251
Naši dopisi.
V Gorici 2. avg. — Glavna dika goriške dežele, stare Avstrije stari steber, cesarjev značajni gojitelj, najstariši in zvestejši njegov svetovavec in prijatelj — počiva od 28. julija t. 1. v rodovinski svoji raki na St.
Peterskem pokopališči blizo Gorice. Gosp. fzm. Ivan K. grof Coronini, čigar dušna in telesna krepost je čudovito vkljubovala 861etni starosti, umrl je prav na god svoje rajnke sopruge, 26. julija med 10. in 11. uro dopoldne. Smrt njegovo imenujemo po pravici naglo, nepričakovano, čeravno ni uže par dni pred stanje njegovo bilo prav normalno. Orno zagrneni zastavi — deželna na deželni hiši (v Gorici) in mestna na magistratu — ste potrjevali okoli poldne 26. julija , kar se je bilo kakor blisk razglasilo po mestu. — Životopisa odlično zgodovinskega možaka, kakor je bil grof oče Coronini, ni mi treba menda vpletati v ta kratki dopis. Samo to naj povem, — zlasti gojiteljem in odgojencem noveje dobe — da je bil visoki gospod v vseh razmerah svojega življenja vselej staaoviten in zvest katoličan in skoz in skoz — „značaj". Ta misel se je meni najbolj usilovala v ginljivi tihoti, ko so preteklo sredo zvečer truplo spuščali v rako, ko je cesarjev namestnik, generalni adjutant fml. Frid. baron Mondel, vse do konca na tanko opazoval, kar se je v tem poslednjem trenutku milega godilo, ko so krasne vence znašali v grob, ko je zahajajoče solnce tako primerno poveličevalo pomenljivi ta prizor. — O mrtvaškem sprevodu le toliko, da je bil rajncega vreden, častni stopinji in priljubljenosti njegovi primeren. Obrednik na čelu prvo-stolnega kapiteljna in domačih duhovnov je bil kapiteljski dekan monsig. Franc Mere in a (mons. Mercina je bil do lanskega leta dekan v St. Petru in rajneemu grofu jako priljubljen). Prvi za mrtvaškim vozom je šel rajncega sin, gosp. grof Franc, državne poslanske zbornice prvodsednik (v polkovniški uniformi). Z gene-raladjutantom bar. Mondel-nom na levici je stopal namestnik primorski, gosp. De Pretiš, v civilni obleki. V cerkvi so čakali Nj. eksc. gospod knez-nadškof dr. Gollmayr — rajncega somiseinik in prijatel. Razen tržaških vojaških načelnikov se je udeležilo pogreba vse, kar ima Gorica vojaških in civilnih odličnikov, vsi uradi, vse korporacije. V prvo smo videli tudi naše veterane; izkazovali so čast svojemu častnemu predsedniku. Močno pa in nevšečno so pogrebu kratile veličanstvo krajne razmere: vas nima namreč nikjer prostora , da bi se bil mogel sprevod spodobno razviti in urediti. (Vojaki na pr. so se morali umakniti na stranske poti.) Gledajočega ljudstva se je vse trlo; pol Gorice je bilo v St. Petru. Z oken vseh lepših hiš je visela Črnina. — Rajncega dejanja so šla za njim, — preblagi spomin njegov ostane med nami. — V zvezi s popisom St. Peterskega dogodka je misel na državnozbor-nično predsedništvo in na poslansko zbornico samo. Tisti dan, ko smo zgubili grofa Coroninia očeta, došlo nam je sporočilo o še drugi važni zgubi: Slovenci goriški so zgubili svojega velezmožnega, mnogozaslužnega zastopnika v državnem zboru. Državni poslanec gosp. Andr. Winkler se je odpovedal državnega poslanstva! JTo je hud udarec njegovim volivcem in vsi deželi. Ce pa uže mora tako biti, naj bode. Bog daj , da bi gosp. Winkler dobil naslednika vsaj enako znaČajnega, nesebičnega in delavnega, če tudi ne enako veljavnega. O tej zadevi ima zadnja ,,Soča" pomenljiv — a ne preveč nadepolen sestavek. — Statistične posnetke iz naših srednješolskih letnikov in druge reči v prihodnjem dopisu.
Iz Kort V Istri 1. avg. R. — Zadnji dan julija je bil pri nas strašen dan. Pripodili so se iz morja Črno-sivi oblaki, nastal je grozovit vihar, kateri je ruval drevje s koreninami, lomil veje, metal po tleh vinske trte. Iz oblakov se vsuje debela in gosta toča in v enem trenutku je bilo vse potolčeno tako, da v več vaseh na trtah ne enega peresa ni ostalo. Slabo je bilo lani,   ali naš slovenski kmet,   ki je pobožen,  delaven,
252
zmeren ia varčen , se je pošteno preživel brez vse izdatne podpore, ker premožnejši so pomagali revnejšim. Dosti se jih je pa tudi zadolžilo z upanjem , da bodo letos vse poplačali. I res, letos je Bog vsega v obilosti pokazal, posebno grozdje je bilo prav lepo, al v enem hipu je šlo vse nase upanje po vodi. Ubogi kmet zdi-huje in joče, ker hiša je prazna, družina gola in polje opustošeno. V dolini Siciole, v ka*eri je 3000 oralov samih vinogradov, med katerimi jih je do zdaj po filokseri okuženih več ko 80 oralov , je toča vse potolkla, samo filoksera je menda še ostala. Pomilovanja smo vredni!
Od ilirske Bistrice 2. avg.  <Toča.)   Dne 31. julija
popoludne in ponoči med 2. in 3. uro 1. avgusta pobila je toča in upanje ubogega seljana uničila v vaseh bistriškega davčnega in sodnijskega okraja: v Celjah, Tominjah, Brcah, Harijah, Zarečici, Dobropolji, Zarečji, veliki in mali Bukovici, Kosezah , Trnovem, Bistrici, spodnjem in zgornjem Zemonu, Jasenu, Vrbovu, Vrbici, Jablanici, od kodar je vso svojo vničevalno jezo nadaljevala v Kočanski kot. Hudourni oblaki razširili so se le-sem od Tršaško-Primorskega, kjer je toča, kakor se sliši, še huje po Tatrih, Rjavčih , Pregarjih itd. , kakor tudi dalje po Cičariji in Kastavščini proti Reki razsajala. Cuje se tudi, da so bile dne 31. p. m. okolo Vipave po minolem viharju vse gore od toče — kot se snegom — pobeljene. Ubogi kmetovalec! Tudi na gornji Pivki ni bilo vse na čistem pred točo. Bog se usmili! *)
Iz KoŠane 1. avg. V. (Vremska nevihta in železnica nemcursko-furlanska.) Tudi iz našega kraja ne morem ,,Novicam'* poročati nič veselega; pa vsaj smo Slovenci uže vsega hudega privadili se in se še vedno vaditi moramo. Po celi mesečni hudi suši dobili smo včeraj naenkrat dežja dovolj , a žalibog, da se na3 ta pot tudi toča ni ognila. V strašni nevihti utrgal se je oblak, da je prav ščurkoma lilo; vmes se je pa vsipala lešnikom podobna toča, katera je učinila mnogo škode, posebno pa po vinogradih. A tudi ploha je veliko škodovala, ker je več njiv razorala ali pa posula. Tudi ob železnici je raztrgala škarpe, zasipala grabne, šine bile so na nekaterih krajih zasute z zemljo, na drugih zalite z vodo. — Ker ravno o železnici govorim, naj vam povem, kako vodstvo južne železnice spoštuje pravice slovenskega naroda, čegar zemlja jej donaša na milijone dobička. Na postaji Zgornje-ležeški namreč so štirje uradniki: 2 trda Nemca,v2 pa Furlana, katerih nijeden ne ume slovenščine. Ce tedaj kdo zahteva slovenski, se vsi štirje debelo gledajo ter poprašujejo : ,,Was will er denn?u A še lepše. Ti štirje se tudi med sabo ne ume-vajo, kajti Nemca ne znata laski, Furlana pa ne nemški! Čemu tedaj samo tujci, in'nobenega domačina? ! — Hvala tedaj našim deželnim in državnim poslancem, da zmerom in zmerom povdarjajo, kako se zmerom in povsod nam Slovencem žalijo narodne pravice ; naj le ne nehajo s temi pritožbami, dokler ne dojde tudi nam Slovencem pravica.
Iz Spodnje Idrije 1. avg. — Včeraj popoldan ob pol tretji uri je strela udarila na Karnicah, hiš. štev. 3 pri Kašparju Močniku v Kendovim vrhu , in je 3 goveda ubila in hlev do tal vpepelila. Škode je okoli 1000 gold.
Iz Okraja novomeškega 15. julija. — V našem okraji se je uni in ta mesec vršilo 6 volitev občinskega starešinstva. Izvoljeni so bili: v Zagradci za župana Janez Ferlin, posestnik v Gabrovki, za svetovalca pa Janez Znideršič, posestnik iz Brega in Jožef Adler, posestnik v Gabrovki, — v Ambrusu za župana Anton
*) Prosimo!                                                          Vred.
Godec, posestnik v Ambrusu, za svetovalce pa France Papež, posestnik v Malem Korenu, France Gregoričie, posestnik v Brezovem Dolu in Jožef Muhi«, posestnik v Višnjah, — v Smuki za župana Matija Mauser, gostilničar in posestnik v Toplem Rebru, za svetovalca pa Andrej Peče, posestnik v Smuki in Jurij Gliebe, posestnik v Smuki, — v Dvoru za župana Janez Sure mlajši, posestnik v Dvoru, za svetovalce pa Janez Jerše, gostilničar in posestnik v Jami, France Kuhelj, posest* iiik v Nemški Vasi in Anton Tekavčič, gostilničar in posestnik v Dvoru, — v Trebnjem za župana do-zdanji župan Emanuel Tomšič, gostilničar in posestnik v Trebnjem, za svetovalce pa Edvard Schaffer, c. kr. stotnik in posestnik v Viuji Gorici, France Potokar, posestnik v Kačjem Selu, Jožef Planišek, posestnik v Vrhtrebnjem , Janez Sircelj , posestnik v Rihpovcu in France Miklič, posestnik v Starem Trgu, — v Beli Cerkvi za župana Flonjan Zorko, mlinar v Družinski Vasi, za svetovalce pa Janez Ferkolj, posestnik v Dolenjem Kronovem, Anton Lušina, posestnik v Beli Cerkvi in Janez Rešetič, posestnik v Tomažji Va*i.
Iz Črnuč 3. avg. Zidanje naše nove farne cerkve je Šlo , hvala Bogu, prav veselo spod rok,   tako , da smo uže 2>. dne  junija blagoslovljenje vogelnega kamna po prečastitem   ljubljanskem gosp. proštu Zupanu slovesno obhajali, 24. julija pa smo uže presbiteriumu dva vogla dozidali na veliko   veselje vsem našim faranom.    Al — za vesel;em   prišla  je žalost:   28.   dne  julija  opoludne vatraši nas žalostno vpitje ,,ogenj, ogenj!'*   ki je 9 gospodarjem pohištvo in, razen dvema, vsa druga kmetijska poslopja vpepelil.    Zgorela,   ali   bolj   prav  rečeno, zadušila se je od vročine v hramu 84 let stara samica, ki ni mogla več bežati;   tudi^S praseta,   1   telico  in 1 junčeka je ogenj pokončal.    Skoda je tedaj velika, čeravno se na hvalo gospodarjem more   reči,   da   so   vsi zavarovani bili, al — premalo.   Cez V3e to pa je prišlo zdaj  še strahovito vreme,   ki jim je po ognji še ostalo zidovje večidel razrušilo. Vsa ta nesreča naših ljudi pa je tudi nesreča za   našo cerkev,   za   katero   usmiljenja vredni pogorelci ne morejo nič storiti, drogi sofarani pa tudi ne vedo, ali naj bi pogorelcem ali cerkvi pomagili. Obračam se tedaj zaupljivo v tej nesreči do usmiljenih src   vnanjih dobrotnikov,   naj   prihite   na   pomoč našim pogorelcem, pa tudi cerkvi naši. Prepričani smo, da bodo tudi „Novice" nam rade izročile ,   kar  se  jim milodarov za nas pošlje.                   Lor. Mazek, župnik
v imenu vseh faranov. Iz Ljubljane. — Gosp. vitezu Schneidu, državnemu našemu poslancu, na čast bil je v nedeljo popoldne v ,,hotelu Europa" napravljen banket, pri katerem se je zbralo okoli ICO volilcev, med katerimi tudi tukajšnji naši narodni državni poslanci (iz dežele sta došla tudi gospoda Pfeifer in Obreza), vsi v Ljubljani bivajoči narodni deželni poslanci, mnogi narodni mestni odborniki in drugi zastopniki mnogovrstnih stanov, na kratko smemo reči, vsa narodna inteligenca glavnega našega mesta. — Dvorana je bila lepo okinčana in med obedom je svirala godba. Ko v dvorano stopi gosp. vitez Schneid, so ga pozdravljali gromoviti živio klici. Vsem zbranim se je na obrazu bralo, kako jim srce igra veselja v spominu na 30. junija lanskega leta, ko je Ljubljana si osvetlila lice in tako izvrstnega možaka si za svojega zastopnika izvolila v državni zbor, od katerega so danes imeli kaj več izvedeti, kako je postopal in kako bode dalje postopal v te3ni zvezi z našimi dru-zimi narodnimi poslanci in pa konservativno stranko v državnem zboru.
Ko je tako skupščina v veselih razgovorih si uže obed nekoliko časa sladila, vstane deželnega glavarja namestnik dr. Jan. Bleiweis in poprime besedo tako:
253
„Gospođa! Ni ga veselega obeda, da ne bi bilo zdravic ali napitnic vmes. I kako, da današnji naš banket ne bi bil vesel, ko imamo čast, med seboj imeti visokočastitega gosp. viteza S eh n eid-Treuenfe id-skega, z dušo in telesom našega! (Živio!)
Ker tedaj vem, da naš banket ne bode brez zdravic, dovolite mi, častiti gospodje, čast, da jaz prvi povzdignem kozarec in napijem na proslavo Njegovemu veličanstvu, pre8vitlemu našemu cesarju Frančišku Josipu I. (Navdušeni živio-klici.)
Ni pa ta napitnica le običajna formaliteta, ampak izraz je hvaležnih src naših do presvitlega cesarja, v katerem ne častimo samo našega najvišega gospoda in vladarja, ampak tudi našega največega dobrotnika v materijainem in duševnem obziru. Vsaj je ni elementarne nesreče, da ne bi bil naš cesar prvi pomočnik, — kjer šole ia cerkve potrebujejo pomoči, zopet je pomočnik cesar nas, in tako neprenehoma teko darovi iz dobrotljivih njegovih rok. A tudi v duševnem oziru je presvitli cesar naš veliki dobrotnik; poklical je v mi-nisterstvo može, katere je resna volja, pomiriti narode po poti narodne ravnopravnosti in tako se tudi mi Slovenci nadejati moremo, da dosežemo, kar nam po pravici gre pred Bogom in svetom!
Njemu tedaj: našemu najvišjemu gospodu in vladarju in našemu največemu dobrotniku, ki bode 18. dne t. m. obhajal oOletnico svojega preblagega življenja, — Njemu velja ta napitnica, v kateri navdušeni kličemo: Slava, slava presvitlemu cesarju Frančišku Josipu I.J Bog ga poživi še novih 50 let!" (Burni slava- in živio-klici, godba pa gode cesarsko himno..)
Gospod vitez Schneid potem čez nekoliko časa vstane in govori (slovenski) takole:
,,Gospoda moja! Zahvaljujem se slavnemu gosp. dr. Bleiweisu za prijazne besede, s katerimi me je omenil. Hvale- in živio-klicev, katere mi izrazujete, nikakor ne zaslužim. Storil sem le kakor hraber voščak svoje dolžnosti. Vaša hvala gre temveč našemu vodji grofu Hohenwartu. (Živio!) Iz Hohenwartovega delovanja sije prava ljubezen do domovine in do vladarja.
Akoravno naša stvar ne bode premagala takoj, premagala bode vendar-le ! Mi nimamo posebnih interesov, temveč vsi naši cilji so obrneni le na mogočnost in velikost države!   (lies je!)
Zadovoljen sem in veseli me, ko stopam danes prvikrat javno pred Vas, da se Vam zahvaljujem za veliko zaupanje, katero ste za časa mojega delovanja stavili v me. Ni mi treba Še le zagotovljati Vam svoje tople želje, da sem se v vsakem oziru potegoval za pravice naše ljube skupne domovine.
In poleg tega   sem   vedno   dokazoval  svojo  nepremično   udanost   za   to  lepo deželo,   ter   sem   vedno ostal zvest svojemu lojalnemu mišljenju''. (Živio!) (Potem nadaljuje nemški:)
Mi danes stojimo v sredi velicega boja dveh mogočnih strank. Poslednji cilj obeh je enak: varovanje in vzvišen je moči avstrijske države.
Jaz mislim, da bi bilo frivolno grdenje, če se izreka dvom, da ena ali druga teh strank nima tega cilja, ali da ga nima v prvi vrsti pred očmi. V Avstriji ni nobenega volilnega okraja in nobenih tacih volilcev, ki bi poslali zastopnika v državni zbor, ki bi hotel kak drug politični cilj dosezati. Diferenca torej po sreči ne leži v cilju, temuČ v potih, po katerih obe stranki hodite, da bi k istemu cilju prišli, in v sredstvih, katerih se pri tem poslužujete.
Liberalna stranka dela na izpremembo in vedno reformiranje   obstoječih   razmer  na vsem polji državnega
bitja — kakor ste še le nedavno v kranjskem deželnem zboru videli, in jaz mislim , da hoče svobodo bolj zavoljo reformiranja, in napredek bolj zavoljo sisteme nego iz notranje potrebe. Naravno je, da morajo v po* stavodajstvu in v upravi k centralizmu težiti, kateri jim vsled svoje organizacije olajšuje delo, nameravane spremembe izvrševati. V logični zvezi te koncentrujoče delavnosti morajo se vsi zadržki odstraniti, katere stare tradicije, narodne različnosti, in posebne navade in mišljenja nasproti stavljajo občnemu niveliranju.
Gospoda moja! Duševno stanje 19. stoletja, organizacija človeške družbe, rastoča ljubezen do starona-vadnega , dandanes ne pripuščajo več tacih stopljenj in zmešanj med narodi, navadami in pravicami, kakor so jih v prejšnjih dobah nekatere države doseči mogle.
Sicer je centralizem le liberalni stranki pripravno razpoloženje za boj, in liberalna stranka je imela pred nemnogimi leti tudi avtonomistično zastavo, ter nam je zapustila kot spomin svoje ne ravno srečne roke: življenja nezmožno občino in okrajne zastope.
Nezmožna, da bi svoj cilj dosegla, stavi liberalna stranka državo v neprestani boj razžaljenih ljudstev in nezadovoljnih dežel, nehče končati narodnega vprašanja in vzbuja vedne ustavne boje med deželami ia državo.    (Klici: res je!)
Naša pota, gospoda moja, so druga.
Konservativna stranka ima za seboj složna množico ljudstva, ki ni prijazno prehitrim, nervoznim premembam, ki ne ljubi odpravljanja tacih zakonov, v katere seje vživelo, ki je protivno oviranju narodnega razvijanja in boju zoper cerkev.
Ker smo mi konservativni, stopili smo na stališče danes veljavnega državnega prava, katero, ako-ravno je ustvarjeno od nam nasprotne stranke zoper na3 in brez nas, hočemo vendar zvesto in lojalno spoštovati , dokler nas potreba narodov ne prisili tako daleč, da bomo predlagali njega spremembe po postavnem potu.
Ker smo konservativni, siliti smo morali na to, da se z državnimi osnovnimi zakoni zagotovljene pravice vsakemu narodu glede hranjenja in gojenja svojega jezika uže enkrat uresničijo , kajti mi hočemo , da so vsi narod je v Avstriji zadovoljni.    (Živio!)
Mi se bojujemo zoper materijalistične svetovne nazore, ki jih liberalizem v svoje varstvo jemlje, kateri napolnujejo narode se strupom dvoma; mi smo prepričani, da ima domoljubje in čutje za cesarsko hišo, požrtvovalnost in udanost svoje korenike samo v nrav-stveno-verski odgoji, nikakor pa se ne more doseči po potu filozofične indukcije.
Gospoda! Padanje liberalnega strankarskega vladanja ni bil samo slučaj. Moralo je priti zarad raznovrstnih narodnosti in političnih interesov, katere je hoteio zatreti, ki se pa ne dado uničiti in, kakor resnica in pravica prebije vse, tudi dalje žive, nego stran* karske vlade.
A ker se je liberalno vladanje s strahovitimi zakonskimi zavarovalnimi sredstvi ogradilo za svoj obstanek, konservativna stranka tudi še do dane3 ni mogla in ne more priti do prevladajoče veČine in nadomestiti prejšnji sistem z družim.
V takem stanju, gospoda moja, rodila se je koalicijska misel. Ako bi ta misel ne bila imela druge posledice, kakor da je odvrnila nastop strogo strankarske vlade, uže samo to bila bi sreča za narode in odpočitek v boji interesov.
A nje posledica je bila še ena druga, mnogo važnejša. S koalicijo se je zmanjšala pri naših nasprotnikih zavest o njihovi moči, njih zahtevanja so zategadei
oslabela in  ekstremna  prizadevanja  so   bila prisiljena udati se.
To vidite jasno iz obravnavanj državnega zbora, iz defenzivnega položenja liberalne stranke, iz predruga-čenja njenih reformskih predlogov, in v tem, da so se nje „naprednjaške" želje ohladile.
A tudi mi smo dosti izkusili, marsikako željo odložili, in svoje sodbe ublažili. Ako nam je zmaga namenjena, ostali bodemo, tako upam jaz, konservativni. Zato pa je bilo zasedanje državnega zbora v resnici rodovitno in koristno , a ne neuspešno, kakor se očita. Prosim vas, gospoda, da se ne motite o težavnem boji, katerega moramo bojevati in ga bodemo bojevati morali še dolgo. Dunajsko časopisje, delujoče z velikanskimi duševnimi in gmotnimi pripomočki, ruje zagrizeno zoper nas s pomočjo mnogobrojnih intelektuelmh in političnih zaveznikov. V zvezi z našimi protivniki so visoki finančni krogi, od katerih pričakujejo ti, da bodo branili njih interese. Poleg tega nas nadlegujejo in nam škodijo perfidni in denuncijantovski napadi brezimennih žurnalističnih kupljenih osob.
O naših namerah ljudstvo slepe na tak način, za katerega ne najdem ni parlamentnega izraza.
Mi nismo niti kakireakcijonarji, niti se v Avstriji ne najde tacih politikarjev, ki bi hoteli zopet fevdalne razmere ponoviti ali vspostaviti.
Ali kljubu našim nasprotnikom in njih močnejšim sredstvom, mora moč stvari, katero mi zastopamo, koncem zmagati, (živio!) ker ona dela za moč države po zadovoljenji njenih narodov.
Ta zmaga pa ne pomeni uničenja nasprotnikov, niti proskripcije, niti političnega mučeništva, niti proganjanja svobodnega mišljenja. Kljubu britkim izkušnjam ne bomo se dali zapeljati, da bi enako z enakim povračevali.
Mi bodemo znali v gospodarskem vprašanji na primeren način prisiliti premični kapital na pomoč ne ozirajoč se na upor takih elementov, katerim ni mari za državo.
Trudili se bodemo, da zabranimo strasno razširjajoče se propadanje posamnih gospodarstev produktivnih stanov v ljudstvu.
Energično bodemo pobijali oderuštvo ter izsesavanje ljudstva po dobička željnih društvih in se ne bomo pri tem dali motiti od nobenih sofističnih doktrin.
Trdno oklepajoč se državne misli, nepremično pazeč na velikost in moč države, dokazali bodemo vselej to svoje prvo in najsvetejše prizadevanje z žrtvami in udanostjo do države, s pokornostjo in zvestobo do vladarja.
S temi nazori in temi nameni sem dozdaj deloval, hočem na dalje delovati (živio!) in čutim, da sem v spo-razumljenji s svojimi volilci. (Živio!)
(Gospod vitez Schneid nadaljuje zopet slovenski:) Gospoda moja! Upajmo v prihodnost.    Ni dnevi in tudi meseci ne odločujejo dolgoletnih bojev!
Moč Vaša bode vstrajala tako dolgo, dokler bodete imeli zaupanje v svoje poslance.
Stvar, za katero smo se možato potegovali, je gotovo dobra in sveta.
Zatorej vzdignem svojo čašo ter kličem: živi bela Ljubljana, živeli vrli prebivalci glavnega mesta ljubljanskega !  (Burni dolgotrajni ,,živio"-klici.)
Govor viteza Schneidaje neprenehano izbujeval glasno odobravanje. No, to je bila krepka pa temeljita beseda, ki bode izburjala vse laži-liberalce.
Zdajci trgovec gosp. Kušar vstane in se v imenu narodnih ljubljanskih meščanov z gorečo besedo zahva-luje gosp. vitezu Schneidu za njegovo patriotično delovanje ter mu zaupanje izreka za vso prihodnost, meščanom pa Čestita, da so si tacega izvrstnega zastopnika izvolili v državni zbor. In burni živio-klici so potrjevali, da je govornik pravo rekel.
Z napitniuo" gosp. dr. Zarnika ministerstva predsedniku grofu Taaffe-u in c. kr. deželnemu predsedniku gospodu Winklerju, gosp. dr. Vošnjaka dr. J, BI eiweisu, in gosp. P. Grasselli-a slovenskim državnim poslancem je bila vrsta bolj oficijalnih na-pitnic pri kraji, po kateri pa je prišla še velika vrsta druzih, katerih danes omeniti, nam prostor ne pripušča.
—  (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Ljubljani) obhaja prihodnjo nedeljo 8. dne t. m. in v ponedeljek 9. avgusta petindvajsetletnico svojega obstanka. Obhajanje to bode jako slovesno, kajti doide tudi odličnih tujih gostov. Ob poli 9. uri dopoldne v nedeljo gredo vsi deležniki iz družbine dvorane v nunsko cerkev takole: 1. deputacije društev iz Maribora, Zagreba, Celovca, Inomosta, Gradca iu Dunaja; 2. ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov. Tu je pridiga, slovesna sv. maša, Te Deum. Po dokončani službi božji gre sprevod v isti vrsti z godbo skozi Se-lenburgove in Slonove ulice, po Marijinem trgu in frančiškanskem mostu, skozi špitalske ulice, po mestnem trgu in Hradeckijevem mostu in čez Turjaški trg v družbine prostore nazaj. Ob poli 1. uri: Skupni obed v čitalnični restavraciji, — ob 8, uri zvečer pa je slavnostna beseda z govori in petjem v čitalnični dvorani. Potem zabava s petjem in godbo. V pondeljek& avgusta ob 6. uri se družba z gosti s posebnim vlakom odpelje v Bled. Ob 9. uri služba božja za umrle pokrovitelje , ude in dobrotnike društva v cerkvi na otoku. Vožnja po jezeru , ogledovanje okolice itd. Ob 7. uri zvečer se vsa druščina s posebnim vlakom zopet v Ljubljano povrne. — Le povabljeni gostje in z društveno znamko okinčani udje se morejo udeležiti slavnostnih zabav.
—  (vBesedou v nedeljo v Čitalnici na korist Dolenj* cem) so sama nebesa v svojo protekcijo vzela, kajti v lepem vremenu do 11. ure se je na okinčanih vrtnih prostorih in z dobro strežbo gostilničarja vršila. Izvrstna v pevskem, izvrstna v telovadskem oddelku, bogata na dobitkih, obiskana dobro, tudi vit. Schneid je bil pričujoč, donesla je Dolenjcem čistega dohodka 300 gl.
— (Prostovoljna požarna hramba ljubljanska) obhaja 15. in 16. dne t. m. desetletnico svojega obstanka z veliko svečanostjo. Njen program objavimo v v prihodnjem listu, danes rečemo le to , da si je požarna bramba (opustivši nepotrebno politiko vanje) po svoji žrtovalnosti in neutrudljivem delovanji skozi vseh 10 let pridobila živo priznanje vseh meščanov, ki bodo gotovo tudi simpatično pozdravljali desetletnico.
254