—   2   —
Svet mojim duhovnim bratam
k novima letu.
De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam lo-žej popraviti, — laži, ki jih nevedni ali hudobni ljudje tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Caj-tenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ?
Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svet ponudim: Večina nas duhovnikov je kmečkiga rodii, vsaki zmed nas ima doma žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več brati. Naj vsak za tekoče leto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na ;,Novice" ali ;,Z godno dan i c o" ali „Vedeža" naroči, in ga tako brati pri-mora. — Na ta svet me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj ;,Novic" ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati.a Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novice". Ko se pervi list v hiši oglasi, zmajejo moj stari, sicer prav častitljivi oče — kterimuBog še dolgo živeti daj!—z glavo ter pravijo:
„Kamor bi bil M.....ta dva goldinarja obernil, bi bil
bolje storil." Lajnsko spomlad pridam bratu še ^Cerkveni časopis." In glej! unidan me je željno popra-šal, ali bom še zanaprej zanj Novice in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godi. —
Kogar bi utegnili stroški od mojiga sveta ostrašiti, naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po moči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se tako radi po nepotrebnim potratijo.    M. J.