PoŠInina platana ▼ gotovini
Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za lno-■emstvo: 210 din), za l/» lete •0 din, za li> leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
l
TRGOVSKI UST
Številka 8.
Uredništvo: ldBHJan% Gregorčičeva ulica 231 Te&. 25-52. Uprava: GrejpoB-člčeva ul. 27. Trt. 47-«BL Rokopisov ne vračamo.
Časopis za trgovino.industrlio.
nicl v Ljubljani St 11S6&
/lllPia vsak ponedeljek, sredo ln petek
Ljubljana, sreda 18. ianuaria 1939
f g* n za posamezni 4>CA Številki din ■
Ob sesta nove skup
V svojem uvodniku k zasedanju nove skupščine je dejal >Jug. Lloyd«, da bi mogla sedanja narodna skupščina bolje delovati, kakor katera koli v zadnjih 20 letih, kajti nova skupščina ima tako veliko večino, da more izvesti vse, kar smatra za potrebno in kar bodo naše razmere zahtevale. »Jugoslov. Lloyd« našteva nato tudi nekatere teh nalog, ki bi jih morala rešiti nova skupščina ter navaja v prvi vrsti hr-vatsko vprašanje. Obstoj tega vprašanja, pravi list, ne more danes nihče zanikati. Z rešitvijo tega vprašanja pa je v zvezi tudi vprašanje varnosti, reda in dela v naši državi. To vprašanje pa se mora rešiti z vso iskrenostjo in širokogrudnostjo ter z reparacijo na vseh materialnih in osebnih področjih državnega življenja. Vsaka zakulisna borba, vsak enostranski egoizem in vsak poskus reševanja izven iskrenega sporazuma bi pomenili le nadaljnjo negotovost, nemir in nezaupanje. >Jng. Lloyd« govori nato še konkretneje o tem vprašanju ter naglasa, da sta gg. dr. Stojadinovič m dr. Maček poklicana, da rešita hrvatsko vprašanje.
Strinjamo se z zagrebškim li stom, da je največjega, naravnost historičnega pomena, da nova skupščina reši oz. omogoči rešitev našega najvažnejšega vpraša nja. Smatramo pa za potrebno, da omenimo še nekatera druga vprašanja, katerim naj naša skupščina posveti svojo pozornost in delavnost, ker bo s tem tudi mnogo laže rešila glavno naše notranje vprašanje.
Mislimo tu predvsem na številne centralistične predpise in določbe, ki so zašli v zadnjem času v razne uredbe in pravilnike. Ta centralistična tendenca se je v nekaterih uredbah uveljavila tako močno, da bi moglo izvajanje teh uredb povzročiti najhujše težave m znova vzbuditi razpoloženje, ki bi onemogočalo reševanje glavnega vprašanja.
Tako omenjamo zlasti uredbo in pravilnik k tej uredbi o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnicah, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih, zadružnih organi-zacijah in nalaganju v drž. vrednostne papirje. Če bi se določbe 1® uredbe in pravilnika v celoti izvedle, bi nastale za vse naše gospodarstvo najtežje posledice. Lela vrsta zdravih socialnih ustanov bi morala prenehati poslovati,^ zavarovalnice bi tudi prišle v težave, iz katerih bi se le težko izkopale. Določbe uredbe in pravilnika so tako dalekosežne, da dvomimo, če so jih avtorji uredbe in pravilnika res hoteli.
Opozorili smo že v več člankih na hibe nove uredbe o občinskih hranilnicah. Uredba posega, tako globoko v naše gospodarsko živ-^snje, da bi se morala vsaka njena določba premotriti do zadnje posledice ali pa more povzročiti nepopravljivo škodo. Mislimo, da 111 nobenega veljavnega razloga, se izdana uredba ne bi pregledala od skupščine. Čakali smo na to uredbo leta in leta, pa nič zato, če bi čakali še pol leta. Zavedati pa se je treba, da je vse
naše gospodarstvo odvisno od delov
vsak javni delavec gledati na to, da se delovanje hranilnic niti najmanj ne ovira. Zastopniki naših hranilnic, ki so imeli pred očmi le stvarne razloge, so tudi že navedli toliko silno tehtnih razlogov o potrebi spremembe uredbe, da teh pač ni mogoče prezreti.
Končno moramo omeniti še uredbo o invalidih. Da se enkrat že reši vprašanje invalidov, je na vsak način hvalevredno. Naši invalidi morajo enkrat priti do svo-
jih pravic in o tem ni v javnosti nobenega dvoma,. Nikakor pa ni treba, da bi se to vprašanje rešilo tako, da bi nastala cela vrsta drugih vprašanj in da bi vse naše gospodarstvo prišlo v nepremostljive težave. Reforma uredbe o invalidih je nujno potrebna, ker bo sedanja povzročila toliko težav, da je vsa njena izvedba dvomljiva.
Omenjamo te tri uredbe, ki so bile izdane v zadnjem času in ki
so zlasti potrebne reforme, ker posegajo vse tako globoko v naše gospodarsko življenje, da more njih izvajanje roditi čisto drug uspeh, kakor pa se je nameravalo. Nova skupščina, ki se more opreti na solidno in močno večino, naj tudi poskrbi, da bomo dobili res dobro zakonodajo, da bodo uredbe in zakoni olajševali gospodarsko življenje, ne ga pa otežkočali. V tem duhu naj pregleda tudi navedene uredbe.
Maribor brez glavne carinarnice
Nemogoča določba oj	nu carinskega
zakona
javni nameščenci boljše plače, saf je teh v Ljubljani nad 12.000, kadar se bodo znižale davščine, da se bodo mogla gospodarska podjetja malo oddahniti, kadar se bo pospeševalo in podpiralo domače gospodarstvo, da bo več zaslužka v mestu. Niso pa bile zvišane niti plače nameščencev niti niso bile znižane davščine, temveč nasprotno celo povečane, niti »e ni nič storilo za naša domača gospodarska podjetja!
Kako naj bi torej nastalo zboljšanje gospodarskega stanja?' Najt se vendar odgovori na to- vprašanje!
Maribor je brez dvoma glavno obmejno mesto Jugoslavije im vrata iz Srednje Evrope na Balkan. Zato je tudi popolnoma umestno, da je po prevratu, ko se je organizirala carinska služba v Jugoslaviji, dobil velik carinski urad z značajem glavne carinarnice. Naenkrat pa je v naziranju o važnosti Maribora kot obmejne postojanke nastal na odločilnih mestih v Beogradu obrat, ki spravlja našo obdravsko prestolnico v nevarnost, da izgubi glavno carinarnico.
Finančno ministrstvo je namreč pred kratkim izdelalo osnutek novega carinskega zakona, ki v svojem členu 207. predvideva le šest glavnih carinarnic. Pri naštevanju krajev, kjer naj bodo glavne carinarnice, mi naveden Maribor. Avtorji osnutka se gotovo ne zavedajo, kako zelo bo prizadet Maribor, ako obvelja določba osnutka, da izgubi Maribor glavno carinarnico.
Ni dvoma, da je mariborska carinarnica na najvažnejši sevemo-zahodni obmejni točki Jugoslavije. Tu sta izvoz in uvoz tako pomemb na, da je treba našo carinarnico še izpopolniti, ne pa ji odvzeti značaj glavne carinarnice.
Razvoj zunanje trgovine nam
kaže, da se bo promet preko severne meje, zlasti z Nemčijo, ki je od spomladi naša neposredna soseda, še znatno povečal. Nemci se važnosti te točke skupne meje prav dobro zavedajo, zato so tudi ustanovili pred dvema letoma v Mariboru carinsko ekspozituro, ki se stalno izpopolnjuje in bo kmalu štela nad 50 uradnikov in uslužbencev, dočim jih ima mariborska carinarnica le 36. Ako se uzakoni nova določba, potem se bo itak skromni stalež osebja mariborske carinarnice še zmanjšal.
Ni vseeno, ali ima Maribor glavno ali pa le navadno carinarnico. Po določbi v načrtu novega zakona dobe samo glavne carinarnice kemične laboratorije. Kako velikega pomena je za brzo in gladko odpravljanje carinskega blaga kemični- laboratorij pri carinarnicah, o teni menda ne bo potreba izgubljati besed. Naj zadostuje, ako navedemo okoliš, ki spada k mariborski carinarnici. V območje Maribora spada v carinskem pogledu vse ozemlje vzdolž Mure do Gor nje Radgone, potem Varaždina, Čakovca s Prekmurjem vred, do Zidanega mosta in na zapadu do Dravograda. Na tem ozemlju je zelo mnogo industrijskih podjetij,
ki uvažajo kemikalije, kakor n. pr. Hrastnik, Trbovlje, Celje, Mežica itd., ki jih je treba analizirati. Vse to blago se lahko analizira v Mariboru in ocarini, ne da bi ga bilo treba pošiljati iz kraja v kraj, kar je zelo zamudno, drago in tudi kvarno za blago. Ze doslej so se gospodarske organizacije v Mariboru potegovale za ustanovitev kemijskega laboratorija v Mariboru, toda brez uspeha. Sedaj, ko bi bilo to lahko doseči z novim carinskim zakonom, pa hočejo pri zeleni mizi odvzeti naši carinarnici dosedanji značaj in jo degradirati na nižjo stopnjo, tako da sploh ne bi mogla dobiti laboratorija. Ni dvoma, da bi vse to po menilo za naše kraje ogromno škodo.
Zato je dolžnost vseh poslancev, da pravočasno dvignejo svoj glas in gospodom v Beogradu dopovedo, da se mora v načrtu predvideno število glavnih carinarnic povečati še za mariborsko. Gotovo nii namen zakonodavca, oškodovati gospodarstvo ob severni meji. Zato gospodarski krogi severne Slovenije pričakujejo, da se bo osnutek carinskega zakona primerno popravil, preden pride pred narod no predstavništvo.
Prenagljen
Podatki	zastavlialnice
anja hranilnic in da zato mora
V ljubljanskih dnevnikih smo črtali, da se more iz poslovanja ljubljanske 'zastavljalnice sklepati, da živi ogromna večina ljubljanskega prebivalstva v znosnih razmerah in da so se gmotne razmere ljubljanskega prebivalstva zboljšale. To da je mogoče sklepati iz tega, da je imela ljubljanska zastavljalnica lani 7,749.795 din prometa, torej nekaj manj ko
1. 1937. (koliko ?) in prejšnje leto. Nadalje navaja to poročilo, da je lani zastavilo predmete 22.155 strank, ki so dobile 3,485.490 din posojila. Okoli 21.000 strank je posojilo vrnilo, 1841 strankam pa so bili zastavljeni predmeti prodani za 221.844 din, ker zastavljenih predmetov niso mogle več rešiti.
Res ne vemo, kako more kdo iz teh številk sklepati na zboljšanje gmotnega stanja ljubljanskega prebivalstva. Ce se zateče v enem letu nad 22.000 strank v mestno zastavljalnico, potem vendar to ni bogzna kako ugodna slika. To se vendar pravi, da je moral vsak četrti Ljubljančan iskati pomoči v zastavljalnicil Ali je to res tako
ugodno? Seveda so nekatere stranke večkrat iskale pomoči da bi bila končna slika manj neugodna. Toda 22.000 strank, ki je zastavljalo svoje predmete, le ne kaže na posebno ugodno sliko.
1341 strankam pa so bili zastavljeni predmeti prodani. Ce pomislimo, da vsak reši zastavljene predmete, če le more, ker vendar zanje nikdar ne dobi popolne vrednosti plačane, je v tem dokaz, da je bilo teh 1341 strank v tako slabem gmotnem položaju, da si sploh niso mogle pomagati. Mnogi teh so bili najbrže ob zadnje vrednosti, ki so jih še imeli.
Niti znižani denarni promet nič ne dokazuje, ker so se tudi pristojbine znižale. Res je zastavljalnica do neke mere barometer za gospodarsko stanje v mestu, toda tako zanesljiv barometer pa še dolgo ni, da bi že vsaka številka zastavljalnice opravičevala k zaključnim sklepom. Je lahko tudi polno drugih razlogov, da se ljudje niso posluževali tako zastavljalnice in ti razlogi ne pričajo vedno o zboljšavanju gospodarskega stanja. Tako pravi sam
ljubljanski dnevnik, da so preje zastavljali ljudje v zastavljalnici tudi hranilne knjižice Mestne hranilnice in vrednostne papirje, da pa se je to sedaj nehalo, ker je Mestna hranilnica likvidna. Samo nekaj manj zastavljenih hranilnih knjižic, pa se je promet zastavljalnice znatno zmanjšal, pa nihče ne more reči, da se je zato gmotno stanje prebivalstva zboljšalo.
Ni pa tudi razumljivo, kako bi se zboljšalo. Dohodki ljudi so ostali večinomai isti, zato pa se je draginja prav znatno povečala Nismo dobili v Ljubljano nobenih novih industrij, temveč je nasprotno ustavila velika tovarna obrat, druga (državna) ga pa zmanjšala. Od kje naj bi se torej vzeli večji dohodki prebivalstva.
Prav lepo je, če so ljudje nagnjeni k optimizmu. Toda nikomur ni v korist prenagljen in neutemeljen optimizem. Mnogo bol; pravilno je, če gledamo resnici odkrito v oči, ne pa da se tolažimo s praznimi željami. Gospodarsko stanje ljubljanskega mesta se bo zboljšalo, kadar bodo dobili
Prizad je znižal ceno pšenice
Včeraj je bila javnost presenečena od vesti, da je Prizad znižal ceno pšenice. Kakor vedno, tako je tudi sedaj prišla ta vest nenadoma, da so bili ljudje postavljeni pred izvršeno dejstvo. Ali res ni mogoče tega preprečiti, da bi tako velike spremembe ne prišle čez noč? Ali pa je tudi dano jamstvo, da so bili vsi interesenti enako presenečeni?
Znižanje cen pšenice je bilo po-terbno, ker ni dobro, če je cena pšenici kar 100% in tudi več nad svetovno pariteto. Sicer pa pri tako visoki ceni ni niti dobiček tako velik, kakor bi se na prvi hip mislilo. Kajti tako draga pšenica ima dostop samo na nekatere trge in samo proti1 plačilu v klirin-gu. Povzroča torej gospodarsko odvisnost in zamrznjeoje kapitala. Na drugi strani pa je silen udarec za vse pasivne pokrajine in pa vse, ki morajo kupovati moko. Celo v aktivnih pokrajinah sc* takšni v večini. Dobiček od čezmerno visokih cen se steka le v ene roke in zato ni upravičen.
Ni ravno verjetno, da bo mogef Prizad sedanje cene ohraniti. Na vsak način pa bi želeli, da se izvrši sprememba cen brez vsakega presenečenja.
Cene je znižal Prizad tako-ler
Za vlačilce Tisa od severne meje do Čuruga kval. 80 2 %' 140' din; Tisa 2 od Zabija do izliva Tise kval. 79—80 2% 139 din; Be-gej kval. 79—80 2% 138 din; Besa, prekop od Kule do Bačkega Gradišta kval. 80—79 2% 137 din; Donava preko od Crvenje do Bez-dana kval. 79—78 2% 134 ddn, prekop kralja Aleksandra kval. 78 do 79 2% 134 din, Donava, Bačka, Banat in Baranja kval. 78—79 2% 137 din; Donava, Srem in Drava kval. 78 2% 133 din, Donava Srbija 77—78 2—3% 131 din, Sava Srbija, Srem, Bosna, kval. 77—'78* 2-3% 130 din.
V februarju se začiur trgovinska pogajanja z Madžarsko
V februarju, najkasneje pa v marcu se sestane madžarsko-jugo-slovanska komisija strokovnjakov, da pripravi načrt nove madžar-sko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Sedanja pogodba je bila podaljšana do konca junija, a se bo morala spremeniti, ker je nastal s priključitvijo nekaterih slovaških in ukrajinskih krajev k Madžarski nov položaj. S temi kraji je dobila Madžarska znatne gozdove ter zato ne bo mogla uvažati tako velike količine lesa ko doslej. Sestanek delegatov bo naj-brže v Beogradu.
N j. Vel. kralj Peter II. 1 v oddelku II. se za točko 8. b)
,	....	uvrsti	točka	8.c),	ki se glasi:
je blagovolil	prevzeti	pokrovitelj-	>8 c)	potrdila	^	dosego	iniža.
stvo	XIX	mednarodnega	spotn a- I uega prispevka v bratovsko	sklad-
danskega ljubljanskega velesejma, | nj00> potrdila za dobavo industrij-
^ ^ trošarine prosto nabavo raznega trošarinskega blaga:
din
a) za pošiljke od 10 do 15	ton..............40'—
b) za vsakih nadaljnjih 15	ton..............10’—
c) za pošiljke izpod 10	ton..............25'—
Prednje spremembe in dopolnitve odredbe so stopile v veljavo 1. januarja 1939.
ki bo od 3. do 12. junija 1939 in jesenske velesejmske prireditve •»■Ljubljana v jeseni«, ki bo od 2. do 11. septembra 1989.
Načrt novega carinskega zakona
Finančno ministrstvo je pred kratkim izdelalo načrt novega carinskega zakona in ga poslalo gospodarskim organizacijam v izjavo. Skrajni čas je že, da se ta za vse gospodarstvo tako važni zakon vendar enkrat zamenja z drugim, modernejšim in potrebam časa ustrezajočim. V naši državi je doslej še vedno v veljavi stari predvojni srbski carinski zakon, ki »o ga po prevratu razširili na vso Jugoslavijo, ne da bi bil bistveno modificiran. Le nekaj točk je bilo nekoliko spremenjenih in dodana mu je bila nova carinska tarifa, ki pa je že tudi po-
Nova turistična revija
V Beogradu je izšla 1. številka nove turistične revije >Kroz Ju-goslaviju«. Revija je lepo opremljena in bogato ilustrirana. Vprašanje pa je, če bo nova revija tudi v polni meri dosegla svoj namen. Mislimo namreč, da bi morala biti glavna težnja vse naše turistične propagande, da privabljamo tujce v deželo, ne pa da sami sebi propagiramo naše pokrajine. Nova revija »Kroz Jugo-slaviju« pa se obrača le na naše ljudi, ker so vsi njeni članki napisani v srbohrvaščini. — Kakor že rečeno, priporoča novo revijo lepa oprema in lepe slike. Revi-
ja velja za vse leto 90 din, za pol | leta 50 dih. Naslov uredništva: Poštanski fah (kako vzorna beseda!) 806, Beograd.
Znižano vožnjo 50°/o
je odobrila Generalna direkcija dr- j žavnih železnic v Beogradu vsem! posetnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani. Za spomladanski velesejem velja ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31. do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski velesejem velja zni-| žana voznina od 28. avgusta do 11. septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra.
Devize in izvoz surovin
ali finalnih
Ob tem letnem času je po vsej Sloveniji precej živahna kupčija s svinjskimi kožami. Ta kupčija, ki trehna temeljite reforme. Doseda-1 bi morala prinesti našim kmetom nji carinski zakon je morda ustre-1 lep dohodek, je bila še pred nekaj zal potrebam predvojne male Srbi- leti popolnoma v rokah tujih tr-je, nikakor pa ne velike Jugosla- govcev, ki so izvažali kože v ino-vije. A tudi z ozirom na napredek zemstvo nepredelane, t. j. v suro-vsega gospodarskega življenja je vem stanju, kmetom pa so plače-
zastarel.
Gospodarske organizacije v Ma
vali kar mogoče nizke cene. Na ta način so imeli glavno korist pre
riboru so načrt carinskega zakona kupčevale! in inozemski fabrikan-temeljito proučile. Ponovno so bili ti, 'ki so poceni prišli do njih po-sestanki in ankete, na katerih so trebne surovine, predelane kože
strokovnjaki pretresli vsako po-edino določbo osnutka ter zlasti z njih praktične strani. Marsikaj so našli v osnutku dobrega, mnogo pa je tudi določb, ki nikakor ne ustrezajo našim razmeram Prišli so do zaključka, da bo treba precej spremeniti, ako hočemo, da bo zakon res ustrezal in zadovoljil vse dele države. Izdelani so tudi
pa so prodajali z visokim zaslužkom in jih delno tudi uvažali nazaj v našo državo, seveda po primerno zasoljeni ceni. Kmet pa je imel majhno korist, ker je bilo v interesu tujih nakupovalcev in njihovih domačih posredovalcev ceno za surove kože čim bolj znižati. Šele v zadnjih letih, odkar je tudi nekaj naših tovarn začelo pre-
nih državah, vidimo, da vse države streme za tem, da čim bolj ople-menijo surovine in jih le v tem stanju izvozijo. Nekatere države celo podpirajo uvoz surovin iz drugih držav, pustijo jih predelati po svojih delavcih in jih izvozijo kot polfabriikate. S tem zaposlujejo večje število delavcev in prejmejo plačilo zanje iz inozemstva.
Ta primer bi morala posnemati tudi naša država in podpirati z vsemi mogočimi sredstvi predelovanje naših surovin v fabrikate in polfabrikate. V kratkem bi se doseglo poboljšanje naše trgovinske, a tudi naše plačilne bilance. Zal pa se to ne dela in si morajo naše industrije pomagati čisto same, kakor vedo in znajo.
Tudi ta primer dokazuje, da se pri nas ne vodi nobena prava gospodarska politika, temveč da se prepušča glavna beseda naključju. Tako se pri vsaki priliki kaže, kako veliko napako delamo, ker še danes nimamo nobenega načrta za našo gospodarsko politiko. Vse odredbe, ki se pri nas izdajajo, so zato tudi le enostranske, ne zajamejo nikdar vseh vprašanj v celoti in zato se lahko pogosto dogodi, da si razni predpisi medsebojno nasprotujejo in da se tudi dobro mišljeni ukrepi izkažejo v praksi kot škodljivi.
Zato več preudarnosti, več smisla za naše izvozne firme, pa dobo prišle devize v državo.
že izpreminjevaLni predlogi, ki se delovati svinjske kože v galante-bodo predložili odločujočim čini- rijsko in drugo usnje, se je poletel jem. Upati je, da bo ministr- Saj teme jito spremen.l kar je bistvo pni ponovnem pregledu po- lo v veliko korist kmetov, a tudi
'države.
Glavna naša producenta te vrste usnja sta tovarni P. Piričh, Ptuj, in T. Knaflič Kamnik. Obe tovarni darska postojanka na brezhibnem I predelujeta največji del svinjskih funkcioniranju carinske službe | kož, ki pridejo na trg im le maj-
sameznih določb osnutka upoštevalo upravičene zahteve gospodarskih organizacij Maribora, ki je kot najvažnejša obmejna gospo-
tako zelo interesi ran, in izpreme-|ben del surovine najde j>ot vino-mlo prvotno besedilo zakonskega načrta v predlaganem smislu.
Nove zbornične takse
Banska uprava v Ljubljani je odobrila naslednje spremembe in dopolnitve pristojbenika Zbornice za TOI v Ljubljani ter ®e v oddelku I., točka 6. glasi odslej:
Obrti, za katere je potrebna dovolitev, in sicer:
din
a) hoteli.................... 600	—
b) kavarne................... 600	—
c) avtomati..................600
č) restavracije .	.	.
■d) ostali gostinski obrati
e) bančni, menjalski in
zavarovalni posli . .
f) tiskarski, litografski in ksilografski obrti, kolikor nimajo industrijskega značaja
g) pogrebni zavodi . .
h) obrti, navedeni v § 60. zakona o obrtih:
1. pod št. 1.—4., 6.,
8.—21.,	23.,	26.,
29., 30. in 31. . .
2. pod št. 25. in 27. (izvzemši izvoščke in nosače) . . .
3. ostali v tem paragrafu navedeni obrati ..................
Taksa od a) do d) se poviša za nadaljnjih din 100'— za potrdi la gostinskih obratov v krajih oziroma mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Bled, Jesenice, Jezersko, Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Laško, Slatina Radenci, Kranjska gora, Rateče, Bohinjsko jezero, Radovljica, Kamnik in Dobrna.
'Taksa se pobira posebej za vsak •prijavljeni obrat, ki je zgoraj na veden.«
400' 300.-
1000'-
300'-500'
250'-
350'
100'-
zemstvo. Večji del galanterijskega svinjskega usnja izvozita ti tvrdki v inozemstvo, v prvi vrsti v nekli-rinške države, medtem ko se ostanek proda v tuzemstvu.
Kako zelo koristno je za naše gospodarstvo, da predelujeta do. mači tovarni svinjsko usnje, se vidi zlasti jasno iz naslednjih dveh dejstev: Prvič dobivajo kmetje višjo ceno za kože (v letu 1938. so se n. pr. plačevale svinjske kože do dih 14-50 za kg), drugič pa so se skoraj za ves znesek izvoza vne sle v državo devize, ker gre itVoz teh artiklov v večini v neklirinške države. Da je to velikega pomena za našo trgovinsko bilanco, je jasno, četudi izgleda znesek majhen v primeri s celotnim izvozom Razen tega je na ta način omogočena zaposlitev večjega števila delavcev, kar v znatni meri omili brezposelnost. Končno ne smemo pozabiti na ostale koristi za državo, kakor povečanje prinosa davkov, trošarine in drugih dajatev. Samo po sebi se razume, da je treba stremiti za tem, da čim več produktov izdelamo v domačih tovarnah po domačih delavcih v finalne ali polfinalne izdelke in jih kot take nato izvažamo. Tako pride iz inozemstva v državo denar in je s tem plačan del mezd našega delavstva v zdravih devizah. Če se ogledamo okrog po sosed-
15 miliio
za 225 stanovani
36 novih stanovanjskih hiš v Mariboru
Priznati se mora, da je bila pre-1 lavcev iz okolice, ki zasedajo vsak
Ha rrro/l.Kann cPTfiirm \r MflTilhDril	liiir lr/vKi^oilr D/vlrlo.r tGik-
barva, plesira in 7p II n lirah kemično snažl “U I	Ul Ul! obleke, klobuke
Itd. Skrobi In gvetlolika srajee. ovratnike in manšete. Pere. gnši. monga in lika domače perilo
Itovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
tekla gradbena sezona v Mariboru zelo živahna, veliko bolj kot je bilo pričakovati spomladi. Prve spomladanske mesece je pri občini zaprosilo za gradbeno dovoljenje malo interesentov, da so delavci že obupavali in mislili, da ne bo kaj prida dela. V zgodnjem poletju pa se je obrnilo na bolje in bilanca tega gospodarskega udejstvovanja je dokaj povoljna.
Vsega skupaj se je zgradilo v preteklem letu v Mariboru (brez okolice) 36 stanovanjskih hiš, od teh 10 pritličnih, 17 eno-, in 3 dvo-in 6 trinadstropnih. Gradbeni stro-ški so znašali skupaj okrog 15 milijonov dinarjev. Sezidanih je bilo 225 stanovanj, in to 40 eno-, 72 dvO-, 18 tri-, 2 pet- in eno Sedem-sobno stanovanje. Rdzeh tega je občina postavila štiri endnadstrop ne hiše, v katerih je po 20 sob s štedilnikom, skupaj 80. V te hiše je koncem novembra namestila baraka rje in vagonarje iz Danjkove ulice. Pridobljenih je bilo tudi 12 sob za samce in z dozidavo ali prezidavo še nekaj postranskih stanovanjskih prostorov. Več stavb je do zime prišlo pod streho in bodo letos končane.
Industrija se je omejila na zidavo raznih tvorniških objektov, zlasti tekstilni obrati, ki naglo povečava jo in modernizirajo naprave, deloma da povečajo kapaciteto, ali pa da racionalizirajo in s tem pocenijo obrat. V Magdalenski ulici je bila sezidana tudi cerkev, ki pa se bo kasneje po potrebi razširila, kar predvidevajo tudi gradbeni načrti.
Zelo bi bilo želeti, da bi Industrija, posebno tekstilna, začela v Mariboru zidati stanovanja za svoje nameščence in tako naložita del dobičkov pri nas v koristne namene. Doslej je le pokojninski sklad delavstva tvornice Hutter in drug sezidal na Pobrežju vrsto ličnih hišic. V Mariboru je zadnje čase zopet začela trda presti za cenena stanovanja, zlasti z eno sobo. V mesto se preseljuje vedno več de-
razpoložljiv kotiček. Dokler stilna industrija še ni bila tako razvita kot sedaj, ni bilo s stanovanji stiske, seveda razen prvega desetletja, ko je bil naravnost čudež, če si dobil streho. Priliv novih prebivalcev je, kar se opaža že več let, mnogo večji kot zidava novih stanovanj. Razen lanske sezone, ki je bila izredno ugodna, je nastalo zadnja leta vsako sezono približno 130 do 150 stanovanj, tako da je bilo mogoče, če se računa rodbina povprečno s petimi osebami, vsako leto spraviti do 750 ljudi pod novo streho, dotok prebivalstva pa znaša nad 1500 duš na leto. Iz teh številk se vidi,
da močno nazadujejo razpoložljiva
stanovanja, zlasti taka, ki juh lahko I	totalitarnih
plačujejo srednji stoji s stalnimi dohodki. Žato je razumljiva potreba po zidavi novih stanovanj da bo v njih prostora ža ves dotok v mesto.
Stavbena delavnost bi bila gotovo še bolj živahna, ako stavbišča ne bi bila tako draga. To je tudi vzrok, da> je v mestu povprečno vsaka druga parcela nezazidana.
Kdor želi zidati, sili na periferijo ali v okolico, toda tudi tam so se začela stavbišča močno dražiti, baš zaradi večjega zanimanja za parcele. Dražitev stavbišč onemogoča živahnejši tempo v pozidavi parcel.
Ni dvoma, da bo treba v tem pogledu nekaj ukrenita, sicer bo gradbena delavnost popolnoma za-1 Angleži mrla, kar bo moralo povečati brez- Irsko poselnost, ki je lani baš zaradi ži-vahne gradbene delavnosti nekoliko popustila, seveda le do zime, dokler se je pač zidalo.
A. B.
Folitične vesti
Grof Ciano je odpotoval v Jugoslavijo ter se v četrtek udeleži lova, ki ga njemu na čast priredi min. predsednik Stojadinovič na drž. posestvu v Belju.
Okoli sto bolgarskih parlamentarcev, ki pripadajo vladni stranki in opoziciji, obišče v kratkem Beograd. Obisk pomeni novo utrditev bolgarsko - jugoslovanskega prijateljstva.
V razpravi o proračunu bolgarskega prosvetnega ministrstva so
poslanci konstatirali, da je na Bolgarskem samo še 4% analfabetov. Večina govornikov je zahtevala, da se mladina, ki je dokončala gimnazijo, porabi predvsem za delo v narodnem gospodarstvu, ne pa v drž. službi.
Med romunsko vlado in madžarsko manjšino v Romuniji je bil dosežen sporazum in bo tudi madžarska manjšina vstopila v vladno fronto romunske nacionalne obnove. Tudi zastopniki nemške manjšine v Romuniji so sklenili, da vstopijo Nemci, ki so romunski državljani, v vladno fronto romunske nacionalne obnove.
Angleški zunanji minister Hali-fax je v tri ure trajajočem sestanku s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom podrobno poročal o rimskih razgovorih. Med drugim je navedel: Mussolini se je zavezal, da se bodo italijanski prostovoljci umaknili iz Španije, kakor hitro bo gen. Franco zmagal. Min. predsednik Chamberlain bo V sporazumu z italijanskimi državniki v posebni deklaraciji v angleškem parlamentu svečano obljubil, da noben kraj Španije, španskih otokov ali španskih kolonij ne postane italijanski. Odpoved italijan-sko-francoskega sporazuma iz leta 1935. je treba smatrati kot povabilo za nova pogajanja. Mussolini želi, da se zmanjša oboroževanje. Rimsko potovanje angleških ministrov ima posebno psihološko veljavo. Solidarnost Francije in Vel. Britanije je danes še bolj trdna, kakor je bila pred rimskim obiskom.
V zvezi z obiskom min. predsednika Chamberlaina v Vatikanu
trde nekateri listi, da bo v kratkem prišlo do pomirjenja med rliftsko-katoliško in anglikansko cerkvijo.
Parlamentarne volitve v Angliji ne bodo pred jesenjo.
Zun. min. Halifax je sprejel jugoslovanskega stalnega delegata pri Zvezi narodov dr. Subotiča in imel z njim daljši razgovor.
Vojna komisija Zveze narodov je konstatirala v svojem poročilu, da so tuji prostovoljci v Španiji že zapustili fronto in da se nahajajo oni, ki še niso mogli oditi iz Španije, v koncentracijskih taboriščih.
Za oboroževanje je bilo lani izdano po podatkih Zveze narodov 9,5 milijarde zlatih dolarjev, od česar odpade 79% na 7 velikih držav. Skupno je bilo v zadnjih petih letih izdano za oboroževanje 33 milijard zlatih dolarjev.
V. Ribbentrop obišče 26. januarja, na dan obletnice poljsko-nemškega pakta, Varšavo. Po vsej verjetnosti pride ta dan v Varšavo tudi maršal Gdring.
Grški propagandni minister Ni-koludis je imel velik govor o si-držav. Med
drugim je tudi vedel povedati, da Je demokracija zmanjšala napredek človeštva. Marsikaj se more danes govoriti, posebno če je človek na položaju.
Madžarski zun. minister grof Czaky je bil pri Hitlerju v avdienci 70 minut. Nemčija si prizadeva, da pridobi Poljsko in Madžarsko popolnoma za svojo politiko.
Nova francoska oklopnica »Richelieu« bo v torek spuščena v morje v Brestu. Nova oklopnica je največja francoska vojna ladja, ki ima okoli 35.000 ton, 8 topov 38 cm kalibra, 15 topov po 15'2 cm, več protiletalskih topov in 4 lastna letala Oklopnica more doseči hitrost 31'55 vozlov na uro. Veljala je 1250 milijonov frankov.
številne eksplozije so bile v Angliji. Vse kaže, da so atentati delo irskih nacionalistov, ki zahtevajo, ' “ popolnoma zapuste
Konkurzi • poravnave
Razprodaja v konkurzno maso
■spadajočega inventarja trgovca Leona Laknerja na Ljubnem kakor manufakture, galanterije in špecerije bo 21., 22. in 23. januarja vsakikrat ob 8. zjutraj v prezadol-ženčevi trgovini v Ljubnem.
Norveška vlada je sklenila, da
razglasi svojo suvereniteto nad polarnim ozemljem, ki se razteza od zapadnega konca Falklandskih otokov do vzhodne meje avstralskih otokov.
Opozicija proti Rooseveltovi zunanji politiki se je v zadnjem času povečala. Zlasti naglašajo nasprotniki Roosevelta, da nima Nemčija prav nobenega namena, da bi napadla Združene države Sev. Amerike in da se zato tudi njim ni treba bati Nemčije.
Japonska vlada je odgovorila na ameriško in angleško noto, da odklanja vsako mednarodno konferenco o vprašanjih Daljnega vzhoda.
Denarstvo
Prva transa 4 milijardnega posojila bo predložena aprila v podpis
Iz Beograda se poroča: Prva tranša 4 milijardnega posojila v višini 700 milijonov din bi se morala predložiti v podpisovanje že lansko jesen. Ker pa načrt javnih del, ki bi se morala finansirati iz tega posojila, še ni bil gotov (!), so bile licitacije za posamezr na dela šele razpisane ter je zato finančno ministrstvo odložilo emisijo prve transe. To da je tudi popolnoma pravilno, ker s tem ni bilo treba plačati državi 6%ne obresti za denar, ki se ni mogel zaposliti. Državna blagajna je na ta način prihranila 20 milijonov din. (Tega mnenja mi ne moremo podpirati, ker so javna dela pri nas tako nujna, da se sploh ne bi smela odlagati, zlasti pa ona, za katera so načrti že gotovi.) Kakor se sedaj poroča iz Beograda, bo predložena v podpisovanje prva tranša aprila meseca, najkasneje pa v začetku maja. Prva tranša bo po zatrjevanju iz Beograda tudi v celoti podpisana, ker je bilo že sedaj na podlagi uredbe o ustanavljanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov podpisanih približno 400 milijonov din. Ti zneski so deponirani pri Drž. hip. banki.
Ker je medtem tudi že začela delovati kontrola finančnega ministrstva o ustanavljanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov v smislu uredbe, se pričakuje, da bo Prva tranša v celoti podpisana.
Nastaja le vprašanje, če bo na ta način gospodarstvu odtegnjeni denar v resnici bolj plodno naložen v smislu nove uredbe? Mislimo, da bi bilo pravilno, če bi se pri javnih delih uveljavila kontrola javnosti, saj mora ta zbrati za javna dela potrebni denar.
Seja upravnega odbora Narodne banke
Pod predsedstvom guvernerja dr. Radosavljeviča je bila v nedeljo seja upravnega odbora Narodne banke. Na seji je bilo sklenjeno, da bo občni zbor Narodne banke dne 5. marca. Dnevni red se določi kasneje.
Nato je bilo podano poslovno Pwočilo Narodne banke za 1. 1938. Skupna vsota dohodkov Narodne banke je znašala v 1. 1988. 135,6 milijona din, za 0,58 milijona manj ko v 1. 1937.
Dohodki od obresti meničnih posojil so padli za 2,09 na 70,11, obresti od lombardnih posojil od
8,7	na 6,4 milijona din, obresti od depojev v tujini pa od 1,82 na 0,8 milijona. Povečala so se vplačila odpisanih terjatev od 2,7 na 10,1, vplačila od obresti in stroškov odpisanih terjatev od 0,5 na 2,0 ali skupno od 3,3 na 12,1 milijona din. Razni dohodki so se povečali »d 5,35 na 34,05 mil. din. (Kliringi 111 izvozniške devize.)
Na strani izgube (vse v milijonih din) so se povečali režijski stroški za 0,28 na 57,6, amortizacije za 5,2 na 16,8 odpisi dvomljivih terjatev pa so se zmanjšali za 2,07 na 8.
Čisti dobiček se je zmanjšal za
3,6	na 52,9. Dotacija rezervnega fonda se je zmanjšala za 5,5 na 12. Delež države se je povečal za 1,24 na 15,97, delež delničarjev pa za 0,6 na 24,94.
*
Glavni direktor Narodne banke dr- M. Protič je bil upokojen.
Poštna hranilnica je začela s ?: januarjem poslovati v vsej Nemčiji. Pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji je bila poštna hranilnica samo v Avstriji.
Mesto venca za pokojnim Al. Vodnikom
je darovala tvrdka Lenasi & Gerkman, Ljubljana, din 400'— Združenju trgovcev v Ljubljani za brezposelne trg. pomočnike.
Perspektive italiianske plačilne
Fašistično	gospodarstvo
V trgovinskem delu >Neue Ziir-cher Zeitung« je izšel članek o bodočih skrbeh za italijansko plačilno bilanco. Iz članka posnemamo naslednje misli in dejstva.
Pri svojem obisku v Rimu je mogel angleški ministrski predsednik poudariti tudi to, da je Vel. Britanija še vedrjo prva gospodarska sila na svetu in da more zato vsak narod, ki more spraviti v sklad svojo politiko z ono Vel. Britanije, utrditi svoj gospodarski položaj. Ta resnica je bila pni rimskem obisku tem pomembnejša, ker je veljala državi, ki je politično sicer velesila, ne pa tudi gospodarsko :in ki je mogla to svojd politično pozicijo vzdržati s tem, da je segla že po svojih narodmo-gospodarskih substancah. Malo verjetno je, da se o tej veliki razliki med obema državama ne bi govorilo tudi v Rimu.
Nerazmerje med brez dvoma doseženim političnim stališčem prave velesile, ki ga je dosegla Italija in njeno gospodarsko pozicijo se pri nobeni drugi velesili tako jasno ne vidi. Čeprav primanjkujejo tudii: Nemčiji in Japonski surovine, imata vendar obe državi veliko industrijsko kapaciteto in razvito prodajno organizacijo, da sta obe mogli na svetovnem trgu prav uspešno konkurirati. Če se danes ta sposobnost obeh držav ne občuti tako zelo, potem te zato, ker so vse njih gospodarske sile mobilizirane v politične svrhe. Italija pa ni igrala na svetovnem trgu nikdar te vloge. Njena industrija, njena finančna potenca in odjemna sposobnost njenega trga niso tudi v najboljših časih presegale sile gospodarsko močne srednje države. Če izvzamemo avtomobilske industrije (zlasti za majhna vozila), tedaj ni pomen
dohodki redni izdatki deficit in presežek izredni izdatki skupni deficit
Izdatki Italije
se osredotočujejo v naslednjih velikih postavkah: deficit trgovinske bilance, oboroževanje, avtarkične investicije, izgradnja imperija in španska državljanska vojna. Nekak pregled o tej materiji dajejo številke rednega proračuna, dočim se moremo glede izrednih izdatkov ozirati le na slučajne izjave resornih ministrov.
Kar se tiče pasivnosti' trgovinske bilance, spada ta že skoraj
med klasične tradicije italijanskega gospodarstva, kar velja tudi za s oraj vse na surovinah revne sredozemske države. Da bi to res bilo škodljivo, pa je »spoznala« šele avtarkična doba, ki je mislila, da more zavreči vse zakone klasične teorije o zun. trgovini. Res se je posrečilo avtarkičnemu gospodarstvu uvozni presežek znatno
dosti večji ko pomen Švedske, Nizozemske ali Belgije. Ni dvoma, da je težava italijanskega problema v tem, ker je Italija pod fašističnim režimom dosegla politično položaj velesile prvega reda, ne pa tudi za to potrebne gospodarske podlage. Prav tako ni dvoma, da imajo sredozemske aspiracije Italije v zadnji posledici svoje korenine v tem dejstvu.
Odločilen preokret v italijanskem gospodarstvu se je zgodil leta 1937. zaradi grenkih izkušenj za časa sankcij. Italija je opustila svoje tradicionalno liberalno gospodarstvo in prešla na avtarkično gospodarstvo, ki se je še tembolj utrdilo z utrditvijo osi Rim—Berlin, Vendar pa se tudi' v Italiji še poudarja, da avtarkično gospodarstvo ne pomeni namere Italije, da bi se gospodarsko pred drugimi državami zaprla.
švicarski list nato naglasa, da je samo pravilno, če Italija pred svojo definitivno odločitvijo o svoji bodoči gospodarski politiki še enkrat objektivno presodi svoje stanje. Ker pa se številke o gospodarskem stanju Italije objavljajo vedno bolj redko, je objektivna sodba o tem težka. Vendar pa navaja švicarski list naslednje podatke.
Dohodki in izdatki Italije
Kako gospodari kateri narod, je najbolj razvidno iz njegove plačilne bilance. To postaviti, je silno težko, zlasti pa glede Italije. Dočim so izdatki za upravo, oboroževanje in investicije pri vseh narodih podobni, so dohodki pri vseh zelo ralični. »N. Zurcher Zeitung« navaja nato naslednje podatke:
Italijanski državni proračuni od leta 1935—1940 (proračunsko leto se neha 30. junija) so znašali v
velja mnogo več, kakor se splošno misli.
Avtarkične investicije, ki so padle skoraj popolnoma v breme države, ker se je ponesrečil poskus pritegnitve zasebne iniciative, so lani zelo narasle ter bile vzrok, da je država močno po segla v zasebno gospodarstvo, čeprav mi to v skladu z načeli fašistične gospodarske politike, kakor so izražena v Carta del Lavoro. Ti posegljaji so tudi v deželi sami vzbudili marsikatere pomisleke. Zato se tudi ni čuditi, da je izkoriščanje naravnih zakladov Etiopi je stopilo v ozadje in da so se morale mnoge pridobljene surovine zaradi deviz takoj prodati v tujino. V tem oziru je prav zna-čilno, da so primeroma malenkost ne pristojbine za Sueški prekop in pristanišče v Džibutiju povzročile tako veliko debato.
Vsi ti izdatki so nategnili gospodarsko kapaciteto dežele do skrajnosti in močno povečali davčno breme. Pomen davkov pa je za državno blagajno zelo padel, ker je podržavljenje podjetij zelo napredovalo.
Silne dohodke je dajal Italiji od nekdaj tujski promet. Vse kaže, da je ta nazadoval, deloma zaradi napete zunanje politične situacije, deloma zaradi prevzema antisemitizma. Nemčija tega izpadka ne more kompenzirati, tem manj, ker je Avstrija pritegnila velik del nemških turistov.
Rimesc italijanskih izseljencev so dajale Italiji pred vojno 4—500 milijonov zlatih lir ter bile eden stebrov italijanskega narodnega gospodarstva. Te so v zadnjih letih padle in se bodo zaradi repatriacij še bolj posušile. Tudi odhajanja italijanskih delavcev na sezonska dela v Nemčijo ne bodo dosti po-
V gostilni in rtslavracqi
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
gospodarstvo milijardah lir:					
1935	1936	1937	1938*	1939*	1940*
18-8	20-4	24-7	20-6	25-0	24‘6
147	16-1	23-4	23'8	25*0	29‘3
+ 41	+ 4-2	+ 1-3	— 3‘2	—	— 4-7
6-2	16-9	17-5	9,0**	?	?
2’0	12-7	16‘2	12-2	?	?
znižati, kar se je doseglo zlasti z omejevanjem uvoza živil, zlasti žita. Ugodno pa je bilo za Italijo, da so istočasno padle cene industrijskih surovin, cene za gotove izdelke pa narasle, kar je koristilo italijanski izvozni industriji. Pripomniti pa je treba, da je bil uspeh dobre žetve žitaric dosežen le z znatnimi žrtvami na drugih poljih. Tako je pomanjkanje krme povzročilo znatne zasilne zakole živine, kar je trenutno zmanjšalo potrebo uvoz« živine, zato pa za bodočnost odprlo zelo kočljivo vprašanje. Podobne paralele bi mogli pokazati tudi, v drugih panogah.
Italijanski izdatki za oboroževanje in v Afriki so znašali po londonskem »Economistu« z dne 7. januarja 1939 v milijonih lirah (r. = redni, r. -f iz. = redni in izredni izdatki):
	1935			1936		1937
	r. t	.+ iz.	r.	r. + iz.	r.	r. + iz.
vojska	2.476	3.014	2.371	7.452	2.627	9.439
mornarica	1.164	1.314	1.612	2.852	1.767	3.426
zračno orožje	725	886	849	2.319	1.046	3.708
Afrika	8	945	—	4.136	13	7.182
skupno	4.373	6.159	4.840	16.759	5.453	23.755
Redni izdatki pa so bili preračunani za leta v milijonih lir:
	1938	1939	1940
vojska	2491	2591	3306
mornarica	1793	1943	2704
zračno orožje	1250	1265	2165
Afrika	1614	1785	1897
skupno	7148	7584	10.172
Dočim so bili v lanskem polletju že znaki možnega zmanjšanja oboroževanja, ni po zadnjih dogodkih o tem niti govora. More se reči, da so se izredni izdatki za oboroževanje v preteklem letu še povečali, zlasti še zaradi španske državljanske vojne, ki najbrže
* proračunski predlogi, številke, kakor jih je maja meseca navedel finančni minister.
magala, ker se najbrže prihranki teh delavcev ne bodo mogli trans-ferirati.
Omeniti bi bilo treba še zavarovalne premije obeh velikih tržaških zavarovalnic, katerih posli so v zadnjih letih mednarodno pridobivali. Nova plemenska teorija, ki je zavladala v Italiji, bo ta napredek najbrže zavrla. Tudi italijanske paroplovnc družbe so le težko ostale od splošnega nazadovanja ladijskega prometa nedotaknjene.
Silno narasli izdatki silijo zato Italijo k odločitvi. Dosedaj so morali pomagati posegljaji na narodno gospodarsko substanco, katerim pa je zaradi povprečne revščine dežele postavljena meja. Ekspro-priacija Zidov bo sicer prinesla trenutno olajšanje, trajno pa ne bo pomagala.
švicarski list zaključuje svoja izvajanja z mnenjem, da bo obisk angleškega ministrskega predsednika za italijansko gospodarstvo odločilnega pomena. Če bo dal pozitiven sporazum, bo našlo elastično italijansko gospodarstvo hitro sredstva, da spremeni smer krmila, ne da hi trpel prestiž države. Če pa tega sporazuma ne bi bilo, potem bodo dosedanji ukrepi le slab uvod k temu, kar italijansko gospodarstvo še čaka. Ravnokar sklicano zasedanje odbora za avtarkijo in velikega fašističnega sveta za 31. januarja, oziroma 6. februar dokazuje, da bo kmalu prišlo do jasnosti.
Zunanja trgovina
V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka dne 16 jan. nakaznice št. 21.757 z dne 14. decembra 1938.
Vrednost našega sadnega izvoza v Nemčijo se je po trditvah dunajskih uvoznikov letos povečala od 60,4 milijona din v 1. 1937. na 143,2 milijona din lani. 832% vsega jugoslovanskega sadnega izvoza je šlo v Nemčijo. Kontrola nad jugx>-slovanskim sadjem je bila zelo stroga.
Cene ovsa so se v Italiji dvignile od 95—100 na 97—102 liri, domačega ovsa pa od 90—95 na 95 do 98 Ur.
Veliko pomanjkanje koruze se
občuti še nadalje v Italiji. ItaUJan-ska živinoreja je zato v zelo težkem položaju. Cene živine padajo še nadalje, enako cene mleka, dočim se cena krme dviga.
Romunski izvoz je znašal lani
21,7	milijarde lejev, uvoz pa 18,1 miUjarde. Aktivni saldo je bil torej
3,6	milijarde proti 13,0 milijarde lejev v 1. 1937. Aktivni' saldo se je torej znižal za skoraj 10 milijard lejev.
Nemška družba za postavljanje mlinov »MIAGc je sklenila z zastopniki romunskega rečnega prometa ter romunskih pristanišč dogovor o dobavi strojne in električne opreme za 29 silosov, katerih kapaciteta bo 164.000 ton. Vsa vrednost teh dobav bo znašala približno 5 miUjonov RM.
Turčija bo naročUa v Angliji 42 lokomotiv.
V Lvovu zaseda že nekaj dni kongres izvoznikov hmelja. Kongres razpravlja predvsem o povečanju s hmeljem posejane zemlje.
Nemško - francoska trgovinska pogajanja so se začela v ponedeljek v Berlinu. Glavna naloga pogajanj je, da se rešijo vsa vprašanja, ki so. nastala v zvezi s priključitvijo sudetskega ozemlja k Nemčiji.
V Franciji je bila objavljena na-redba o organizaciji 37 izvoznih družb, ki bodo imele posebne ugodnosti pri plačevanju davščin. Namen novih organizacij je, povečati francoski izvoz.
Francoska proizvodnja avtomobilov je narasla od 207.430 voz v
1. 1937. na 221.700 voz v 1. 1938. Izvoz francoskih avtomobilov pa je nazadoval od 25.482 v 1. 1937. na 22.900 v 1. 1938.
Slovaška vlada je sklenila, da bo imela slovaška pošta svoje poštne znamke.
Ker se je zaradi odcepitve sudetskega ozemlja konsum tobaka na češko-slovaškem zelo znižal, so pogaja praška vlada s turško in bolgarsko, da bi uvozila od dogovorjenih kontingentov le 60%. Tobak bi plačala deloma po klirtngu, deloma pa z industrijskimi izdelki.
Poljska trgovinska delegacija je prišla v Rim, da sklene novo trgovinsko pogodbo z ItaUJo.
Velik dvig nemške kemične industrije
Proizvodnja nemške kemične industrije je po podatkih »Chemi-sche Industrie« v stalnem dvigu ter bo po vsej verjetnosti letos prekoračila celo proizvodnjo U. S. A. Izvoz nemških kemičnih izdelkov pa pada ter je znašal 1. 1937. 38%, 1. 1938. pa le 10% vsega izvoza. Število v kemični industriji zaposlenih delavcev se je dvignilo od 500.000 na 750.000. Vrednost kemične proizvodnje je dosegla lani že 50% vrednosti agrarne proizvodnje. Verjetno je, da se bo v 1. 1939. ta odstotek še povečal. Vrednost izvoženih kemičnih izdelkov je padla od 890 v 1. 1937. na 750 milijonov RM v 1. 1938. Še pred nekaj leti je izvozila kemična industrija ‘/a vseh svojih izdelkov, danes jih izvozi komaj eno desetino.
Zatišje na angleškem lesnem trgu.
Na angleškem lesnem trgu vlada že delj časa veliko zatišje, ki je doseglo najnižjo točko v božičnih praznikih. A tudi kasneje se niso posli še popravili. Zaloge so večinoma že vse izčrpane ter so zato cene v delnem dvigu. Ker pa kupci hočejo doseči čini nižje cene, še nočejo sklepati kupčij.
Povpraševanje po lesu
Od raznih tvrdk so prišla na Osrednji lesni odsek naslednja povpraševanja:
Išče se:
smrekova skorja za strojarske švrhe,
rezan les v angleških dimenzijah za izvoz v Anverso in Belgijo, železniški bukovi pragi, dolgi 2'60 m,
rdeč žagan mecesen.
Ponudbe je poslati na Osrednji lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj, Ljubljana, Trgovski dom, tel. št. 31-97. Tam se dobe tudi vse podrobnejše informacije o teh povpraševanjih.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. januarja ponudbe za dobavo 1 stiskalnice za suhe žige, strojni oddelek do 24. januarja za dobavo premogovnih vozičkov.
Artilerijsko tehnični zavod Le-petane sprejema do 8. februarja ponudbe za dobavo raznih Spiralnih svedrov, krožnih pil, raznih meril ter raznega orodja.
Pri stalni vojni bolnici III. ar-mijske oblasti v Skopi ju se sprejme strojnik za dizelmotor v svoj-stvu uradnika X. polož. skupine. Konkurz za razpisano mesto je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Dne 24. januarja se bo sklepala pri štabu za utrjevanje v Ljubljani, Metelkova ulica, pismena neposredna pogodba za nabavo bencinske mešanice, olja za motorje in konzistentne masti.
Dravska delavnica v Ljubljani, Kobaridska ulica sprejema pismene ponudbe do dne 21. januarja za dobavo smrekovih desk, jesenovih desk, raznih žebljev, vijakov in mizarskega kleja.
LICITACIJE
Dne 21. januarja bo pri tehnični komisiji št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo 12 bakrenih kotlov za kuhanje jedil.
Dne 21. januarja bo v intendan-turi štaba V. armijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo večje množine raznih pisarniških po-trebščin.
Dne 25. januarja bo pri upravi III. odd. vojno-tehniškega zavoda v čačku pismena licitacija za dobavo raznih cevi in pribora.
Dne 26. januarja bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo dveh motorjev za čolne ribarske policije.
Dne 7. februarja bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna- licitacija za dobavo bronce v zameno za strugotino od bronce.
Dne 8. februarja bo v skladišču 1. odd. vojno-tehntčnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo 230.000 kg premoga ali lignita in 10.000 kg livarskega koksa
Dne 16. februarja bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo raznih barv za potrebe pomorskih svetilnikov in znakov.
Dne 16. februarja bo pri ekonom, oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo motornega olja in bencin-alkohola; dne 17. februarja pa za večje množine specialnega olja za mazanje.
Dne 16. februarja bo pri Vojno sanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 150.000 m hidro-filne gaze.
Dne 20. februarja bo v 1. oddelku | vojnotehničnega zavoda( v Ha liri je vu pri Skoplju licitacija za dobavo večje množine laka, bencina, petrolata, nafte, okra, petroleja, pralnega mila, sode, kleja, raznih olj, firneža, karbida, etra, alko-
V Kranju je staro industrijsko podjetje, ki je danes last ljubljanskega denarnega zavoda. Podjetje pa hoče denarni zavod prodati, kar je razumljivo in po vsej verjetnosti v tem primeru tudi pravilno. Denarni zavod si pač hoče povečati svojo gotovino, na drugi strani pa se rešiti posla, ki ga ne more tako dobro opravljati ko zasebni podjetnik.
Seveda gleda denarni zavod na , da dobi čim boljšega kupca. Vendar pa ta ozir ne sme biti edino odločilen. Slovenski denarni zavod, ki upravlja od Slovencev zbrani denar, mora gledati tudi na to, da ostane tovarna v slovenskih rokah. Če te garancije ni, potem slovenski denarni zavod podjetja tudi prodati ne sme. Zlasti pa bi bilo nedopustno, da bi prezrl to načelo slovenski denarni zavod, ki je notorično v tako dobrem stanju, da nikakor ni prisiljen prodati tovarne takoj in prvemu dobremu kupcu.
TRGOVCI, VISOK ZASLUtlKI
Nudim Vam, ako naročite reklamne čokoladne garniture »JADRAN« na dobitke:
1 dinarske garniture po 800 kom. čokolad za din 620‘— (zaslužek din 180-—) i Yi dinarske garniture po 1000 komadov velikih napolitank in posebej še 100 velikih čokoladnih in 100 igračk-dobitkov, tako da dobi vsak 5 kupec še posebno nagrado in zadnji krasno namizno uro za din 390-— zaslužek din llO'—);
Y.» dinarske Sportista garniture po 1000 velikih napolitank s 30 albumi, v katere se lepijo slike, ki so v napolitankah in 2 veliki usnjeni nogometni žogi kot nagrade za din 390'— zaslužek din 110 Vse franko Vaša postaja po povzetju.
»Jadran« čokoladne garniture Vam nudijo najvišji zaslužek, so od vseh najbolje sortirane in so dober prodajni šlager. Poskusno naročilo Vas bo prepričalo. Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK VITOMIR, CELJE
hola, azbesta, klingerita idr.; dne 22. februarja pa za dobavo zaščitnih stekel za armature, električnih žarnic, kavčukastih rokavic in kavčuka.
(Predmetni oglasi so v pisarni za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Domača podieiia v domače roke!
To naielo velia zlasti za slovenske denarne zavode
Da slovenska gospodarska osamosvojitev napreduje, za to moramo delati vsi, zlasti pa slovenski denarni zavodi, ki so zaradii tega prizadevanja nastali in ki brez tega ne bi mogli niti živeti. Zato mora slovenska javnost od slovenskih denarnih zavodov zahtevati, da to načelo spoštujejo in da se absolutno po njem ravnajo. Že celo pa je nedopustno, da bi slovenski denarni zavod sam dopustil, da pride staro podjetje iz slovenskih v neslovenske roke.
Zato apeliramo na voditelje do-tičnega ljubljanskega zavoda, da vse to upoštevajo in da tudi pri prodaji tovarne dokažejo, da je njihov zavod v resnici slovenski zavod. To morejo storiti tem laže, ker vemo, da se poteguje za tovarno Slovenec, ki je toliko denarno močan, da more tovarno tudi plačati. Zato bi bilo tem bolj nedopustno, če bi kljub temu prišlo staro slovensko podjetje v neslovenske roke.
Doma in po sveto
Seja poslanskega kluba JRZ je
hila v ponedeljek ob 6. popoldne. Po govoru min. predsednika dr. Stojadinoviča je klub sklenil, da kandidira kot nosilca liste za verifikacijski odbor dosedanjega skupščinskega predsednika Stevana Čiriča in da opravlja predsedniške funkcije kluba do izvolitve novega skupščinskega predsedništva dosedanji predsednik minister Cvetkovič.
Na seji poslanskega kluba JRZ
e imel velik govor min. predsednik dr. Stojadinovič, ki se je zahvalil poslancem za njih votivno delo. Nato je prešel na volitev samo in dejal: »Mislim, da v tej državi še ni bilo bolj svobodnih volitev, kakor so bile zadnje. Mislim, da ne bi moglo biti niti v Angliji, če bi bile jutri razpisane volitve, večje svobode od strani vlade in oblasti, kakor smo mi dali svobodo svojim nasprotnikom.« Nato je go voril o volivnih rezultatih ter med drugim dejal, da je dobil g. Jevtič 1. 1935. 1,700.000 glasov, dr. Maček pa 1,100.000, in da bi morala sedaj, ko sta nastopila skupno, dobiti 2,800.000 glasov, dobila pa sta jih le 1,300.000, JRZ pa 300.000 več. Nato je govoril, kako je bila v savski in primorski banovini odvzeta zaradi terorja opozicije možnost svobodnega glasovanja. Nato je poudaril, da je za rešitev vseh notranjih vprašanj, toda pogoj je, da se ta vprašanja rešijo le v mejah velike in nedeljive Jugoslavije. V vsakem primeru morajo ostati nedotaknjena načela: monarhija, dinastija Karadjordjevičev ter narodno in državno edinstvo. Na konec svojega govora je poudaril popolno soglasje v stranki, kar do-
kazuje tudi izvolitev dr. Korošca za predsednika senata. Moremo menjati položaje, kakor jih menjajo stražarji, toda naš program ostaja isti.
Narodna skupščina se je sestala v ponedeljek na svoje prvo zasedanje. Kakor že običajno se je tudi prva seja nove skupščine začela s skoraj enourno zamudo. Sejo je vodil najstarejši poslanec Mihajlo Stojadinovič ter imel krajši nagovor na poslance o odgovornosti narodnih poslancev. Nato so izročali poslanci svoje volivne poverilnice. Kot nosilec liste je oddal kot prvi svojo poverilnico doktor Stojadinovič. Za njim bi moral oddati poverilnico dr. Maček, ki ga pa ni bilo, kakor so sploh manjkali poslanci bivše HSS in SDS.
Pač pa so se udeležili seje poslancisoč del.
združene opozicije Iz Srbije. Narodna skupščina je nato izvolila verifikacijski odbor.
Otvoritveno sejo novega zasedanja senata je vodil kot starostni predsednik sen. Mihaldžič. Po njegovem govoru je senat takoj prešel na volitve, ki so bile tajne. Oddanih je bilo 65 glasovnic, od katerih je dobil dr. Korošec 51, praznih pa je bilo 14. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Kotur in dr. Miškulin. Predsednik dr. Korošec se je zahvalil za izkazano zaupanje ter med drugim omenil, da ima parlamentarni sistem mnogo nasprotnikov, toda le tam, kjer je oslabil smisel za življenjske interese naroda in države. Zato se bomo potrudili, da bomo čuvali dostojanstvo in pravice doma, da bo vedno vsem barometer našega parlamentarnega in političnega življenja. Z apelom na senatorje k složnemu delu in z vzkliki kralju, knezu namestniku Pavlu, kralj, domu in Jugoslaviji je zaključil svoj govor.
»Samouprava« z dne 17. januarja piše: »Včeraj je bila v Zagrebu seja izvoljenih poslancev bivše HSS pod predsedstvom g. dr. Vladimir ja Mačka. Na seji je bila sprejeta resolucija kot sklep tako imenovanega »Hrvatskega narodnega zastopstva«. V začetku deklaracije se poudarja načelo samoopredelitve naroda in omenja hrvatsko državno pravo, »da bo hrvatski narod gospodar na svojem ozemlju«. Resolucija govori nato o »201etni borbi hrvatskega naroda za uresničenje tega prava«. Zato se v resoluciji vsi sklenjeni dogovori in obveznosti »proglašajo za škodljive in kot neobvezne za hrvatski narod«. Pravi se, da hrvatski narod »ne more do konca in mirno prenašati, če se mu krati pravica do obstoja in svobode ter jemlje pravica, da si sam določa svojo usodo«. — »Samouprava« dostavlja, da se je s tem dr. Maček odrekel sporazumu z združeno opozicijo.
Župnik in duh. svetnik Evald Vračko je umrl v nedeljo v Mariboru. Rojen 1. 1878. v Sv. Lenartu nad Laškim je postal 1. 1909. župnik v št. liju, ki je bil baš takrat posebno nacionalno ogrožen. V tej hudi dobi je pokojni župnik Vračko zvesto branil nacionalni št. Ilj ter tudi v najnevarnejši popreobratni dobi pogumno in uspešno branil svojo najbolj severno in najbolj eksponirano točko. Bil je vnet sodelavec gen. Majstra ter si z njim vred pridobil nevenljivih zaslug za ohranitev naše severne meje. Večna slava spominu župnika Evalda Vračka!
Ob priliki obiska zunanjega ministra grofa Ciana v Beogradu bo
oitvorjena razstava italijanske knjige. Razstavljenih bo okoli 4 ti-
Trgovinski minister inž. Kabalin sprejema stranke v sredo in v četrtek od 11 do 12, pravosodni pa v ponedeljkih in petkih od 11 do 13.
Pred kratkim v Zagrebu umrli tiskamar Kuzma Rožmanič je zapustil večje volilo Hrvatski matici, svojo tiskamo pa društvu Hrvatski radiša.
Stalno službo dobita 2 fotografska pomočnika v Ljubljani. Ietotam se sprejme fotografski vajenec. Naslov v upravi Trgovskega lista.
Banska uprava drinske banovine
je prepovedala nadaljnje delovanje židovskega delavskega društva »Matitji«, ker da je prekoračilo svoja pravila.
V visoki starosti 82 let je umrl v Kninu fra Lujo Marin, eden najbolj zaslužnih hrvatskih arheologov, ki si je pridobil velikih zaslug pri raziskovanju hrvaške preteklosti.
Princ WaJdemar, najstarejši član danske vladarske rodbine, je umrl v visoki starosti 80 let. Svoje dni sta mu bili ponudeni bolgarska in norveška vladarska krona, a je obe ponudbi odklonil. Bil je stric angleškega kralja Jurija VI., ruskega carja Nikolaja, danskega kralja Kristijana X., norveškega kralja Hakona VII. in grškega kralja Konstantina. Imenovali so ga zato »strica kraljev«.
Četrtek dne 19. jan. 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Odmevi iz Ukrajine (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: O gasilskem prazniku (dr. A. Kodre)
— 20.00: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester) — 21.00: Prenos iz Turina. Puccini: La Boheme v odmoru okrog — 22.00: Napovedi, poročila.
Petek dne 20. jan. 11.00: šolska ura:	Pri zobozdravniku, dialog
(Mirko Demšar) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Kaj mora vedeti vsaka žena o zavarovanju (ga. Vida Peršuh) — 18.20: Dvospevi Udovičeve in Lovše-tove (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura
— 19.50: O zimskih planinskih turah (prof. M. Lipovšek) — 20.00: Iz sveta opere: radijski orkester — 21.15: Cimermanov kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte cenik!
za masažo
„AGA“
Samoprodaja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
Celje
Zahvala
Vsem, ki ste ob nenadomestljivi in težki izgubi mojega soproga
Aloiziia Vodnika
z menoj sočustvovali, ga obsuli s cvetjem ali na kateri koli način izrazili svoje sožalje, se najprisrčneje zahvaljujem.
Posebno zahvalo sem dolžna izraziti čč. duhovščini, dr. Nastranu in gg. župnikoma Košmerlu in Finžgarju, primariju g. dr. Jenku, gg. zastopnikom banovine, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešiču za spremstvo, predsedniku Zbornice za TOI g. Jelačinu za presunljivi poslovilni govor, upravnim svetom in ravnateljstvom Ljubljanske kreditne banke, Združenih papirnic v Vevčah, Goričanah in Medvodah, banke »Slavije«, »Motvoza« Grosuplje,. Tonniesovega gradbenega podjetja, vsem zastopnikom ostalih denarnih zavodov, trgovskih in industrijskih podjetij, vsem društvom in organizacijam, nadalje gg. pevcem za prekrasno petje in končno vsem od blizu in daleč, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku.
Ljubljana dne 14. januarja
1939.
Zalujoia
Ivanka Vodnik roj. Pogačnik
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.