Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko ulice štov. 16. Z urednikom se more govoriti veak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi bo no vračajo. Inserati: Šoststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ol> S. uri zvečer. Velja za Iijubljano v upravnižtvu: za oelo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., 7.a četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec HO kr., poSiljatev na dom volja rao-sočno 9 kr. več. Po poiti velja za oelo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtlota2gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. Štev. 66. Ljubljana dnč 23. raarcija. Zadnje zasedanje šestletne dobe državnega zbora bliža se h koncu. Burna debata o državnem preudarku je končana in le še o nekaterih važnejih^predlogah ima se državni zbor posvetovati, čas se bliža, ko bodo imeli poslanci stopiti pred svoje volilce in dajati račun o svojem delovanji. Uže se čuje iz daljave hrup ljutih volilnih bojev, uže se po-lastuje nekak nemir raznih političnih strank, izrazujoč skrb za prihodnji njih obstanek. Šestletna doba je pri kraji, pač najznameni-teja v zgodovini našega parlamentnega življenja. V tej dobi bila je prvič zastopana v državnem zboru vsa Avstrija. Poslanci vrlega in čilega češkega naroda, držeč se toliko časa neplodne pasivne politike, zaseli so prvič svoja mesta v parlamentni palači, od kjer so mogočno povzdignili svoj glas za svčte v postavi utemeljene pravice svi je. In ko bi zadnja doba državnega zborovanja ne mogla kazati na noben drug vspeh, kakor na ta, da je združila v delovanji na korist in v prospeh skupne domovine sinove vseh narodov mogočne naše države, bilo bi to dovelj, da nas zadovoli in navda z upom na lepšo prihodnjost. Dve veliki nalogi stavila si je sedanja vlada pri svojem nastopu. Napraviti mir med posameznimi narodi, dovesti jih do bratovske sloge, pa spraviti državo iz velikih financijal-nik zadreg ter pripomoči ji do ugodnejih gospodarskih in denarstvenih razmer. Dve lepi, a neizmerno težki nalogi. Ja je vlada izvršila, se ji je posrečilo, biti jima kos? »Ne", gromi ti na to vprašanje od opozicije nasproti. »Deficit ni izginil, in narodnostni boj danes huje divjd, nego kedaj poprej", tako se kliče od vseh strani, kjer imajo glas udje združene levice. Na videz ima opozicija vsaj deloma prav. Ravnotežje v naših financah se res še ni doseglo po polnem, ostalo je še vedno to-tiko primanjkljaja, da se lahko vpije in kriči, da deficit navzlic vsem obljubam sedanje vlade ni izginil. Orožje ima tedaj levica še vedno v rokah, in peska dovelj, da ga lahkovernemu V Ljubljani v ponedeljek, 23. marcija 1885. Tečaj II. Listek. Črnogorska nevesta. (Izvirna novela. Spisal J. Bed6nek.) (Dalje.) »In ti Milica, angelj moj nebeški, kaj delaš sedaj ? Kedaj te zopet vidim, predragi moj zaklad, ki ga na tem beraškem svetu edinega imam! Kedaj zopet poslušam tvojih šepetajočih usten sladak glas? Kedaj se bodejo zopet moje oči v tvojih duhapolnih pogledih kopale? in kedaj bode mi dano zopet srkati sladki med gorkih poljubov znad tvojih rožnih ustnic? Kedaj bodeva zopet tako domače na zelenem parobku žuborečega studenca, ki je bil edini priča lepih ur, ki so nama tamkaj potekle, ko sva posedala roko v roci ter se menila kakor v zalih preteklih dnevih? Ah kedo mi zamore v tem trenutku, ko se bodejo skoro potoki krvi cedili, vprašanja le nekoliko razjasniti, katera na mojem srcu kakor svinec, težak svinec ležijo!11 Strežaj vstopi. ljudstvu lahko v oči meče. A previdneje občinstvo, ki ima navado in tudi sposobnost, da samo za-se nekoliko misli, se ne bode dalo tako lahko slepiti. Primanjkljaj, ki se je letos še pokazal v državnem proračunu, je tako majhen, tako neznaten, da bode vsakdo, kini po polnem prevzet strankarske strasti, rad priznal, da je sedanja vlada v tem oziru častno rešila svojo nalogo. Popraviti v kratkih šestih letih to, kar je sedanja opozicija v dolgih dvajsetih letih svojega vladanja zakrivila, izbrisati v tako kratkem času vse sledove, ki so jih zapustile strašne katastrofe prejšnjih let, je pač ne-možno. Vsaka bolezen se le počasi zdravi, in čim bolj je zastarela, čim bolj je ukoreninjena, tim težje in počasneje je zdravenje. Od leta do leta pogrezovala se je država pod prejšnjo vlado globokeje v materijalnem oziru, primanjkljaj v državnem proračunu postajal je večji in večji, blagostanje na gospodarstvenem polji pojemalo je od dnč do dn6 vidneje, in uže so se bili državne ladije polotili pogubo-nosni vrtinci, ki so grozili uničiti jo. Take so bile razmere, ko je nastopila sedanja vlada. S čilimi rokami poprijela se je težavnega dela, in to ne brez vspeha. Deuar-stvene razmere boljšale so se od leta do leta, in smelo trdimo, da bi danes deficita ne bilo, ko bi ne bile tako težko zadele posamezne dele države elementarne nesreče. Naj se od strani levice še tolikokrati naglaša, da primanjkljaj še ni izgiuil, tega prepričanja je tudi ona, o tem smo trdno prepričani, da je sedanja vlada v tem oziru dosegla vspeh, o kojem se nji nikoli niti sanjalo ni. Obžalovati se pač mora, da tega očitno priznati neče, da se nasprotno le vedno sklicuje na neugodne strani naših finančnih razmer, da resnico preobrača in po nepotrebnem bega davkoplačevalce. Sicer se tudi v tem oziru levici ni vse posrečilo, kar je želela. Tam, kjer številke go-vorž, je pač težko kaj opraviti^ z golimi frazami, naj so še tako lepo doneče. Ministra Dunajevskega govor se morda ni tako lepo čul, ni tako prijetno bfl na uho, „Gospod lajtenant, ponižno poročam, da zunaj deklica čaka, ki bi rada z Vami govorila." „Tako, in kaj bi rada?" »Rekla je, da bi imela gospodu lajte-nautu nekaj posebnega povedati, in sicer na samem." »Dobro, pusti jo notri." Strežaj se odpravi in kmalo na to se zasliši rahlo trkanje na durih, katero se na oficirjevo »prosto" odpr6 in mlado, čvrsto raščeno dekle se prikaže in pri durih ob stane. »Kaj bi rada, draga moja?" jo častnik prijazno nagovori. „Ali niste lajtenant Miroslav Radivoj, av strijauski topničarski oficir?" vpraša boječe dekle. »Da, da kakor me tukaj vidiš, ves z dušo in telesom. Kaj te je tako pozno k meni prineslo, in od kodi?" Mesto odgovora izvleče dekle zavit košček papirja iz nedrija ter ga oficirju ponudi, kateri slastno po njem hlastne, kajti zdelo se mu je, odkod bi pisanje biti vtegnilo. kakor visoko leteči, a malo stvarni govor Herb' stov ali Plenerjev, a vtis zadnjih dveh raz' pršil se je hipoma, ko je prvi mirne krvi s številkami ovrgel napačne njih trditve. Levica sama ni mogla po polnem zatajiti vspeha finančnega ministra, in če še danes na vse grlo vpije, da sedanja vlada denarnih razmer države ni zboljšala, da nas še vedno straši deficit, pač ni težko uganiti, kam vse to meri in kaj se s tem namerava. Enako pa je tudi z očitanjem, da sedanja vlada tudi druge svoje naloge ni rešila, da se ji je poskus, napraviti mir med narodi, po polnem ponesrečil. Pogledati je le treba, kako je sestavljena desnica in večina državnega zbora, ki je ravno zadnji čas tako jasno pokazala svojo solidarnost, in vidi se takoj, da je tudi to očitanje ravno tako malo opravičeno, kakor prvo. V desnici združeni so zastopniki vseh avstrijskih narodov in ti so ravno tedaj, ko si je bila levica najbolj v svesti, da bode večina državnega zbora razpala, z vso odločnostjo povdarjali avstrijsko svoje stališče, ki obstoji v tem, da se vsi avstrijski narodi enako spoštujejo, enako ljubijo. Pač je levica trudila se in uporabljala je vso svojo moč, da bi bila napravila tu ali tam kak vznemir, da bi bila vzbudila kak pojav nezadovoljnosti, a to se ji je le deloma posrečilo. To njeno početje imelo bo le ta vspeh, da bode samo sebe še globokeje pokopala. Kakor v proroškem duhu izrekel je Dunajevski velevažne besede, da se tudi brez levice lahko vlada. Prišel bo dan, ko bo levica izginila iz državne zbornice, ako ne nastopi druge poti. Ne brez nemškega naroda se bo vladalo, kakor zavijajo fakcijozni listi ministrove te besede, a vladalo se bo brez onih zastopnikov nemškega naroda, ki tirajo tako brezpametno politiko. Nemški narod zastopan je uže sedaj v obilem številu na desnici in da bo po prihodnjih volitvah še bolj, o tem smo za trdno prepričani. Nemški narod je v svoji večini politično zrel dovelj, da bode sprevidel, na koji strani so pravi njegovi prijatelji, in na kateri ne, in katera politika da mu hasne, a katera »Kedo mi to pošlje?" vpraša Miroslav in tesno mu postane. »Jugovičeva Milica, se li smem vrniti ?“ »Počakaj trenutek 1" Lajtenant se poda k svojemu kofru, ga odpre in vzame iz njega dva pogoldinarska tolarja, katera dekletu izroči. Dekle se obotavlja. »Kaj se obotavljaš, meniš li, da niso pravi in pošteni?" »Ne, gospodine, ali Milica mi je prepovedala, kako darilo vzeti, ker me ona bogato poplača." »In jaz ti zapovem, da denar z lahko in dobro vestijo spravi. Druzega ti Milica ni nič naročila? Kakošna pa je, je li zdrava?" »Ah gospod, dekle vene kakor roža v jeseni. Rudečica njenih lic spravila se je s poti neki čudoviti in pri nas nenavadni, torej tem bolj čudni bledosti. Pol leta uže ni več vesela kakor je bila poprej. Zamišljena se plazi okolo, kakor megla in vedno sanjari. Oči ima mnogokrat solzne, in ako se jo povpraša, zakaj, vedno odgovarja, da sama ne vč, kaj ji je. Po cele dneve poseda in pohajkuje pri škoduje. Prišel bo dan, ko levice v tem pomenu, kakor danes, ne bo več, kajti prepričanje, da leži moč države v tem, da je vsem narodom enako pravična, prodira od dne do dnč bolj v vseh krajih širne Avstrije. In da se je to prepričanje vzbudilo, da jasneje in jasneje stopa na dan, to mislimo je dokaza dovelj, da tudi v tem oziru sedanja vlada svoje naloge ni zgrešila, da je temveč tudi v tem oziru dosegla, kar se sploh v tako kratkem času doseči da. Iz Italije. V »Pol. Corresp." se z dnč 16. t. m. iz Rima poroča: Kakor se kaže, imeli bodemo v italijanski zbornici prav kmalu znamenita raz-govarjanja. Pred nekaterimi tedni nastal je v Padovi nekak prepir med vlado in tamoš-njimi šolskimi in deloma mestnimi oblastvi. Dijaki tamošnjega vseučilišča hoteli so namreč postaviti spomenik v avli (v veliki dvorani), na katerem se je slavil krvavi boj, vršeč se v januvariji 1848 med tedanjo avstrijsko posadko in dijaki ter jednim delom meščanstva; na spomeniku pa je stalo nekaj avstrijsko vojno žalečih izrazov, kajti govorilo se je o „avstrij-ski soldatiji". Ob sebi umevno, da vlaška vlada ob zdanjih prisrčnih razmerah med obema deželama in vladama ni dopustila tega izraza ter zahtevala, naj se spremeni. Mestno oblastvo je bilo samo zadovoljno s to vladno zahtevo, a je predlagalo, naj se izraz »avstrijska soldatija" spremeni v „tuje tolpe". Najpriprostejši razum, kakor tudi naj-navadnejše čuvstvo za spodobnost in pravičnost bi spoznalo, da vlaška vlada tudi te spremembe odobriti ni mogla; kajti da bi se o vojakih velike, pravilne armade s takimi izrazi govorilo, bi se pač nekaterim, močnih fraz vajenim radikalcem, nikakor pa mirno mislečim možem zdeti moglo taktno in spodobno. Italijanska vlada torej ni hotela dovoliti, da bi se postavil omenjeni spomenik, dokler se žaleči izraz ne nadomesti s primernim in dostojnim; vsled tega pa so se v Padovi na vseučilišči in izven njega vršile demonstracije in nemiri, kateri so oblastva primorali, poseči vmes ter pri tem zapreti tudi jednega vseučiliškega profesorja, kateri se je pri tej priliki na zelo Čuden način obnašal. V jedni slednjih sej zbornice stavil je torej poslanec Tivarovi to zadevo se tičoče vprašanje do ministerskega predsednika in do ministra za notranje zadeve, gospoda Depretisa, in ker je slednji odgovoril, da so ga prijazni državni dolžni oziri silili, da je tako postopal, izjavil je vprašatelj, da ga odgovor ni zadovoljil ter dejal, da bode to vprašanje ponovil v obliki interpelacije, o kateri se bode vnelo splošno razgovarjanje, čule se bodo morda gledč na sovraštvo, katero še zdaj v jednem delu italijanskih strankarskih skupin vlada, žaljive besede, o katerih bi bilo bolje, da bi studencu, ki je koj tukaj-le gori nad Boko; tamkaj pravi, se še najbolje počuti! Sedaj moram pa iti, kajti moji me bodejo uže teško pričakovali. “ Komaj je dekle odšlo, zgubi se lajtenant v labirint mislij, iz katerega nikakor venkaj ne more. „Kako je Milica zvedeti zamogla, da sem v Kotoru, kajti ko sem ji poslednje pisanje poslal, še sam nisem niti slutil, da semkaj pridem. Je li bila morebiti sama tukaj in me kje videla? Ne, to ni mogoče! Kakor ptičica priletela bi bila semkaj, ko bi me bila kje ugledala. Da, da po polnem nemogoče je, da bi bila sem prišla, kajti ljubeče srce tiralo bilo bi jo po sili k meni. Kaj druzega mora biti. Pa kaj si ubijam glavo, ni li pametneje, da pogledam, kaj mi ona piše, in morebiti se vozel sam razveže. Kako vender ljubeznivo piše. Oj da bi te imel sedaj le, ta trenotek, tukaj na svoji strani, poljubiti bi te hotel, tako poljubiti, da bi te zadušil. Do celega bi se rad tvojih poljubov napil, vpijaniti bi se hotel z njimi, mila moja golobica, in ah, to bi bila pijanost sladka v interesu dobre razmere Italije k osrednjim vlastem izostale. Pravica naroda, da bolj ali menj sijajne, v zgodovini bolj ali menj priznane narodne junaške čine slavi, se pač težko odreka, da-si kaj takega drugim narodom, kateri so boj bogati na časti in zmagah, nikdar ne pride na misel. Gotovo bi se tudi v Avstro-Ogerski nad takimi italijanskimi slavnostmi ne spod-tikali, če bi bile slavnosti same na sebi. Take slavnosti pa zahtevajo takta in ozirov; tem bolj, če se to tiče vlasti, katera se, kakor Avstro-Ogerska, Italiji nasproti vedno prijazno in ozirno obnaša, z Italijo živi v miru in prijateljstvu ter ima v vsej Evropi splošno spoštovanje in simpatije. Tako govori se ne samo v tukajšnjih vladnih krogih, marveč tudi v krogih mirno in pošteno mislečega prebivalstva in ni dvojbe, da se bode po teh nazorih, če bi prišlo do one interpelacije in debate, tudi krepko odgovorilo. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V soboto pričel je državni zbor debato o pogodbi s cesar Ferdinandovo severno železnico. Govoril je poročevalec manjšine doktor Herbst v jako ostrih, a nikakor prepričevalnih besedah. Vse Herbstove trditve bodo gotovo govorniki z denice krepko pobili, a gotovo ne v tako navadnih in žaljivih izrazih. Danes se je debata o severni železnici nadaljevala. Odsek za pristojbine sprejel je po posl. Taliru predložen novi načrt pristojbinske novele, v katerem se je več določil prejšnje predloge spremenilo in se sprejelo vanj nekaj novih določb. Tuje dežele. Iz Bruselja se poroča, da je kralj de-putaciji bruseljskega mestnega zastopa, katera mu je izročila adreso gledč Kongo-države, izrekel nadejo, da bode Bruselj glavni sedež vsemu, kar se tiče nove države, katera pa ne zahteva od Belgije nobenih novih žrtev, ker ima sama dosta pripomočkov. Belgija bode na tem mnogo pridobila. V seji francoskega senata minoli teden zahteval je Raviguan, naj se zopet uvede kredit za verski budget. Ministerski predsednik Ferry je izjavil, da vlada želi, da se obdrži konkordat, a ne more zbornici prepovedati, da kaj prihrani pri verskem budgetu. Sploh se s tem bistveno ne zadene katoliški kultus, ravno tako ne ustava in pravice sena-tove. Na ta Ferryjev govor zavrgel je senat kredit za bogoslovske štipendije. Iz Kopenhagena se poroča, da je kralj na adresi obeh zbornic odgovoril: Mi smatramo kot nesrečo, če se državni zbor ne zjedini gledč budgeta, a v našem ministerstvu ni nobene ovire temu zjedinjenju. Mi se ne moremo odpovedati ustavni pravici zaradi tega, in prijetna, kakor je še nobeden zemski sin ni občutil in potem, potem bi hotel v tvojem naročji vmreti. O to bi bila sladka, in mila smrt, kakeršne še noben vmrljivi ni dosegel, in oj bogovi to bi bila slast!“ „Moj srčnoljubljeni Miroslav! Zvedela sem, da si zopet v mojem obližji, kakor v tistem blaženem času, v katerem sta se najini srci našli. Kaka 3last me je pri tej novici prešinila, ti ne morem popisati in vender je bila ta rajska čut za me jako kratka, kajti usoda te ni ravno iz najboljšega namena semkaj pripeljala, to mi povd lastno, to do lladnega groba zvesto ljubeče srce prav do-očno. Hude ure, pri katerih spominu se mi tri strditi hoče, čakajo tebe kakor tudi mene in tč visijo enako ostremu bodaku na enem asu nad tvojo glavo. Ah Miroslav, ti zlata, ti svitla moja danica, ti se pojdeš proti lastnim bratom bojevat, ti hočeš nad moje ljudstvo sabljo potegniti? Vprašam te, ti li ne krvavi srce pri tej misli?" Častniku se izmuzne težak vzdihljaj. „Tudi od tebe moram to slišati, kar mi lastno srce noč in dan ponavlja! O draga devojka moja, da bi bila vedela, kaj se tu da bi dosegli vzprejem budgeta. Mi resno in nujno opominamo obe zbornici, da uporabita svoj čas, da se doseže sporazum. O trancosko-kitajski vojni se poroča, da je Kitajska voljna, da bi se razpor s Francijo predložil razsodišču v rešitev. General Briere se pripravlja na pot proti Tuan-Kvangu na Rudeči reki, kjer so se Kitajci zbrali po bitki v 3. dan t. m. „ Journal de St. Peterbourg" poroča o razmerji med Angleško in Rusijo: Iz slednjih izjav britske vlade v parlamentu sejasno razvida, da se obe vladi pogajata, kako bi bilo možno napraviti primerno in pravično mejo v osrednji Aziji; obe vladi gojita željo, da se ohrani mir v tem ozemlji ter prijateljsko razmerje med obema državama. Potrebno je bilo, da se zabranijo lokalni konflikti. Brit-ska vlada je spoznala to potrebo, in ruska vlada ni oporekala ter se ne obotavljala, izdati potrebnih ukazov. V tem ko ostane vsak del v pozicijah, v katerih je zdaj ter se zdrži dalnjega prodiranja, ostane prostor in čas za dalnje razprave. S sudanskega bojišča se poroča o zopetni zmagi generala Grahama. Ker Osman Digma ni hotel na poziv Grahama odložiti orožja, pričel je ta proti njemu boj. Kakor poroča telegram iz Londona, potolkel je general Graham po petdnevnem boji Osmana Digmo ter zašel vse sovražnikove postojanke. Nastane pa vprašanje, če bodo Angleži obdržali te postojanke ali pa se bodo »podali zopet v tabor“. Ker pa so Grahamove čete v slednjem času dobile več pomožnih čet iz Angleške in iz Indije, se zdaj morda Angleži ne bodo nazaj pomaknili, marveč resno pričeli operirati proti Berberu. V srednji Ameriki je povsodi vojna in vstaja. Barrios, kateri hoče združiti vse srednje ameriške ljudovlade v jedno, združil je svoje čete, istotako zbirajo tudi one ljudovlade, katere niso zadovoljne z njegovim predlogom, svojo vojno. San Salvator, najbližja država, postavila se je z vso resnostjo v bran in kaže se, da bode dobila mnogo podpore v Zjedinje-nih Državah, ker Barrios zahteva z£ se kanal Nicaragua. V zvezni ljudovladi Columbia pa vlada uže več mesecev državljanska vojska, katera preti ovirati dela na panamskem prekopu. Dne 16. t. m. vršil se je celo napad na mesto Panama in morda je padlo zdaj uže v roke vstašem. Železniški promet je oviran. Jednaka poročila o vstaji dohajejo z vzbodnje obali morske ožine. Dopisi. Iz Loža, 17. marcija. (Izv. dop.) Ceste so gotovo povsodi velikega pomena, tudi tam, fjer drdra uže železnica, koliko bolj pa še tam, kjer se ves promet vrši samo z vozovi, cjer ni železnice, kakor tu pri nas. Kdor je notri godi, kako se bojujejo bratovska ljubezen z dolžnostjo, kako se mi natezano, to vbogo do smrti natezano srce pri misli na čakajoči bratovski poboj stresa, ne bila bi mi žalih, bridkih besed, ki sem jih ravnokar čutiti moral, izustila." Bere dalje. „0 moj nepozabljivi Miroslav, odstopi od nesrečnega )oja, ki te čaka, odvrzi ostro orožje in pridi k tvoji te iz cele duše in vsega srca nad vse pojme ljubeči Milici v njene gore in pri nji ostani. O moj brez konca ljubljeni, pridi v moje naročje, hiti na moje srce, ki mi preti v neogasljivem ognji prve najčistejše in najsvetejše ljubezni zgoreti. Prinesi mu le kap-iico hladilnega balzama, kane mi vsaj le eden user čvrste hladne rose, in zopet bode zdravo in veselo v najlepšem in najzaljšem cvetji se )rikazalo.“ „0j ti nebeška devica!" vsklikne navdušeno častnik, Mkedo pač rajši, kot jaz! Kako iz srca si mi govorila besede, toda — prisega — »e smem je prelomiti, sveta mi je! In vender ne! nikdar! Proč skušnjavec, proč peklensko šepetanje hudičevega demona, nikdar naj d« bodo rekli da sem prisego prelomil! Nikdar obiskal le jeden pot našo Notranjsko, šel po cesti od Rakeka v Lož do Prezida, videl je na cesti voz za vozom, večinoma z lesom obložene. Ni torej čudo, če se časih tu in tam čujejo pritožbe, da cesta ni v redu; mi sicer se nimamo pritoževati, osebito zdaj ne, ko smo dobili novega načelnika, kateri bode gotovo skrbel z vso natančnostjo, da bodo ceste vedno v redu. Dnč 15. t. m. imeli smo namreč volitev krajnega cestnega načelnika za županije Lož, Bloke in Stari Trg; izvoljen bil je g. Josip pl. Obereigner. Zanimanje za volitev bilo je, kakor naravno, veliko in volitev zvršila se je v veliko zadovoljnost prebivalstva. Mi poznamo moža, da je strokovnjak v tej zadevi, ter da ima tudi resno voljo posvetiti se z vsemi močmi temu poslu, da bode gotovo vso pozornost obračal na ceste. Kličemo torej: Naj mnogo let nam bode načelnik! Morda se bode zopet kak mladenič spod-tikal nad to izvolitvijo, se repenčil ter napenjal lik basenski žabi, češ, zakaj ni bil izvoljen ta mož, pri katerem se mi časih zbiramo, potem pa bode poslal v ljudi še par robatih besedij in kletvic. Nu, to repenčenje pač ne bode motilo naših zavednih mož pri njihovem poslu, saj jim je znano, da od takih ljudij ni druzega pričakovati možno, volkovi tulijo po volčje. Razne vesti. — (Vožnja po zraku.) Iz Bruslja se poroča: Dnč 16. t. m. hotela sta se znamenita zrakoplovca Dubois in Farenza z novim balonom, ki sta ga sama sestavila in ki je tako narejen, da se lahko obrača, iz Antverpna prepeljati v Bruselj. Ko sta se dvigala v zrak, pozdravljala ju jo velikanska množica ljudi, ki se jo bila na do-tičnem kraji zbrala, z burnimi klici. Balon še ni bil visoko, ko ga zgrabi od nasprotne strani pihajoči veter ter drvi proti iztoku reke Schelde. Zbrani ga kmalu niso videli več. Poprašalo se jo pozneje po telefonu v Bruslju, sta li tjh dospela, ali ne, a dospel je odgovor, da niti v Bruslju, niti v okolici ni bilo videti nikakoga balona. Sedaj ni bilo več dvoma o tem, da jo zrakoplovca zaneslo na morje in bil jo vsakdo prepričan, da sta se ponesrečila. Drugi dan pa je prinesel brzo-jav veselo novost, da sta Dubois in Farenza po noči dospela pri angleškem mestu Bromdey na tla in da so jima ni nič hudega prigodilo. Veter ponesel je balon čez morje in v eni uri bila sta na angleških obalih. Znanci obeh pogumnih zrakoplovcev niso bili malo veseli te novice. — (Velblodi v angleškem vojstvu.) Iz Londona se poroča: Angleška, o koji je znano, da jo prva velemoč, kar se tiče mornarstva, je tudi najbogateja, kar se tiče »ladij puščavo8, velblodov namreč. V sedanji vojski v Afriki ni imela Angleška nič manj kot sedem tisuč velblodov spo- Lajtenant nadaljuje: »Moj brat je bil predvčerajšnjem v Kotoru. Pripovedni mi je, da se bodo Kotorci in Črnogorci skupno bojevali. Neskončno mu je žal, da bodeš tudi ti tega boja deležen. Ob, Miroslav, zarotim te pri spominu na ranjko mater svojo, odstopi od tega nesrečnega in pogubonosnega boja. Pridi, oh, pridi k meni! Naša hiša je dosti prostorna in dala ti bode mirno in srečno in zadovoljno bivališče. V mojem naročji bodeš trudne oči zatisnil in v mojem naročji zopet jih odprl. Bodem se za te trudila, za tč delala in trpela. Vsako željo ti bodem uže iz oči brala! Ničesar, kar bi le tvoje srce poželeti vteguilo, ti ne bode manjkalo in rajsko življenje bodeš na strani svoje Milice vžival. Beži pred protečo nevarnostjo, ki se ti kakor grozna pošast z velikanskimi koraki približuje! Pridi, pridi, pričakujem te željno. O, vsliši prošnjo žalostnega srca, ki za smrt bolno za polajšanje svojih muk k tebi kliče. O, pridi, pridi!« »Milica, Milica, ko bi bila ti slutila, kako globoke nove rane mi bode to tvoje pisanje vsekalo, opustila bi je bila. Dobro veš, da ne četka. Vender jih je le malo pri življenji ostalo, kajti 2700 prelilo jih je za domovino na bojišči svojo kri, 4000 poginilo jih je vsled prevelikega truda, in tudi teh tri sto, ki so še pri življenji, je le malo še krepkih in leže večjidel v posebni za njo pripravljeni bolnici. Vsled tega misli so na novo asontiranje velblodov, in sestavila se je v ta namen uže posebna komisija. — (Smrt na odru.) Iz Schvverina se poroča, da je dvorni igralec Friderik Keller 16. t. m. nanagloma na odru med igranjem umrl. Igrala se je ravno »Messinska nevesta8, in ^Keller vodil je kor. Zgovoril jo ravno nokoliko vevsov na mrtvoga don Manuella, ko se zgrudi na tla. Zadel ga je mrtvoud na možgane. Gledalci mislili so, da spada to k njegovi ulogi in niso slutili, da je mož mrtev. Drugovi njegovi pa so strahu okamneli, ko so to videli. Prijeli so ga in prenesli za oder, kjer jo v nekolikih minutah izdihnil dušo. Domače stvari. — (O popotovanji cesarjeviča in cesaričine) se z dne 21. t. m poroča iz Ce-tinj: Danes ob polu 10. uri dopoludnč došel je na črnogorsko mejo voz s cesarjevičem in cesaričino; spremljali so ja deželni lovci na konjih. Tostran meje pričakoval ja je knez Nikola. Po starem običaji podal se je avstrijskima prestolonaslednikoma kruh in sol, knez Nikola pa je podal cesaričini krasen šopek, sestavljen iz planinskih rož. Med gromenjem topov odpeljali so se dalje. V Njeguši so obedovali, potem pa so podali dalje v Cetinje. Knjeginja pripeljala so je do slednjega ovinka visokima gostoma nasproti. Pri vhodu v mesto bil je iz lavorjevega zelenja sestavljen sla-slavolok, kjer je deputacija meščanov visokima gostoma podala kruha in soli. Prevzvišena cesarska dvojica podala se je v spremstvu kneževem skozi bogato okrašeno glavno cesto, ob kateri so stali na obeh straneh črnogorski vojaki. Ljudstvo pozdravljalo je s tisočernimi »živio!8 visoka gosta. Cesarjevič in knez podala sta so peš v palačo, cesaričina in kneginja pa sta se peljali. Ob polu 7. uri je bil obed. Zvečer je bilo razsvitljeno mesto in višino okolo. Iz Boke Kotorske se z dne 22. t. m. poroča: Cesarjevič in cesaričina došla sta popoludnč sim ter ogledavši si oho stolni cerkvi potom nadaljevala potovanje. Knez Nikola ja je spremil do meje, princ Danilo pa do Kotora. Pri včerajšnjem dvornem obedu v Cetinjah napil je knez avstrijskima prestolonaslednikoma ter vsej cesarski hiši; cesarjevič je napil knezu in kneginji, knežji obitelji, Črni Gori in nje hrabremu prebivalstvu. Razsvitljava Cetinj in goni v okolici bila je veličastna. Pred palačo svirala je godba, okolo nje pa je radostno pozdravljajoč visoka gosta stala nebrojna množica. Nj. visokosti ogledala sta si z balkona razsvitljavo. Knez zaklical je potem z balkona: »Živila avstrijska prestolonaslednika!8 Na to klicala je zbrana množica navdušeno dolgo časa »živio, živio!8 Nj. visokosti vzprejela sta zjutraj zastopnike avstro-ogerske naselbine v Cetinjah; ob morem, ker ne smem! Samega sebe, vse kar imam, kri in življenje ti darujem vsak čas z veseljem — svoje časti pa nikdar ne!8 »Čuj! kaj je to?8 Častnik hiti k oknu ter je odpre. Čul je strel, in sicer strel znamenje alarma, ki so ga dali na tvrdnjavici nad mestom ležeči, in v trenotji se zaslišijo trombe in rogovi artilerije in infanterije, ki navskriž alarm trobijo. Komaj je okno dobro zaprl, uže stopi dnevni podčastnik v sobo, oglasi častniku alarm in poda mlademu častniku zapečateno pismo. Hlastno je častnik odpečati in pregleda. »Je dobro8, odgovori. Podčastuik odide. Častnik vzame sabljo, kartuš in plašč. Poišče pokrivalo, pokliče stre-žaja, kateremu mali kovčeg izroči in oba brzo stanovanje zapustita. Ko prideta na odmeujeno mesto, je stala uže njegova baterija s pogorskimi in 15. Hitte-topovi in kar je bilo za prve potrebnih mu in oslov, uže v najlepšem redu. Poročniki hiteli so sem ter tjh in kmalu se vzdvigne divizija pod povcljništvom podpolkovnika Kričaja 9. uri napravila sta izlet v Prilip, kjer je krasen razgled na Skadorsko jezero. Potem sta se odpeljala. — (Častnim udom) imenovalo je kamo-niško pevsko društo »Lira8 visokorodno gospo ba-ronovko Emilijo Winkler v hvaležno priznanje zaslug, ki jih ima visoka gospa po blagodušni svoji podpori za obstanek in razvitek društva. Pred kratkim poklonila so ji jo deputacija tega društva pod vodstvom predsednika, notarijat.skegn. kmir.ipijgnta gospoda Jos. Staniča, tor ji izročila krasno izdelano diplomo. — (Imenovanja pri tržaški policiji.) Policijski nadkomisar Rajko Viditz imenovan jo policijskim svčtnikom in policijski koncipist Leon Kalin ovič policijskim nadkomisarjem. — (Popularno-znanstveno preda' vanje.) Včeraj dopoludno predaval je v korist »Narodni šoli8 v dvorani tukajšnje realke gospod profesor Senekovič „0 električni razsvitljavi8. Predavanja udoležilo se je zelo mnogo odličnega občinstva, katero je z veliko paznostjo sledilo besedam predavateljevim, kateri je v lehkoumevni besedi razlagal postoj in moč električne luči; osebito mnogo občudovanja pa so vzbudili vrlo dobro izvedeni poskusi. Blagajnica »Narodne šole8 pa se je pomnožila zopet za precejšnjo svoto. — Prihodnjo sredo dne 25. t. m. pa bode predaval v či -talniški dvorani g. dr. J. Babnik o slovanskih ženah. Udeležba bode gotovo mnogobrojna in nadejamo se, da si bode še marsikdo kupil vstopnico, kateri je še zdaj nima. Društvo »Narodna šola8 zasluži gotovo obile podpore. — (»Literarno-zabavni klub8) imel je minolo saboto zvečer svoj jour-fixe v hotelu »pri Maliči8. Udeležba bila je izredno mnogobrojna, udoležilo se ga je okolo 30 gospodov članov. Predsedoval je ta večer trgovinske in obrtne zbornice predsednik g. Kušar, predaval pa g. inženir J. Žužek o_ stavbah na močvirni zemlji in na vodah. Prezapimljjvo to berilo izvolil nam je gosp. predavatelj blagovoljno prepustiti v porabo, in priobčili je bodemo v kratkom v našem listu v feljtonu. Tudi ta večer nabirali so se prostovoljni darovi v prid »Narodni šoli8, in nabrala se je zopet znatna svota, katera so jo izročila odboru tega društva. V saboto počastili so jour-fixe odlični vnanji gostje gg. notar in deželni poslanec k- S vet ec iz Litije, notar in deželni poslanec Janko Kersnik in notarski koncipijent drd. Janko Rahne zKrda. Zabava bila je vrlo živahna in udeleženci ostali so v prijaznem pogovoru pozno v noč vkupe. — (Društvo »Narodni Dom8) v Ljubljani imelo bode letos svoj občni zbor še le meseca maja, ker se računi o loteriji no mogč prej skleniti. — (Potno predavanje) imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pirc v sredo 25. t. m. v Radečah na Dolenjskem. Predavanje so prične popoludne ob 3. uri, in sicer v šoli. proti tvrdnjavicam od povstalcev napadenim, od koder je bil strel iz topov v posameznih intervalih čuti. Mlademu lajtenantu hoče srce počiti, tako tesno mu je bilo. »Prokleta mi bodi usoda8, mrmra pred se poluglasno, »zakaj si pa ravno mene v igračo izvoliti morala?! Zakaj sem bil pač rojen, da morem tako žalostnih reči doživeti? Bi li ne bilo boljše, da bi bil takrat, mesto da sem pohotnega Črnogorca pri studencu povezal, iz njegove pištole košček svinca v to-le burno srce prejel ? Kratek bi bil trenutek, v katerem bi se bil med tukaj in tamkaj visč s smrtjo boril in današnja bolečina in žalost in britkost prihodnjih dni bi mi bile prihranjene. Toda, kaj bi bilo pa potem iz nesrečnega dekleta? — Kakošna bi bila njena usoda? Gotovo vse-kako dobra, vsaj je nje brat koj za manoj na mestu bil in bi bil mesto meni rešitve nalogo prevzel in dokončal. Ob, ja, jaz bi pa tudi ne bil toliko lepih ur na njeni strani preživel, kakor sem jih, če bi me bilo smrtno orožje banditovo zadelo.8 (Dalje prihodnjič.) — (Deželno gledališče.) Za deželno gle-dališčo v Ljubljani za naslednjo sezono 1885/86 oglasilo so jo pet podjetnikov. Kranjski deželni odbor bode odločil o proSnjah še ta toden, in izbral si bodo gotovo podjetnika, kateri bodo z nekoliko večjo paznostjo kakor dozdanji ravnatelj Mondheim, gledal na igralco, da ne bodo z ne-čuveno drznostjo, da ne rečemo nesramnostjo, raz odra žalili večkrat slovensko narodnost. — (Rudolfinum.) Pri slednji seji oddal je kranjski deželni odbor oskrb „Rudolfinuma“ s steklom steklarju g. P. Kajzelu, lakirarska dela pa g. A. Eberlu. — (Občinske volitve.) Pri volitvi občinskega predsto j ništva v Šmartnem v ljubljanski okolici bili so izvoljeni, in sicer županom Pran Kovač iz Tacna, občinskim svetovalcem pa Ivan Malenšek iz Tacna, Josip Aleš iz Spodnjih Gamclju, Ivan Ješek iz Vikorč in Grogov Narobe iz Zgornjih Pirnič. — Pri novi volitvi občinskega pred-stojništva v Ježici pa je bil izvoljen županom Anton Bolka iz Stožce, a občinskim svetovalcem Pran Plevnik iz Tomačevega, Pran Drmastija iz Ježice, Pran Lenče iz Kloč in Alojzij Pečnik iz Stožce. — (Nosreča.) Iz Polhovega Gradca so nam piše: Te dni postavljali so pri nekom posestniku v Samatorci streho na hlevu. Kočar Lorene Malovrh iz Butajnove, ki je bil tudi pri delu, hotel je pri nekem na zid oprtem tramu narediti znamenje, kje naj bi se odžagal, n tram zdrsne z zida in pado Malovrhu tako nesrečno na glavo, da mu je črepinjo strl. Revež umrl jo drugi dan potem opoludne. — (Grozno dejanje.) Iz črnomelj-skega okraja poroča se nam o sledečem groznem dojanji: Dn6 18. t. m. našli so v gozdu pri (Jerkviši devetlotncga sinka Matijo Jakobčiča mrtvega v neki dolinici. Prerezan je imel vrat in odrezane spolne dele. Sumi se, da je strašno dejanjo doprinesel nek tuj mož, o kojem trdi nek trinajstlotni deček, da ga jo videl, ko je prišel po cesti od Črnomlja sem in vabil nesročnega dečka v gozd. Vse pozvedovanje po hudodelcu bilo jo do sodaj zaman. — (V Gorici) umrl je dnd 19. t. m. o. Bonaventura Seli, provincijal č. o. frančiškanov v pokrajini sv. Križa. Narodil se jo dno 24. febru-varija 1820 v Korminu, v duhovnika je bil posvečen 23. septembra 1843. 1. Služboval je več lot na Tersatu. — (Dvoboj) vršil se je dne 19. t. m. v Mariboru med dvoma častnikoma. Vzrok jo bil malenkosten prepir. Pri dvoboji je grofa W. ranil razžaljeni grof P. s sabljo na rami in na prsih precej močno. Telegrami »Ljubljanskemu Listu Gruž, 23. marcija. Cesarjevič in cesaričina došla sta sim. Vzprejela sta iz Mostara došlo deputacijo, sestoječo iz 150 oseb. Ob 10. uri sta nadaljevala potovanje v Hvar, kamor dojdeta zvečer. Jutri prideta v Spijet. Berolin, 23. marcija. Cesar je prav dobro spal. Zdaj se dobro počuti. Dunaj, 22. marcija. V čast rojstvenega dneva nemškega cesarja bil je zvečer ob 6. uri obed pri cesarji; obeda so se udeležili princ Reuss, ministri Taaffe, Kalnoky, Bylandt in Kallay, članovi nemškega poslaništva in deželni poveljniki. Temešvar, 22. marcija. Na pošti razpočilo se je pet zavitkov, ko so jih hoteli zapečatiti; došli so iz Mannheima; naznanjeno je bilo, da je v njih seme. Poštni uradnik Houchard je bil hudo ranjen, sluga pa le malo. Dva še ne razstreljena zavitka so preiskali. Najbrže je bilo seme z razstreljivo tekočino napojeno. Berolin, 22. marcija. Cesar vzprejel je danes zaradi malega prehlajenja voščila samo od članov kraljeve obitelji in tujih knežev-skih oseb. Pariz, 22. marcija. Francoski eskadri v Tihem oceanu se je zaukazalo, naj odide v Panamo, da varuje francoske podanike. N e w - Y o r k, 22. marcija. Depeša iz San Juana ,v Nicaragui poroča: Po poročilih iz notranjih dežel koncentrujejo se čete iz Nica-rague in San Salvadorja na meji Hondurasa, in pričakuje se kmalu napad. V Hondurasu je buknila vstaja. Telegrafično borzno poročilo z dnž 23. marcija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih........................83 '40 > » » » srebru......................83'80 Zlata renta...............................................108 • 90 5% avstr, renta.......................................99'25 Delnice n&rodne banke................................. 864' — Kreditne delnice...................................... 302'30 London 10 lir sterling................................124‘15 20 frankovec................................................. 9-79 Cekini c. kr.......................................... 5'81 100 drž. mark.........................................60‘55 Uradni glasnik z dnč 22. marcija. Ekseknt. zemlj. dražbe: VPostojini posestvo Jos. Kreblja iz Ostrožnega Brda (3325 gld.) dn6 19ega maja, 19. junija in 21. julija; — posestvo Matije Penko iz Gradca (2751 gld.) dne 19. maja, 19. junija in 21ega julija. — V Kameniku posestvo Fr. Zemljana iz Jarš (3365 gld.) dnč 30. maja, 1. julija in 1. avgusta. — V Radovljici posestvo Martina Zaloharja iz Slamnika (1115 gld.) dnč 18. aprila, 18. maja in 18ega junija. — V Kranji zemljišča Jan. Pavliča iz Kranja (7210 gld.) dnč 10. aprila, 15. maja in 15. junija. — Na Vrhniki posestvo Jan. Kovača iz Preserja (7715 goldinarjev) dn6 17. aprila, 19. maja in 19. junija. Pod oskrbništvoin: Od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani postavlja se posestniški hčeri Katarini Černač iz Včl. Otoka zaradi blaznosti Janez Černač iz Žagona oskrbnikom. Ttijoi. Dne 21. inarcija. Pri Maliči: Liebhart, trg. potov., z Dunaja. — Mati-relik, trgovec, iz Trsta. — Gruber, krčmar, iz Kočevja. Pri Slonu: Maier in Kojer, trgovec, z Dunaja. — Basch, trg. potov., iz Prage. Pri Avstr, carji: Donnert, trg. potov., iz Schijnfelda. — VVinkler s soprogo iz Losonc. — Gregorich, zasebnik, iz Trsta. Umrli so: Dne 20. marcija. Josipina Zupančič, postreščekova hči, 2 L, Hrenove ulice št. 6, ošpice. D n 6 22. marcija. Katarina Vidmar, hišna posestnica, 60 1., Kolodvorske ulice št. 8, pohabljenje podtrebušnih organov. Srečke z dn6 21. marcija. Dunaj: 77 76 53 2 51. Gradec: 87 7 3 40 82. Tržne cene. V Ljubljani, 21. marcija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 23 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 36 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Speh po 52 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 66 kr., svinjini 60 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 8gld. — kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stahjo barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 21. marc. 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728'94 727-70 727-16 — 30 130 8-4 vzh. sl. jzpd. sr. jzpd. sl. megla jasno d.js. o-oo i 7. zjutraj 728 84 5-6 zpd. sl. obl. 6-10 £ 2. pop. 733-51 2-0 vzh. sr. sneg dež in » * Peter rokodelčič, 36 kr. III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Maj ar H>, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave ln ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. — Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Sol. vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub' ljanskega. Vezan 65 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelkl, Rudečl kapici in Obutem mačktt (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikovo« (Palček) in Robinzonu po 15 kr. , Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig v, Kleinniayr A Ped. Bamberg v Ljubljani.