znesku 161.600 gld. bi v tem slučaju obteževal deželo.
Obtožnica proti Slovencem trdi, da ti so zahtevali ustanovitev deželnega šolske-
gnezdo, iz katerega je pregnal lastovke hudoben vrabec. Ko so imeli vrabci mlade, vzel je oče gnezdo ter je utaknil v kletko. To je postavil s prva na odprto okno, potem pa v svojo sobo. Stara sta neutrudno in zvesto pitala svoje mladiče. Ko so pa znali vže sami jesti, vjel je kmet še stara dva ter ju zaprl v kletko. Mladiče pa je spus'il po sobi ter jim natrosil zrnja, kar so ga hoteli; starima ni dal pa ničesar. Mladiči so se gostili in mastili, stara sta pa stradala ; liikdo se ju ni spomnil. Drugega jutra vtaknil je kruha in sira mej kletkine žice (drat), da bi stara jedla; mladiče pa je pustil brez jela. A kaj so napravili ? — Planili so na kletko in pobrali starima ves živež, da, celo pikali iu kljuvali so ju. Ob tej priliki dejal je oče sinovom: „Ali ste videli, kaj znajo vrabci? Morebiti bi znali tudi vi kaj takega. Zato pa ne slečem suknje, dokler ne pojdem spat “ In obdržal je premoženje do smrti. Na svetu so dobri in slabi otroci, zatorej bodite previdni očetje! Previdnost je boljša-nego lonec medu.
ga zaloga, ki bi v kratkem prišel lia let.nili
200.000 gld. — Opomniti je, da potrebščina deželnega šolskega zaloga, ki so ga predlagali Slovenci, znaša 152.000 gld. in (la ta znesek se plačuje že zdaj okrajnim šolskim zalogom.
Kdor je protest sestavil, je pa pozabil konštatovati, da slovenski zaupniki so bili popolnoma popustili zahtevo glede na ustanovitev deželnega šolskega zaloga, in da vkljub teinu ni prišlo do sporazumljeuja.
Obtožnica trdi, da Slovenci so zahtevali podporo, znašajočo 15% od svote
250.000 gld., katero bi stala cesta ob levem bregu Soče, — ne pove pa, da Slovenci so bili znižali to zahtevo na 15.000 gld. in da v pobot so se zavezali glasovati za drugih 15.000 gld. v podporo podjetju ob Hondini v občini Flumičelski; — kakor tudi ne poudarja, da cesta po Soški dolini bi bila enake koristi goriškemu mestu in goriški strani.
Obtožnica proti Slovencem pravi pač, (la so ti zahtevali, naj jim Italijani dovo-hjo »vse za slovensko ljudstvo naprošene podpore brez izjeme, med temi 7.500 gld. iz cestnega zaloga, znašajočega 10.000 gld., 5000 gld. za zgradbo ceste v Trento, letnih 1000 gld. za slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Gorici, in druge manjše podpore, ki, prištete prejšnjim, dajejo svoto, več ko dvakrat večjo od one, katero so Italijani za se pričakovali"
ne pove pa:
da Slovenci so bili pripravljeni deliti cestno podporo 10.(>00 gld. na enaka dela med Slovence in Italijane, ako bi bili zadnji predložili utemeljene prošnje te vrste;
da v proračun za leto 1895. je bilo sprejetih 10.000 gld. za most čez Ter in 1000' gld, za obrambo bregov ob Soči in Teru v furlanskem delu, ne da bi se bilo postavilo kaj v pobot za slovensko stran ;
da Italijani uživajo že od leta 1885. letno _ podporo 1000 gld. za obrtno šolo v Gorici, med tem ko Slovenci je še vedno pogrešajo ;
da Slovenci so se sploh izrekli, da so pripravljeni dovoliti enake svote za slovensko in italijansko stran, ako se predložijo opravičene prošnje ;
da železnica iz Gorice r Ajdovščino je veliko nujnejša za mesto goriško nego tramvaj čez Sočo.
Ni natančna trditev, da Slovenci so zahtevali, da bi imenovali v deželno komisijo za pregledovanje zemljiškega katastra izmed 3 članov 2, ker izrekli so v tem o-žiru le svojo željo ter pritrdili potem popolnoma misli, izraženi po Nj. Vzv. gospodu deželnem glavarju, da namreč 1 člana naj volijo Slovenci, 1 Italijani, in tretjega oboji po skupnem dogovoru. Slovenci so bili zaznamovali kot skupnega kandidata odlično osebo, katero spoštuje vsa dežela.
Slednjič konstitujemo, da narodna vprašanja se niso razpravljala v deželnem zboru in da niso dala ne povoda ne predmeta po-skušnjam, da bi se prijazno sporazumeli narodni stranki; zato protestujemo odločno proti obtožbi silovitega prevladan ja, teže-če*>a na uničenje Italijanov v Avstriji, ki se.je zabrusila od italijanske Strani slovenskim deželnim poslancem v obraz. Braneč, kakor je naša dolžnost, pravice in narodnost slovenskega ljudstva, spoštujemo vedno po zasluženji pravice in narodnost drugih.
V	Gorici, 15. februvarija 1895.
Alfred, grof Coronini — Anton dr. Gregorčič
—	dr. Josip vitez Tonkli, zaupniki kluba slovenskih deželnih poslancev.
Iz tega pojasnila je razvidno, da slov. poslanci se niso ravno tožili, da se jim je do zdaj krivica godila od italijanskih tovarišev ali da so Slovenci iz dež. zaloga premalo vdobivali (kakor so to pisali nekateri listi), ampak ost slovenske odločnosti je takrat naperjena proti c. kr. vladi v Trstu in na Dunaju, katera vže mnogo let podpira vsako novo podjetje v Gorici in Furlaniji s tisočaki, a za slovensko stran še Stotakov nima. To politiko proti vladi bo- 1
sta slovenska poslanca nadaljevala tudi na Dunaju, kar pa ne izključuje sporazumlje-nja z italijanskim klubom v dež. zboru.
Posledice razpora v deželnem zboru. Italijanski poslanci so imeli dne 13. t. m. obed pri Zlatem angelju, kjer so nagla-šali vzajemnost mesta in Furlanije. Dr. Pa-jer je prav navdušeno napil prevzv. grofu Fr. Ooronini-ju, kar priča, da je vse govoričenje o tekmovanju Pajerjevem proti Go* ronini-ju negotovo. Res je, da je bil dr. P. od začetka jako nevoljen, ko so mu izpod-nesli stol dež. glavarja, ali od takrat je vže dolgo dolgo. Tudi to je menda res, da je dr. P. letos ob začetku zborovanja glasno opomnil, da Fr. groj Coronini je italija-ski poslanec.
Vender je grof. Franc Coronini odložil čast dež. poslanstva in glavarstva. Govorilo se je. da pojdejo poslanci obeh klubov prosit ga, naj svoj odstop prekliče. Tudi c. kr. namestnik je bil prošli teden v Gorici s tem namenom. Slovenci, ki se k grofu obračajo v vsaki potrebi, naj mu pri tej priložnosti zagotovijo, da poulične demonstracije, resnične in izmišljene, o katerih je vedel telegralično poročati „Slov. Narod", ar. le sad političnega pobalinstva, nikar ne dejanje slovenskega ljudstva.
Naj še dostavimo, da se postopanje slov. poslancev hvali od Slovencev, ravno tako ravnanje it. poslancev od Italijanov. Tako je n. pr. goriško starešinstvo enoglasno izreklo zahvalo in zaupanje it. klubu, a naši slov. listi so polni hvale slov. klubu. Cela dežela je torej srečna in zadovoljna.
Slovenski deželni poslanci v Gorici so vročili ministerskemu predsedniku na Dunaju, pojasnilo o dogodkih v zadnjem deželnoborskem zasedanju, v katerem so pojasnili svoje ravnanje in želje slovenskega ljudstva.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor. 19. t. m. so zastopni ki avstrijskih narodov zopet zbrali se v državnem zboru. Prva seja je bila posvečena le spominu na r. nadvojvoda Albrehta. Spominski govor je govoril zbornični predsednik Chlumecky. Zbornica je sklenila, naj se sožalje izreče Njega Veličanstvu in v-sprejme v dnevni zapisnik. — V drugi seji 21. t. m. je finančni minister predložil končni račun za 1.1893. Posl. Hanek je vprašal trgovinskega ministra, bo H ljudskim in mršča lisičini učiteljem znižal vožnino na državnih železnicah za polovico. — Obravnuje se zdaj kazenski zakon, pri čem je minister za pravosodje naglašal, da morajo države skrbeti za obrambo proti zunanjim iu notranjim sovražnikom. Pri naslovu „razžaljenja Njegovega Veličanstva" je sklenila zbornica, da je sodnijsko preganjati tudi razžaljenja vladarjev drugih držav, ako bi to zahteval diplomatiški zastopnik razžaljenega vladarja.
Celjska gimnazija je zdaj poleg volilne preosnove (in istrskih zadev) preporno jabelko, ki žuga koaliciji spodbiti noge. Konservativni klub se je soglasno izrekel, da ostane pri prvotnem sklepu, to je naj se Štajerskim Slovencem spolni njih pohlevna a vroča želja, liberalci in nemški narodnjaki pa nasprotujejo, kolikor morejo in vabijo k sebi Poljake, kateri se pač ne bodo odločili proti nam, svojim starim zaveznikom ?!
Zastopniki glavnih mest so se zbrali na Dunaju, da se posvetujejo, kako bi bolj uspešno varovali mestne koristi. Sklenili so, da vložijo prošnjo na državni zbor in na vlado, da se del prebitka od preosnovanih direktnih davkov namenjenega deželnim zakladom izroči glavnim mestom, ker bodo po novi davčni uredbi mesta mnogo izgubila pri zemljiškem in hišnem davku. Isto so sklenili glede prebitka pri osebnem in dohodninskem davku. Sklenili so tud naprositi vlado, da čim preje prične preosnovo občinskega davka, posebno vravnavo vžit-ninskega davka, po katerem bi se mestom
odprli novi viri dohodkov (Po domače rečeno, prosijo posebni del deželnih dohodkov za mesta in še novih, oziroma povečanih davkov). Na dalje prosijo, naj bi vlada vsaj deloma poplačala trud in stroške, katere imajo v izročenem delokrogu.
Ljudska šola. Št. Politski škof dr. Rossi er je pri slavnostni seji kat. šolskega društva govoril o razmerju mej cerkvijo in državo glede šole in razložil, da se državni šolski monopol in prisilna šola ne more o-pravičiti s stališča naravnega prava, vpliv vere se ne sine omejevati samo na verouk, marveč se mora cerkvi dati toliko vpliva pri nadzorstvu, da se tudi drugi šolski predmeti ne zlorabljajo v spodkopavanje vere pri učencih. — Poslanic Pfeifer je v kranjskem deželnem zboru govoril o preo-snovi učnega načrta in zahteval poldnevni pouk v Šolah po deželi; s tem je sprožil stvar, ki je ljudstvu vzeta iz ust, in ki naj bi prav mnogo zagovornikov našla mej poslanci.
Oba deželna jezika na srednjih šolah. V češkem deželnem zboru je grof Schonborn predlagal, naj se naroči deželnemu odboru, naj se dogovori z vlado, da se uvede zapovedan nauk obeh deželnih jezikov na srednjih šolah, in je rekel, ua je ta predlog pot k pomirjenju obeh narodnosti na Češkem. Izročil se je predlog proračunskemu odseku.
Vnanje države.
Sv. Oče Leo XIII je praznoval dne 20. t. m. sedemnajsto obletnico izvolitve za poglavarja katoliške cerkve. Slovenci! molite za Sv. očeta in podpirajte ga!
Goljufije pri rimski banki. Bivši italijanski minister Giolitti ima teh dni priti pred preiskovalnega sodnika, da pojasni, kako je izginilo mnogo listin, ki bi bile dokazale sleparije nekaterih veljavnih oseb. Dasi je Giolitti močno zamotan v to umazano zadevo, ga najbrž ne bodo preoj-stro izpraševali, ker bi mogel več odkriti, kakor bi nekaterima mogočnjaku všeč bilo.
Gledišče v nemškem državnem zboru. Minister Koller je v državnem zboru javno povdarjal, da sedanja gledišča ne povspešujejo več dobrih in plemenitih stva-rij in so škodjivi studenec, ki pokvarja ljudstvo, in je poživljal vse dobro misleče, naj se združijo in ustavijo tolikemu pohujšanju.
Ljudska šola na Nemškem. Poslanec Heeremann je v državnem zboru zahteval, da mora cerkev dobiti več vpliva na šolo, Poljak Jadzewsky pa da se mora v-saj verouk v ljudski šoli podučevati v materinem jeziku.
Kazen bogotajcem. V državnem zboru nemškem so poslanci „kat. središča11 stavili pri razpravi o postavnem načrtu proti upornežem dostavek: „S kaznijo do (500 mark ali dveletno ječo se kaznuje v-sak, kdor javno ali vpričo več ljudij, s tiskom ali podobo napada in grdi Boga, neumrljivost človeške duše, verskonraven značaj sv. zakona ali države."
Vojska mej Ivita.jem in Japonsko se menda bliža h koncu. Japonski listi naštevajo 17 večjih bitek, v katerih so zmagali Kitajce. Japonci so v teh bitkah ujeli 11G4 sovražnikov, vzeli G07 topov, 7400 pušk, veliko streljiva, konj, šotorov, ladij, in slednjič popolno uničili kitajsko vojno mornarico. Žalosten izid vojske drastično kažeta admiral Ting in vojaški poveljnik v Vej-Haj-Vej, ki sta sama sebe usmrtila, ko je ono mesto palo.
Raznoterosti.
Revščina v Rimu. Pod papežem je bil Rim bogato mesto. Letos je ravno 25 let, od kar so italijanski „narodnjaki11 in framasoni vzeli Rim papežu. Čudovito, kako so liberalci v teh 25 letih Rim osrečili! »Osservatore Romano" poroča, da je zdaj v Rimu 285 novih začetih poslopij nedodelanih, ker ni denarja; da je celili 40.000 stanovanj praznih, da. se je v malo dneh razpisalo do 700 javnih dražeb, da je do
500 prodajalnic in skladišč (magazinov) zaprtih, tla.- je vso polno revežev, ki zmrza-vajo in stradajo.
Pred petindvajsetimi leti je rimsko ljudstvo ploskalo liberalcem in iramasonom, ko so prišli v Iiim, a to navdušenje se je vže zelo ohladilo, pa se bo še bolj!
Vesela novica. Prijatelj z dežele nam piše: Tako vesele 'novice že dolgo nisem čital v časnikih, kakor fine 20. t. m. Gorenjska duhovščina spomnila seje J; : ce“ na Dunaju ter ji odposlala 2'>5 gl. Ta „velikodušna požrtvovalnost11, je jjosi nja vredna. Ko bi vse dekanije na Slovenskem posnemale blejsko na Gorenjskem, zagotovljen bi bil „ Danici “ obstanek, narod slovenski dobil bi polagoma značajne in krščanske može posvetnega stanu. (Jasi, ko bodo možje duha, kakeršen veje v listu ,,Zora“, med narod prišli, bodo res srečni. Ljudstvo bo imelo pred seboj zanesljive može; vedelo bo kakšnega duha so. Malo' imamo mož, o katerih zamoremo reči, da so čisti in neprestrašeni katoličani. Meni je ljubši čist in odkrit liberalec, kakor mož, ki pomaga vleči danes liberalni j utre pa klerikalni voz. V. č. gosp. dekanu Razbor-šeku želim veliko posnemalcev!
Furlanske železnice. Kakor poročajo italijanski listi je zveza železnico iz Tržiča v Červjnjan z italijansko progo v S. G-iorgio di Nogaro dognana stvar, kar je verjetno, ako c. kr. vlada res meni odkupiti južno železnico. — Nadalje se zago-tovlja, da .se bo napravila nova železnica (tramve) iz Gorice tudi brez deželne podpore, kar ni nemogoče, ker se z italijanske strani povdarja, da je riamerjavana železnica tudi v narodnem oziru zelo potrebna. Pravijo namreč, da Furlanija ne sme biti več ločena od Gorice, ko do zdaj, ker sicer je preveč odvisna od Slovencev. To je pov-darjal sam dr. Venuti, župan goriški, ki je zato, da naj tudi mesto kaj doloži za novo furlansko železnico. Tudi kupčijska zbornica je obljubila denarne in moralne podpore.
Prošnje za oproščen je od vojaščine. C. kr. glavarstvo go riško je izdalo o tej stvari važen opomin slavnim županstvom, ki se glasi:
Nastala je v zadnjih časih navada, da se podajajo prošnje za oprostitev od vojaščine, zlasti takih, ki podpirajo rodovino, še le po glavnem naboru, dasiravno obstoje razmere, na katere se naslanja prošnja, vže ob času nabora. S tem se ne samo- vedno nadlegujejo oblastva in se moti vojaška služba, če se mora namreč drug vojak za drugim iz krdela izpuščati, teiuuč je taka zamuda večkrat prositelju samemu v škodo, če je namreč treba v dotični stvari dolgotrajnih poizvedel) in obravnav, v&led katerih je moči še le po preteku mesecev vojaka nazaj dati svojim
Naj to raj županstva strogo opominjajo vse tiste, kateri mislijo, da smejo že zdaj zahtevati oprostitev katerega novinca, naj vložijo svoje prošnje naj	110 dne glav-
nega nabora ali vsaj pri nabori:.
Stroški pri notarja. Prijatelj nam piše :'~m: 'l.udi II,. -i*. .umskem bi želelo ljudstvo, da bi se podržavil; notarijat, kajti pristojbine za izdelovanje dolžnih pisem in vknjiženje dolga so za male posestnike in naše revno ljudstvo previsoke. ^ Poslušajte istisniti čin! Nedavno je nekdo zap cerkvi v B. 50 for. za eno sv. večno mašo. Dotična sodnija je tirjala od tega riepoteg-nenega zneska brž pristojbino: t> ir. Mož, ki bi iinel plačati omenjeni znesek, je reven in ker res ni mogel v gotovini dotičnega zneska cerkvi odšteti, dal si je dolgrajše v-knjižiti pri c. kr. davkariji v K. Potrebno pismo je napravil c. kr. notar, ter računil za vse skupej 6 tor. GO kr. Torej za znesek od '»O ior. je moral mož ali cerkev plačati — poleg stroškov in zamude na poti do notarja —-celih 12 for. 00 kr. Duhovniku se je dotični revež smilil, plačal je zanj od tistega zneska polovico in cerkev je doložila tudi polovico ; kajti sicer bi se nikakor ne izplačalo cerkvi sprejeti isto volilo. Zdaj pa glejte,
ali niso tiste pristojbine res prevelike za vbogega kmeta in cerkev?! Kdor bi mogel vbogemu prostemu ljudstvu v tem pomagati, bi imel veliko zaslugo, naj reče kdo, kar hoče! —
Kolednikom, lz Brd se nam piše: v naših krajih je bila navada, da so na pustni dan koledniki hodili z godbo, pa tudi brez nje, od hiše do hiše. Pred vsako hišo zagodla se je poskočnica, našemljeni koledniki pa vganjali so nespodobne burke. Tako zabavo popiačevale so gospodinje z okusnimi klobasami in s sladko kapljico.
Ta zabava bo od zdaj naprej prepovedana. Občinski obhoduilci so pretečeno nedeljo razglasili to prepoved c. kr. okr. glavarstva.
—	Ta prepoved se mora imenovati v vsakem obziru hvalevredna, ker ž njo odstranjena je zabava, katera ni nobenemu modremu človeku dopadla. Pa tudi mnogo pohujšanja bo odstranjenega ; kajti otroci divjali so za koledniki, poslušali so njih nič kaj spodbudljive šale in gledali njih nespodobno obnašanje.
Vabilo k družbi sv. Mohorja. Preskopi prostor nam brani, da bi mogli ponatisniti celo vabilo, katero je razposlal odbor družbe sv. Mohorja po Slovenskem. Pa saj tudi ni treba priporočati družbe, ki je vsakemu Slovencu draga. Naj bolje priporočilo za 1. 1895 so pač knjige, katere nam je odbor obljubil za to leto in sicer:
„Sv. Jožef11, molitvenik, je tiskan na 24 polah male oblike.
Dobiva se ta molitvenik tudi izvirno vezan v platno z rudečo obrezo po 4-0 kr., v usnje z rudečo obrezo po 50 kr, z zlato obrezo pa po 60 kr. .
Knjiga : „Pod lipo“ ima dva oddelka; v prvem je 30 mičnih pesni j, v drugem pa pripoveduje „ G riški gospod,11 svoje izkušnje in nauke. Vsa knjiga je preprežena s obilnimi slikami, katere je risal dunajski risar Fr. Gareis pod nadzorstvom g. pisatelja samega.
„Umna živinoreja1' podaje na 13 polah nauke o pasmah ali plemenih domače živine; ker kaže vsako pasmo tudi podoba, bodo jih čitatelji lahko natanko spoznavali. Odslej, ko bomo imeli lansko in letošnjo knjigo „o umni živinoreji", bodo le oni živinorejci in posli mogli reči, da so kos svojemu poslu, kateri bodo pazno čitali ti dve knjigi.
Kake bodo „Zgodbe sv. pisma11, to naj Slovencivposnamejo iz letošnjega prvega snopiča, Že samo tak snopič je vreden goldinar ; neprecenljivo pa je svetopisemsko znanje, katerega si udje iz posameznih snopičev najlaže in najtemeljiteje sproti prisvajajo.
Novi udje še lahko dobe prvi snopič, ako udnini doplačajo 50 kr.
Da bo tudi »Koledar* lep in zanimiv, prosimo spretne gg. pisatelje, zlasti pove-stičarje in pesnike, (in to pričakujemo po pravici od njih), da se družbi rešijo z najboljšimi darovi svojega uma.
Vsaj do konca tega, meseca pa ne pozabite, mili Slovenci 1 pristopiti k družbi sv. Mohorja, da nam bodo mogli čč. gg. poverjeniki točno pošiljati vpisovalne pole do dne 5. sušca, česa)' jih prosimo uaj-uljudneje.
* Jugoslovanski Stenograf' izhaja vže 6. leto in sicer letos s prilogo ^Glasnik11 kulturno-zgodovinski za južne Slav-jane s slikami. Izhajal bode mesečno v slovenskem, hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku. „Glasnik“ služi slovanski vzajemnosti. Cena za celo leto 2 gld. 50 kr. Urednik in lastnik lista je vrli naš rojak in rodoljub prof. A. Bezenšek v Plovdivu na Bulgarskem. Priporočamo.
Brata Zupan -is Kamnegorice., Slavno znana orgljarska tvrdka slovenske korenine je. v preteklem 189 4te m letu izdelala šest. novih orgel j razne velikosti tudi z dvemi Manuali. Izvršila je pa tudi mnogo večih predeljav in manjših poprav. Nove orgije so se postavile v naslednje kraje slovenskih dežel : 1) Op. 45. v Rukavac pri O-patiji 24. februvarija 1894; 2) Op. 46. v
Divačo (Notranjsko) 31. marca 1894; 3) Op. 47. v Kamnogorico (Gorenjsko) 16. junija 1894 ; 4) Op. 48. v Avče (Goriško) 24. avgusta 1S<)4; 5) Op. 49. v Ljubno (Gorenjsko) 2. Novembra 1894; 6) Op. 50. v Omi-šalj na Krškem otoku ob novem letu 1894.
m 6T1CI.
Goriško.
Maša zadušnioa. Prevzv. knezo-nad-škof je imel slovesno sv. mašo za dušni pokoj nadvojvode Albrehta danes 28. svečana ob 10. uri v stolni cerkvi.
Y Č. g. Jožef Kumar, vikar v Brestovici na Krasu je umrl dne 16. t. m. v tržaški bolnišnici. Počila mu je žila. Ranj-ki gospod je bil korenjak in posebno delaven mož. Skrbel je tudi za časno blaginjo svoje občine, ki mu je bila s celim srcem vdana. Presvitli cesar ga je odlikoval z zlatim križcem za zasluge. Najlepše odlikovanje je bil glasen jok siromašnega ljudstva ob preranem grobu blagega ranj-kega. Star je bil 68 let. N. v m. p.
f Baron Oskar Somaruga. Žalostno novico so izvedeli vbožci goriškega mesta dne 27. t. m., da je namreč njih dobrotnik, velezaslužni predsednik družbe Sv. Vincencija, preblagorodni gospod Oskar baron Somaruga, po kratki in mučni bolezni, zaspal v Gospodu. N. v. m. p.
f Ivan Batistič. Zopet smo pokopali enega mladeniča, od katerega smo upali mnogo za časno in večno srečo slovenskega ljudstva. Ivan Batistič, ki je lani julija meseca izvršil z odliko zrelostni izpit, je umrl na sušici na domu vbornih kmečkih starišev v St. Petru. Bil je izredno nadarjen in vzgleden mladenič, gojenec deškega semenišča. Bodi njemu zemlja lehka in večna luč naj mu sije, ali nam srce krvavi za njim
Odlikovanje. Presvitli cesar je dovolil bi. g. Alojzij-u Fabijani-ju, c. kr. glavarju v Volovskem, (la sme nadevati si pruski kronin red III. vrste, in srbski red Takova IV. vrste.
Vreme v Gorici je letos tako mrzlo, sneženo in molcro, da morda vže 50 let ne tako. Od Božičev nas skoraj ni zapustil sneg. Na pustni torek, 26. febr. je sneg znova pobelil mesto in okolico!! Pravijo, da bo sodnji dan!
Poštni pridigar laški bo letos v stolnici preč. g. o. Anton l’avisič, predstojnik tovarištva Jezusovega v Gorici.
Novo gimnazijsko poslopje nameruje
zidati vlada na prostoru sedajnega in potrositi meni 100.000 gld. Nedavno je bil dež. nadzornik Leschanofsky v Gorici po tem opravilu. Nam, kot domačinom, se zdi vrlo nemodro podirati staro, suho in zračno gimnazijsko poslopje. Ali res ni drugega prostora v Gorici ? Toda domačini no vkažomo nič.	.	.	,
Knezo-uadSkofijsko deško semenišče. O tem zavodu ali bolje o njega hiši še"vedno bolj kopičijo tožbe.
Mi ne vemo, ali je hiša res toli nezdrava, toda izjave gospodov, ki so bili več let v zavodu ih bolehanje več mladeničev, bode gotovo zadostno znamenje, da se zavod preišče v tem oziru ne samo od preč. ordinarijata ampak tudi od posvetne oblasti. Če je res, kar se govori, naj se zavod zapre vže letos ui sicer rajše pred Velikonočjo ko pozuej ! Če pa ni res, naj se občinstvo pouči. Mencanje ni nikjer prida !
Mesto Gorica ne ve več kam z de* narom. Darovalo je za »Lega nazionale11 200 gld., gor iškim pustnjakom 20 gld. za pustno dirko, za reveže pa pravi, da ni denarja.)
Poštno podružnico želijo Goričani v Gosposki ulici. Nabirajo podpise.
Lepaki slovenski po voglih goriških ulic s podpisom glavarja Bosizio so povsod raztrgani, italjanski so celi. Obžalujemo vedno rastočo mržnjo Goričanov do vsega slovenskega.
Pustna dirka v Gorici je bila pre*
»PRIMORSKI L I S T“
Str. 33
•■povedana radi pogreba nadvojvode Albreht a ■ na Dunaju.
V Rabatišču je porezal pretečeno soboto ob 2 popolunoči sorodnik sorodnika do smrti. Komaj so nesrečneža prinesli v bolnišnico, je umrl.
Samomor. V goriški brambovski vojašnici se je obesil v nedeljo 18 letni mladenič. Žalostno!
V Ajdovščini so streljali 16. t. m. pri neki poroki. Po nesreči se je vžgal smodnik na prižigalnici topiča. Možnar se je vnel, rastrelil in razmesaril glavo 15.
‘letnemu mladeniču. Revež je umrl po krat-kej nezanesti.
Streljanje s topiči (možnarji) je c. kr. goriško glavarstvo prepovedalo bodisi pri cerkvenih bodisi pri posvetnih sloves-; no s tih.
V Devinu je sklenila zidati „Lega nazionale“ laško šolo in laško zabavišče. Devinci-Slovenci pozor! Ne zabite, da so Vaši otroci Slovenci, kakor Vi ! Ne prodajte se!
Cesta ob Branici (pod Krasom). Meseca januvarija in v začetku februvarija t. 1. se je pokazalo v gorenji Vipavi, kako potrebna bi bila braniška nova že 1890 začeta cesta, ki pa že dolgo nič ne napreduje,— radi pomanjkanja cvenka ! Po več dni so ustavljali snežni zameti in burja c. kr. pošto, ki vozi po najbolj viharju podvrženih krajih (pod Nanosom in Čavnom) med tim ko bi v takih sitnih slučajih vozila lehko po brezvetreni in krajši braniški dolini v Gorico, ko bi hoteli cesto le kmalu dodelati! Furlanska ravan naj bi imela železnice in novi tramaj, mi pa še ne poštene cestne zveze z glavnim našim mestom Gorico?! — Dne 13. februvarja t. 1. je viharna burja pod vipavskim Št. Vidom, na tako imenovanem »vetrenom polju11, prekucnila voz, v kterein je peljal neki mož 60 novih košev na prodaj. Mož in žena, ki sta se peljala, sta prišla pod voz; h sreči sta se konja ustavila, da ni bilo veče nesreče ; koše je pa burja valila po senožetih. Vrnila . sta se v Št - Vid, dokler ni pojenjala viharna burja.
Nova sodnija v Kobaridu. Veselo .pokanje topičev oznanjalo je v nedeljo opoludne Kobaridcem in vsem okoličanom, da dobe toliko zaželjeno sodnijo. Dobil je namreč župan pismo od njegove excelencije grofa Franca Coroninija, da je sodnija potrjena, in da je potrdilo že sam presvitli cesar podpisal. Prosili so Kobaridci za sodnijo celih 5 let in še predzadnji teden bila sta župan J. Rakuščik in podžupan Fr. Slunder v tej zadevi pri nj. excel. grofu Kr. Coroniniju, ki je obljubil, da bo vse storil, kar bo mogel. In bil je mož beseda
—	kar je pričalo pokanje topičev. Vse ljudstvo je veselo in navdušeno za grofa h c. Coroninija !
Iz St. Petra. lv predpustni veselici »Slovenske zveze“ sešlo se je bilo toliko p. n. gostov, da je bila prostorna in okusno okrašena dvorana natlačena do zadnjega kotička. Da se je občinstvo tako številno •odzvalo, je najboljše plačilo za požrtvovalno delovanje odborovo ; da pa so p. n. gostje tudi odšli zadovoljeni, tiče pohvala vrlim domačinom društvenikom in posebej pevcem ter spretnemu njih pevovodji g. M. Lavrenčiču. Zvezin zbor broječ 18 pevcev izvajal je vse točke tako točno in s finem okusom, da je vsako moral ponoviti. Če upoštevamo, da je rabil za vse pesmi le čn mesec za vaje, smemo trditi, kar je isti dan sam izpričal, da v obližju mu ni para. Slava ! —
Gospica učiteljica L. Bavcon je prav °čutno izrazila v deklamaciji misli vznese-Ile pesme: „Naš čolnič otmimo !“ — Časti-tamo! — Burka in v obče vsa zabava je dosegla svoj namen — veselost in živahen smeh! Tudi domača zabava — brez plesa je bila prav dostojna. Čast g. reditelju A. Jakončiču ! Živele take zabave ! Žetev je bila dobra in semena nam ni odnesla ‘hurja . . .
V Tolminu, 30. febr. — Prav ste povedali, ko ste pisali v svojem listu, da bo v Tolminu misijon, če ga kaj ne odnese. Malo je manjkalo, da nam ga ni odnesel ■— sneg, katerega je toliko padlo, da misijonarjem ni bilo mogoče priti o določenem času iz Ljubljane. Začeli so misijona-rit še le 10. t. m. ob 6. uri zjutro.
Prve dni tedna smo bili v skrbeh. Mraz je bil hud, sneg je zapadel poti in ko se je ujužilo, bilo je v cerkvi vse na vodi. Sredi tedna se je obrnilo na boljše. Poti so se utrdile in ljudje so vreli trumoma k misijonskim pridigam. Sedelo je po 10 — 13 spovednikov na dan, vseh pa vendar niso mogli preslišati. Milo je bilo gledati tiste, ki so v cerkvi prenočevali, da jih ni drugi dan kdo prehitel pri spovednici. Koliko je bilo obhajanih, ne vem ; vedeti bi utegnila domača duhovščina po listkih, ki jih je dala spovedencem. To pa lahko rečem, da toliko obhajencev nisem še videl.
Vse je pa presegla procesija z misijonskim križem v nedeijo popoldne ob treh. Toliko ljudi boš zastonj iskal pri enacih slovesnostih in mnogo njih še iz cerkve ni šlo, ker so se bali za prostor. Cerkev je bila namreč vse dni, zlasti pa v petek popoldne tako natlačena, da se ni mogel nik-do ganiti.
V ponedeljek so se misijonarji odpeljali. Eden se je vrnil k sv. Jožefu v Ce-lje, druga dva sta šla v Ljubljano k lepi cerkvi Srca Jezusovega. V jeseni bo misijon v Logu na Bovškem.
Iz Volč nam pišejo : Zmrzneno neznano ženo so našli 17. t. m. mrtvo pri »Vokačevem seniku11 na Dugem, prav blizu Soče. Pripeljali so jo na saneh k sv. Le* nardu v Volče. Pravijo, da je morebiti iz Koboridskega Kota, iz Stanovič ali od tam okolu doma.
Trtna uš v Vipavi. Dognalo se je, da je trtna uš v davčni občini Gradišče pri Vipavi, zatorej veljajo tudi za omenjeno občino odločbe in zapovedi, da se zabrani izvažanje pridelkov in razširjanje kuge. Županstva naj strogo pazijo, da se ne okužijo zdravi vinogradi vsled malomarnosti. Zdaj so okužene v Postojnskem polit, okraju občine Sv. Vit, Vrabče, Poddraga, Erzelj, Slap, Goče, Loze, Planina in Vipava.
Iz Zadloga pri Črnemvrlm. Nekaterim se čudno zdi, da »Prim. List“ roma tudi po Kranjskem. To pa ni nič kaj posebnega, ker tudi po Kranjskem se nahajamo Primorci, ki želimo kaj poizvedeti iz 'svoje dežele. Jaz sem tudi rojen Primorec (v Tolminu) ali opravilo me je vrglo iz Tolmina v Zadlog, kjer ostanem. — Pri nas v Zadloga revno ljudstvo še dobro napreduje, ker si še precej prisluži v letnem času pri bogatejših kmetih. — Ob jednem napreduje pri nas tudi nova izmišljena navada (šega) na oblačilu. Stari kroj ženskih oblačil je izginil, vdomačil sije „novi kroj11 (gizdalinski). Mlada deklina se dandanes že tako šopiri, da človek ne ve, kaka gospa je. čim revniša je katera deva, tem bolj gizdalinsko je našopirjena. To stane in podira hiše. Če pojde tako naprej, ne bode si opomoglo naše ljudstvo še za las ne.
Občina Rifenberg je tudi letos podarila 36 gld. za »Slov. Alojzijeviščaa in 24 gld za slovenske šole v Gorici. Rodoljubni občini iskrena hvala in pohvala !
Slika pok. Adolfa Harmela se razpošlje prihodnji teden.
Pomiloščeni. Presvitli cesar je pomilostil 55 kaznjencev, od teh štiri v Kopru, enega v Gradišču.
Trst-Istra.
Tomaj, -j- C. g■ Aleksander Benigar, duhovnik, sin tukajšnjega nadučitelja, je 20, febr. 1895., po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Rojeu dne 20. febr. 1870 bi čez pet dni dokončal 25. leto svojega bivanja v tej solzni dolini. Bil je slaboten že na gimnaziji in v bogoslovnici, a jako marljiv in tih mladenič. Pobožni stariši so od Boga in Marije izprosili milost, da je ven-
dar v 13. dan decembra 1894. imel tiho novo mašo in potem cel mesec vsak dau maševal. A opešal je hitro, in Bog ga je,
—	kot svojega ljubljenca — zarano k sebi poklical.
Hud udarec je smrt sina edinca, za dobrega očeta g. nadučitelja, pa kot pravi kristijan ga bo prenesel v voljo božjo udan, govoreč z Jobom: »Bog je dal, Bog je u-zel, njegovo ime bodi češčeno P1
Tebi pa, preljubi nam sobrat v Kristusu, ki te je milosrčni Bog rešil zemskih nadlog, želimo, da ti sveti večna luč nad zvezdami, ter te prosimo, da moliš za nas, ki moramo še boriti se tu z močmi teme, da tudi mi dospemo po srečno dovršenem boju v kraj večnega miru!
Duliovske preniembe. Č. g. Iv. Koruza, do zdaj kapelau pri sv. Antonu v Trstu, gre za kaplana na Opčino, na njegovo mesto pride č. g. Ant. Germek, do zdaj kapetan na Opčini. Bodo li s to pre-membo zadovoljni Spadoni, d’Angeli, Luz-zatto in tovariši ? !
G. Ferd. Perhavec, do zdaj kancelist v Komnu, je imenovan za oficijala pri dež* sodišču v Trstu.
Cesarjev dar. Pres. cesar daroval je sežanskim gasilcem 100 gld. za nakup potrebne gasilne priprave.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je imela občni zbor dne 17. t. m. Predsedoval je č. g. M. Mapdič, ki je pri tej priložnosti branil tudi svojo osebo. Videlo se mu je neko potrtost in nevoljo. Zanimivo pa je celo poročilo o delovanju podružnice, ki ima svoj dom, za kateri je dala družba 19.000 gld. Občinstvo je predsednika živahno pozdravljalo. Poročilo gosp. tajnika Klinarja priobčimo prihodnjič. Blagajnik nam je povedal, da je imela podružnica 1. 1894 dohodkov 5632 gld. 51 nove., stroškov 5463 gld. 47 nove., od glavnega vodstva je došlo družbi 39.00 gld. V odbor so izvoljeni prof. M. Mandič, predsednik, dr. Jos. Abram, Janko Macak tajnik, Ant. Bogdanovič blagajnik, M. Her-vatin, M. Cotič. Bog blagoslovi!
Otroški vrtec na Belvederju se kmalu odpre. Stariši slovenski spomnite se svoje dolžnosti. Vpisovanje se je vže pričelo.
Dutovlje na Krasu. Starešinstvo je izvolilo za župana g. Janeza Vrabca, moža poštenjaka, ki je bil vže poprej več let župan. Bog daj sreče in vspeha!
Nabrežina. Naša posojilnica ima občni zbor 3. marcija 1875 v občinski pisarni. Na dnevnem redu je volitev treh članov v nadzorstvo.
Mačka je dete udušila. Iz Dobravlj
na Krasu nam pišejo : Danes 10. t. m. smo zakopali malo Ludmilko Poljščakniti pet tednov ni gledala zemske in zimske svetlobe. V petek 15. febr. popoldne ob 2. urah jo je mati nahranivši jo, dela v zibeljko, pogrnila obrazek z ruto in zaprla sobo, a ma’a dva dečka brateča sta knulo potem šla zopet v sobico in pustila tudi domačega mačka, da je šel z njima. Dečka sta šla iz sobe, a maček je ostal, ter si poiskal ležišče toplo, prav na obrazku Ludmiikinem, da revica ni mogla dihati, in ne se braniti. Ko mati pride pogledat ob 5. uri, vidi mačka ležati na detetovem obrazu, hitro ga spodi, odgrne prtič in, ojoj ! vidi dete mrtvo. Hitro ga sicer dvigne in poskuša oživeti, a zaman. Mrtvihogleda je koj naznanil c. kr. okraj, sodišču v Sežani, ki je poslalo orožnika, da vidi in sporoča. Orožnik je storil svojo dolžnost ter se osvedočil, da ni hudobije nego le žalosten slučaj.
Listnica uredništva. Darove za Slov. Aloj-zijevišče prihodnjič. *3. S- I- V. v L. Prihodnjič. C. g. F. v D. Potrpite do osebnega pogovora. Bojim* se ne nikogar, ali s pobalini se ne bomo otepali.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič.
Slike urejuje J. Gosar.
Tiska Hilari.innska tiskarnn.
Prihodnja številka »Primorskega Lista» izide dne 7. marca.
Ustanovil I. 1707 Ivan Sainassa v Ljubljani
Ces. in kralj, ife dvorni zvonar
Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izde luje, popravlja, stafira in prodaja na drobno in debelo
v Domžalah pri Ljubljani	Franc	Cerar
(popred Janez Markužič)
Cenike na zahtevanje franco.
Tovarna, ustanovljena
Poslano.
,: r . ; f
Zahvala in potrdilo.
Podpisani spričujejo s tem pismom, da je slavna Vzajemna Zavarovalnica za življenje na Dunaju „Janus“, pri koji se je bil zavaroval ranjki preč. g. Karol Mosč, izplačala v malo dneli s skrb-ljivo točnostjo in poštenostjo dolžno Polico Štev. 71768 izdano dne 6. avgusta 1892. t. j. pred dvemi leti in pol. Pošiljajoč v svet spričalo o pravilnem ravnanju imenovanega Zavoda štejejo si podpisani v dolžnost, da priporočajo Zavod svojim tovarišem.
Zvršitelji oporoke :
Franc Černe, župnik. Ivan Buttignoni, kanonik. Dominik Bullo, katehet.
Trgovina papirja
Ant. Jeretie
GORICA
Semeniška ulica št. 3. — Za veliko vojašnico št. 15.
Zavod za črtanje papirja Knjigoveznica Tvornica
trgovinskih knjig, šolskih zvezkov itd. itd.
Zaloga
pisarskih, risarskih in drugih predmetov, liolNkila o j i «j»
in drugih učil.
Izkljucljivo zastopstvo
ter edina razprodaja
lesne rezljanice in slamnatega papirja,
za trgovino s sadjem.
!! Sto let stara tvrdka v Kropi !! J
Naj boljše železne verige (ketne)
izdelujeta delavca-mojstra
Valentin in Gregor Šolar
v Kropi na Kranjskem.
n. odjemniki najdejo pri nas ? za živino, za vozove; brzde, f
t)
v Kropi na Kranjskem.
P. verige
kolca (Vinke) i. t. d. vsake vrste in teže.
Cene so jako nizke, ker sta gospodarja
sama delavca.
Sprejme se tudi pošten zastopnik (agent).
srebrar v Gorici ulica Morelli štev. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za napravo novih cerkvenih posod ! Sprejema tudi staro posodo v prenovljenje.
Da si zamoiejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene reči, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov stavili prav vgodui plačilni pogoji.
1’ošilja vsnko blii^o poštnine prosto!
Hustrovan cenik zastonj in franko.
Zvonovi imajo harmon, in melodične glasove.
Izborna je tucli priprava za zvonjenje, da zvonove do 4~> centov more zvoniti en sam mož. Čista kovina srebrne blišč ob e. Močan in čist (jlas.
Garancija pet let.
Cerkvene priprave iz masivnega brona; svečniki, lustri, svetilke, altami križi, kanonske tablice, lonci za cvetlice itd., dalje gasilnice, pumpe, ograje pri studencih, ventili itd.
Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke.
Ceniki brezplačno ! Štiri častni diplomi.
21 svetinj.
Podpisani priporoča velečastiti duhov- j)0hiva se najceneje v podpisani lekarni ako se
ščim in cerkv. oskrbmštvom ter slavnemu	j	j	r	i
občinstvu
pristne garantovane čehelno-voščene
= sveče ——
voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo crkvd in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol tvorniško znamko, jamčim z 100 gl. ali 200 kr.“
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem
I«	,	svečar
I?aa E#ja
gostilničar
-ALLA COLOMBA“ ob velikej vojašnici, na desnem voglu v u-lico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi z raznimi prav okusnimi jedili.
naroča po pošti '"‘iSSJg
Trnkdczy,
Edvard Paulin,
Nunski n lici št.
lekar zraven rotovža
v L< j ubij ani,
priporoča:
ZA ŽELODEC :
Marijacehke kapljice z» Iželudcc. — Steklenica 20 kr ti steklenic- l g>‘l- » ducont. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne, krogljice čistilo ž»lodea pri zabasani*, skažonem želodcu. — Skatulja 21 kr.y jrden zavojček r fi škatuljami velja 5 gld. o l;r-
MF” Za p r s a : *^ŽSS
Planinski zeliščni ali prsni siri>p za odrašfio-no in otroke; raztvarja sliz in lajša bolofiine, n. pr. pri kašlju. — Sieklenica 56 kr., ti slekli mo ‘J gl<l-60 kr.
Za trga rije : "M
Protinu*t cvet (Giehtgeist) lajša in preganji*. boleCinf v križu, nogah in rokaii. •— Steklenica 5tX kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
V»a ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva s« dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6czy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
V	zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve. trakove, zlate črke i. t. d. po najnižih. cenah.
JLnton Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši g. dr, Lisjaka at. 83.
prodaja različno blago 11. pr. sladkor, kavo,* moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro olj kinu olje za Večno inč v cerkvi itd.	•	•