GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
Številka 4
Leto VI
December 1984
Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah
K NOVIM USPEHOM
Za nami je leto velikih naporov za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Povečali smo izvoz, pospešili razvoj kmetijstva in turizma, odprli nova delovna mesta in zgradili več kot 30 km cest, ki so osnovni pogoj za hitrejši in enakomernejši razvoj celotne občine. Gospodarstvo je z 2 % več zaposlenih doseglo 11 °/o povečanje fizičnega obsega proizvodnje, kar je največji porast v zadnjih letih, najboljše rezultate pa je gospodar-, stvo doseglo na izvoznem področju, kjer je za več kot dvakrat preseglo načrtovano rast. Ti ugodni izvozni rezultati so dokaz spoznanja delovnih ljudi, da je izvoz eden od osnovnih načinov pridobivanja dohodka in garancija za boljšo prihodnost in ne le bitka za pridobivanje prepotrebnih deviz. Zato ostaja izvoz še naprej ključna naloga pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Izvoz skupaj z nadaljnjim poglabljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, boljšim delom, večjo disciplino in odgovornostjo za izvrševanje dogovorjenih nalog, še bolj produktivnim delom, v katerega bo vtkanega več lastnega znanja, jamči lepšo in boljšo prihodnost.
Na žalost pa vsi kazalci uspešnosti gospodarjenja v letošnjem letu niso tako ugodni. Porabljena sredstva hitreje naraščajo kot celotni prihodek in dohodek, zato je nujno, da vse TOZD analizirajo vzroke počasnejšega naraščanja celotnega prihodka in dohodka v primerjavi s porastom stroškov in na osnovi teh ocen sprejmejo take programe, ki jim bodo zagotavljali hitrejšo rast dohodka, s tem pa tudi sredstev za modernizacijo in osebne dohodke. Tako nizka rast dohodka ne omogoča hitrejšega razvoja niti ne omogoča večjih osebnih dohodkov, tako da je ob visokem porastu cen resno ogrožen življenjski standard. To je vzrok več, da z učinkovitim in bolj smotrnim gospodarjenjem povečamo dohodek, s tem pa sredstva za nadaljnji razvoj in višje osebne dohodke, ki so osnova za boljše delo. Še posebno skrbno pa morajo oceniti svoje rezultate tiste TOZD, ki izkazujejo izgubo ali poslujejo na meji rentabilnosti.
Pri iskanju rešitev je nujno potrebno poiskati take razvojne programe, ki omogočajo večji dohodek in s tem večjo socialno varnost. Za takšne preusmeritve pa so nujno potrebni ustrezni kadri, ki jih je v našem združenem delu še vedno premalo. Zato se tudi ne razvijamo tako hitro in v takšno smer, kot želimo. Osnovni pogoj za hitrejši razvoj in za preusmeritev nizko akumulativne proizvodnje so le ustrezni strokovni
kadri vseh profilov in vseh stopenj, od kvalificiranega delavca naprej. K tej usmeritvi je že naravnana aktivnost za ustanovitev enotnega informativnega centra za potrebe največjih delovnih organizacij v občini in priprave za planiranje, v katerem bi združili strokovnjake za prostorsko planiranje z ustreznim ekonomskim in socialnim delom.
V	letošnjem letu smo zgradili ali pa začeli graditi nekatere pomembne objekte, od katerih je vsekakor najpomembnejša gradnja novih talilnih peči in brusil-nice v Steklarni Boris Kidrič. To je največja investicija v tem času, izključno izvozno usmerjena, in bo povečala izvoz od sedanjih 8 mio dolarjev na 17 mio dolarjev in zaposlila preko 500 novih delavcev.
Izgradnja razdelilne trafo postaje in daljnovodov poteka po planu in zagotavlja dovolj kvalitetne električne energije za nadaljnji razvoj občine.
Izgradnja žage in gostišče v Kozjem, novi telefonski priključki v Lesičnem in Zagorju ter iskanje vseh možnosti za nadaljevanje ceste maršala Tita od Lesičnega preko Prevorij do Slivnice bodo Spominski park Trebče še bolj približali razvitim centrom, prebivalcem parka pa zagotovil varnejšo prihodnost.
V	kmetijstvu smo dosegli napredek, povečala sta se proizvodnja in odkup kmetijskih pridelkov, vendar pa zaradi določenih cenovnih nesorazmerij ne dosegamo ustreznih finančnih učinkov. Izredno visok porast cen krmil, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev je pripeljalo kmetijsko proizvodnjo v izgubo, zato tudi vse načrtovane investicije v kmetijstvu niso realizirane.
Zdravilišče Rog. Slatina je zaključilo hotelski kompleks »Sava« in sedaj usmerja vse sile v povečanje števila gostov in nočitev, predvsem tujcev, da bi s povečanim prilivom zmanjšali breme odplačevanja tujega kredita, ki jim sedaj otežkoča nadaljnji razvoj. Popestritev turistične ponudbe skupaj z drugimi turističnimi organizacijami v občini in izven nje ter s trgovino in vsemi v kraju pa zahtevajo malo sredstev in so zato tudi v takšni situaciji izvedljiva.
Rezultati, ki smo jih dosegli v teh zaostrenih gospodarskih razmerah, nam morajo biti hkrati opozorilo in spodbuda za naše bodoče delo. Leto, v katerega vstopamo, ne bo lahko za nas. Zahte-
valo bo, da vsak na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost. Naj bo to zares leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline in odgovornosti. Če bomo to dosegli, doseči pa moramo, ker druge možnosti ni, bo-
mo premagali tudi sedanje težave. Porok za to pa so vsi delovni ljudje, ki so zavestno prevzeli največji delež boja za odpravo gospodarskih in drugih težav.
Predsednik IS SOb Branko Pucelj
Vsem delovnim ljudem in občanom
Srečno 1985
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*********************************************£
SKUPŠČINA OBČINE,
IZVRŠNI SVET,
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŠMARJE PRI JELŠAH
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
m
*
*
*
*
*
*
*
Družbeno ekonomski razvoj v letu 1985
Iz množičnega praznovanja ob občinskem prazniku, ki je bil letos v Kozjem; slavnostni govornik je bil predsednik OO ZZB NOV Jožko Lojen
Temeljna in prioritetna naloga in cilj združenega dela v naslednjem letu je povečati izvoz blaga in storitev. To pa bomo dosegli z močnejšim oživljanjem proizvodnje ter z vsestranskim spodbujanjem kakovosti in učinkovitosti gospodarjenja. Izvozna politika mora temeljiti na izvozu blaga visoke stopnje predelave in čimbolj kakovostnih storitvah.
Razvoj v prihodnjem obdobju temelji na opredelitvah dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kar pa pomeni opiranje na lastne moči. Zato bomo le na osnovi boljšega dela, ob večji delovni odgovornosti popolneje izkoristili lastne zmogljivosti in tako povečali produktivnost, kakovost in učinkovitost gospodarjenja.
Politiko produktivnega zaposlovanja bomo uresničili z boljšim izkoriščanjem obstoječih tehničnih in delovnih zmogljivosti, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in z večanjem obratovalnega časa ter z dosledno delovno disciplino in odgovornostjo. Skrbeli bomo za zmanjšanje nezaposlenosti in odpravljanje strukturnih neskladij že zaposlenih. Bistveno povečanje zaposlenosti bo realizirano v Steklarni BK Rogaška Slatina, kjer se bo z aktiviranjem investicije v letu 1985 zaposlilo 165 novih delavcev.
Delitev v okviru razpoložljivega dohodka bo tudi v letu 1985 ena izmed ključnih nalog. Dosežen dohodek, kot osnovna kategorija, pa bo odvisen predvsem od boljšega in gospodarnejšega dela. Zato bo-
mo morali posebno skrb posvetiti zmanjšanju proizvodnih stroškov. Bolje bomo vrednotili ustvarjalno delo, inovatorstvo, izumiteljstvo in delo v težjih delovnih pogojih.
Na področju investicij bodo imele v letu 1985 prednost predvsem izvozno naravnane investicije. Nadaljevala se bo razširitev proizvodnih kapacitet v Steklarni BK, ki predstavlja največjo investicijo tega obdobja. Tudi druge investicije, ki jih bomo začeli izvajati prihodnje leto, so namenjene predvsem proizvodnji blaga za izvoz, oz. nudenju storitev tujim gostom.
Poleg tega bodo imele pomembno vlogo tudi investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo (melioracije), kajti ena osnovnih nalog v prihodnjem letu je pridelati čim-več hrane.
Na področju družbenih dejavnosti se bo nadaljevala izgradnja zdravstvene postaje v Bistrici ob Sotli. Vršile se bodo tudi aktivnosti v zvezi s sofinanciranjem gradnje bloka v Podčetrtku, z zagotovitvijo prostora za jasli in pa dogovarjanja v zvezi z odkupom zemljišča v Rogaški Slatini za potrebe osnovne šole.
Vse sile bomo usmerili v premagovanje sedanje neugodne ekonomske situacije, težili bomo k zagotovitvi višje ravni nadaljnjega razvijanja proizvajalnih sil in vsebinsko bogatejših socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter življenjskih in delovnih razmer.
Sonja Lorber
Za novega predsednika Občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah je bil izvoljen Dani ŠTUS, brusilec iz Steklarne Boris Kidrič, ki dela v TOZD-u Dekor v Kozjem. Kot aktiven in požrtvovalen mladinec se je izkazal pri delu v predsedstvu Občinske konference kot tudi v delovnem in bivalnem okolju.
Zaradi uspešnega in prizadevnega dela v preteklem mandatnem obdobju je bil dosedanji sekretar Boris PETEK izvoljen še za eno mandatno obdobje.
Za člane predsedstva, kj pokrivajo posamezna področja dela in vodijo samostojne centre, komisije in svete pri Občinski konferenci, pa so bili izvoljeni:
Zinka TRSTENJAK in Franci STRAŠEK — Svet za družbenoekonomske odnose,-
Franci STRAŠEK — Komisija za kmetijstvo;
Silva SVETELŠEK in Jože STRNIŠA — Svet za preživljanje prostega časa;
Borislava IMENŠEK — Svet za vzgojo in izobraževanje;
Ivica KOZARIČ — Center za obveščanje in propagando;
Marta REP — Center za mladinsko prostovoljno delo in
Marjan ČUJEŠ — Komisija za idejnopolitično delo.
Na koncu programsko-volilne konference smo se zahvalili dosedanjemu predsedniku Hinku ŽE-KARJU za dolgoletno nesebično delo pri mladini ter se od njega poslovili, ker zaradi svoje starosti zapušča mladinske vrste.
Marjan Čuješ
Prvo mandatno obdobje po XI. kongresu ZSMS je zaključeno
V sredo, 21. novembra, smo v Občinski konferenci ZSMS Šmarje pri Jelšah s programsko-volilno konferenco zaključili prvo mandatno obdobje po enajstem kongresu ZSMS.
Sejna soba družbenopolitičnih organizacij v občinski stavbi je bila napolnjena do zadnjega sedeža z delegati iz osnovnih organizacij ZSMS, aktivov mladih zadružnikov, klubov študentov, z delegati iz družbenih organizacij in društev ter predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij. Razen delegatov pa so iz osnovnih organizacij ZSMS bili vabljeni na programsko-volilno konferenco tudi predsedniki in sekretarji. Seji je prisostvoval tudi član Predsedstva Republiške konference ZSMS.
Ne moremo reči, da je bila udeležba slaba, vendar smo z analizo prisotnih ugotovili, da kljub vsem prizadevanjem pri pripravah na programsko-volilno konferenco ni bila zagotovljena udeležba iz vseh sredin. Krivdo za takšne spodrsljaje bomo morali poiskati v vodstvih teh organizacij in njihovem neresnem odnosu do dela.
Ko smo ocenjevali delo v mandatnem obdobju 1982 — 1984 se je po uvodnem referatu predsednika in sekretarja Občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah zvrstilo veliko število razpravljal-cev, ki so kritično in samokritično
spregovorili o delu v preteklih dveh letih.
Po teh razpravah je staro predsedstvo Občinske konference dobilo celovito sliko in povratno informacijo o svojem delovanju v preteklem mandatnem obdobju. Problemi, nakazani v razpravah, pa so za novo predsedstvo naloge, ki jih bo moralo začeti takoj reševati.
Razen ocene dela pa so bile na konferenci sprejete tudi programske usmeritve Občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah za obdobje 1984 — 1986. Te usmeritve so bile ugodno ocenjene, s tem da jih bo potrebno konkretizirati, določiti nosilce in roke za izvedbo zastavljenih ciljev.
Po izčrpnih razpravah delegatov so sledile volitve novega predsedstva Občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, ki bo vodilo in usmerjalo delo mladih v naslednjih dveh letih. Preden je predsednik kadrovske komisije podal kadrovske predloge za novo predsedstvo, je bila posredovana kritična ocena dela vsakega posameznega člana starega predsedstva. Zaradi kontinuitete dela je ostalo na kandidatni listi za novo predsedstvo Občinske konference nekaj starih članov, katerih delo je bilo v preteklem mandatnem obdobju ugodno ocenjeno.
(itDper
ŠMARJE PRI JELŠAH
LMTEORAL
DO PREVOZNIŠTVO
•DONAT-po.
Rogaška Slatina
**********************
SREČNO
IN
USPEŠNO NOVO LETO 1985
7T* A žf\ A A A A A A A A A A A sr* A A A A A
boflor
lasna industrija
Urejanje prostora in varstvo okolja
1. Zbori občinske skupščine občine Šmarje pri Jelšah so na skupni seji dne 17. oktobra 1984 sprejeli osnutke odlokov s področja urejanja prostora in varstva okolja ter komunalnih dejavnosti. Osnutki odlokov so bili v predloženem besedilu sprejeti ter s sklepom skupščine posredovani v javno razpravo, ki naj traja do konca leta 1984. Namen sestavka je v tem, da z nekaterimi poudarki iz vsebine predloženih odlokov še posebej opozorimo na predlagane načine urejanja posameznih razmerij.
2. ODLOK O UREJANJU IN VARSTVU OKOLJA V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH
Stanje na področju urejenosti prostora in varstva okolja, še zlasti v naseljih naše občine, ni zadovoljivo. Ta ugotovitev je bila stalno prisotna. Ob obravnavi poročil o stanju zunanjega videza naselij, urejenosti odpadnih voda v naseljih, množici divjih odlagališč, urejenosti javnih in ostalih površin v naseljih je bila vedno podana ugotovitev in zahteva, da je potrebno izdelati ustrezen občinski predpis, ki bo s svojo neposredno prisilo urejal obvezna ravnanja, dolžnosti posameznih subjektov in celovito prepoved ali določena ravnanja v vsakodnevnem življenju.
Osnovni cilj tega odloka je uzakonitev učinkovitega nadzora nad določenim ravnanjem ali obnašanjem s splošnim aktom občinske skupščine za celotno območje občine, katerega bomo dosegli s spoštovanjem sprejetih norm ali pa z učinkovitim delom nadzornih služb in dokaj ostro kaznovalno politiko.
Posamezni vsebinski sklopi dokaj podrobno urejajo naslednja področja:
—	določene so površine in objekti, ki jih ureja ta odlok:
-	javne poti, ulice, trgi in pločniki;
-	železnice, parki in gozdovi v naseljih;
-	športna in otroška igrišča ter kopališča;
-	stanovanjski objekti v družbeni lasti ter vse površine, ki so namenjene rabi teh objektov,-
-	proizvodni in poslovni objekti v družbeni in zasebni lasti ter vse površine, ki so namenjene rabi teh objektov;
-	objekti družbenih dejavnosti ter vse površine, ki so namenjene rabi teh objektov;
-	parkirni prostori in funkcionalne površine ob javnih objektih in lokalih,-
—	določene so dolžnosti lastnikov, uporabnikov in upravljalcev površin in objektov v smislu obveznega ravnanja, zlasti pri ohranjanju zunanjega videza;
—	določen je način ravnanja in način ureditve odpadnih voda ter predlagano enoletno prehodno obdobje, ko se morajo stanja, drugačna od predpisanih, odpraviti. Verjetno se upravičeno postavlja vprašanje realnosti enoletnega prehodnega obdobja. Dokončno opredelitev naj bi prinesla javna razprava;
—	določen je način izvedbe plakatiranja,-
uresničevanju programskih opredelitev za področje Spominskega parka Trebče in koliko časa bo trajalo, da bomo. območje Trebč našli med finalisti izletniških naselij, ki slove po urejenosti.
Nekoliko nepričakovan, zato pa toliko bolj razveseljiv rezultat so dosegli marljivi krajani naselja Kozje. V skupini ostali turistični kraji so med 16 finalisti pridobili več kot odlično četrto mesto s 17,71 točk. Obrazložitev visoke uvrstitve pove vse:-»Kozje je središče enega najmanj razvitih delov Slovenije, pa mu tega sploh ni videti. Imajo moderno obvoznico, lepo šolo in novo gostišče ob jezeru, ki je bilo nekoč mlakuža, urejene športne naprave in parkirne prostore. Avtobusno postajo z leseno lopo, klopjo in voznim redom bi si lahko vzeli za zgled v marsikaterem turističnem kraju, prav tako tudi pokopališče, kjer so populili ves plevel in nasuli na skupne potke drobno kamenje. Počasi bo treba pomisliti tudi na kakšen prospekt ali letak, s katerim bo prodrl med ljudi glas o Kozjem, in kraj bomo lahko uvrstili med izletniške kraje.«
Poseben odmev je dala tudi akcija celjske turistične zveze, ki je v juniju tega leta razpisala in kasneje tudi pregledala okolje in urejenost 52 osnovnih šol na območju celjske regije. Temu ob bok je potrebno posebej poudariti dejstvo, s katerim se bomo vsi, strinjali, da je urejeno šolsko okolje eden izmed predpogojev vzgoje mladih ljudi, saj ga bo šola z urejenim okoljem morala napotiti, da bo kasneje kot odrasel človek varoval in skrbel za skupno in svoje okolje.
Komisija je vse šole razvrstila po urejenosti objekta in okolice le -tega. V celotni regiji so vzorno mi nasadi in urejenim športnim	urejene le tri osnovne šole: OŠ
parkom. Nadloga so verjetno go-	Vlado Bagat Braslovče, OŠ Marija
stom priljubljeni golobi, ki uspeš-	Broz v Bistrici ob Sotli in OŠ Du-
no onesnažujejo fasado zdravili-	šan Jereb v Slovenskih Konjicah,
škega doma in tla pred njim. Prvi v naslednjo skupino, t. i. šole vtis o kraju kazi tudi betonska	z lepo urejenim okoljem — je bilo
gmota nedograjenega kulturnega	razvrščenih skupaj 16 osnovnih
doma, a upajmo, da je to samo	šol, med njimi OŠ Kozje^ in OŠ
začasno. Predvsem pa svetujemo	Šmarje pri Jelšah iz območja naše
krajanom, naj poskrbijo za letno	občine.
kopališče, saj si takšnega, kakršno V naslednjo skupino, t.i. že ure-smo si lahko ogledali v začetku	jenih osnovnih šol, a z opaznimi
oktobra, svetovno znano zdravi-	pomanjkljivostmi, je bilo razvršče-
lišče ne sme privoščiti.«	nih 14 osnovnih šol, med njimi
V skupini izletniški in tranzitni	OŠ Podčetrtek in OŠ Tončke Če-
kraji je bilo med finalisti 11 kra-	čeve Lesično. Posebej opazna je
jev, med njimi nobenega z območ-	ugotovitev, da v primeru OŠ Pod-
ja naše občine. Postavlja se vpra-	četrtek nekoč bogato in lepo ure-
šanje, kako smo učinkoviti pri	jeno okolje propada skupaj z ne-
Tudi na Dobove po asfaltni cesti
-— določen je način urejanja površin, ki so namenjene za prireditve na prostem;
—	določen je način urejanja površin in objektov, ki so namenjeni za javno trženje;
—	določen je način urejanja gradbišč v območju naselij in še posebej stanje, ko je neko gradbišče, oz. objekt dalj časa nedokončan, oz. nedograjen;
—	določen je način ravnanja z odvečno zemljo iz gradbenih izkopov;
—	določena je obveza, da se morajo vsi poškodovani in nevarni objekti, ki so bili nadomeščeni z novimi, odstraniti v roku enega leta po sprejemu predpisa;
—	posebej je s prepovedmi zavarovano zelenje na javnih in zasebnih površinah;
—	določena so ravnanja glede varstva zraka in hrupa.
Že v dosedanji razpravi so bile postavljene zahteve po določenih dopolnitvah osnutka odloka. Te bodo vključene v besedilo predloga odloka:
—	določiti je potrebno način gojitve domačih in malih živali v določenih stanovanjskih soseskah, oz. delih naselij;
—	še podrobneje je potrebno urediti način odpravljanja nastalih divjih odlagališč;
Iz povedanega lahko ugotovimo, das tem predpisom v bistvu po-
Urejenost turističnih in ostalih naselij v naši občini
Med prizadevanja za urejenost prostora in ohranjanja okolja sodijo tudi organizirana tradicionalna tekmovanja slovenskih turističnih krajev za naslov najbolj urejenega v republiki. Letošnje tekmovanje slovenskih krajev je potekalo v treh skupinah:
1.	skupina STACIONARNI TURISTIČNI KRAJI
2.	skupina IZLETNIŠKI IN TRANZITNI KRAJI
3.	skupina OSTALI TURISTIČNI KRAJI
Operativne aktivnosti za izvedbo tekmovanja je vodila komisija za varstvo okolja pri Turistični zvezi Slovenije. Po poteku krajevnih in območnih tekmovanj se je v republiki v vseh treh skupinah znašlo 40 krajev, od tega 13 finalistov v skupini stacionarnih turističnih krajev, ki so bila iz razumljivih razlogov najstrožje ocenjevana, 11 finalistov izletniških in tranzitnih turističnih krajev ter 16 finalistov ostalih turističnih krajev.
Uvrstitve, oziroma urejenost naselij iz območja občine je v letošnjem letu zelo spodbudna. Rogaška Slatina se je v najbolj zahtevni skupini stacionarnih turističnih krajev uvrstila zaradi svojih kvalitativnih značilnosti med 13 finalistov v republiki s 17,56 točk ali 1,47 točke zaostanka za slovenskim prvakom Radenci. Iz obrazložitve o urejenosti kraja pa je potrebno na tem mestu zlasti opozoriti na tiste značilnosti, ki zavirajo boljšo urejenost. »Še zmeraj neurejena avtobusna postaja ne gre v korak z lepimi cvetlični-
segamo v ravnanje vsakogar od nas. Zato je potrebno zares delovno sodelovati v času javne razprave na vseh mestih, ki so za obravnavo tega področja namenjena.
3. ODLOK O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH
Predpis ureja osnovo komunalnega gospodarstva v občini. Z njim določamo obseg komunalnih dejavnosti poleg tistih, ki so že z zakonom določene. Opozoriti je potrebno zlasti na predlog iz 2. člena odloka, kjer se v 6. alinei predlaga kot komunalna dejavnost lja s toplotno energijo iz lokalnega omrežja. S to odločbo je po-tudi oskrba naselja ali dela nase-vezan problem gospodarjenja in obratovanja s skupno kotlovnico v Rogaški Slatini v soseski sever I in sever II. Še naprej bo mogoče določene komunalne dejavnosti opravljati neposredno v krajevni skupnosti.. Razmejitev med komunalnimi dejavnostmi, katere bo opravljala pooblaščena OZD, ter tistimi, ki jih bodo opravljali občani neposredno v KS, mora biti sprejeta s samoupravnim sporazumom v roku 3. mesecev po sprejetju odloka.
Ker je zlasti komunalno gospodarjenje temelj uspešnega dela večine naših krajevnih skupnosti, je potrebno predloženi osnutek odloka v času javne razprave tvorno in vsebinsko obravnavati.
Vlado Kučan
katerimi pionirskimi stavbami.
V zadnjo skupino, t.i. revno urejenih osnovnih šol ali neurejenih šol, pa je bilo razvrščenih skupaj 19 osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Edvard Kardelj iz Rogatca in OŠ Boris Kidrič v Rogaški Slatini.
Ugotovitve o neurejenosti obeh zadnjih šol so zaskrbljujoče: »V Rogatcu imamo ogromen kompleks praznih zelenic brez cvetja in okrasnega grmičevja, kar daje zelo pust vtis.« V Rogaški Slatini: »Ni zelenic, čeprav je prostor za-
nje, malo cvetja, divje grmičevje ob vhodu, za turistično-zdraviliški kraj vsekakor slab vtis.«
Namen tega sestavka je v tem, da seznani širši krog občanov z dosežki in slabostmi na področju urejenosti naselij in okolja v celoti. Rezultati in stanje urejenosti tako naselij kot šolskih objektov in njihove okolice nam povedo, da urejenost poznamo in jo tudi imamo. Potrebno se je potruditi.
Vlado Kučan
Gradnja ceste v Dobovcu
Krajani Dobovca, majhne krajevne skupnosti v bližini Rogatca, so letos bogatejši za skoraj dva kilometra dolgo cesto z asfaltno prevleko. Na ta delovni uspeh so lahko upravičeno ponosni, saj je plod združenih moči pripadnikov JLA, TO SO Šmarje pri Jelšah in krajanov Dobovca in Loga.
V poletnih mesecih je vodstvo SO Šmarje pri Jelšah z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in predstavniki garnizije v Celju pripravilo načrt za trasira-nje ceste Dobovec — Log v dolžini 12 kilometrov. Glavna dela je prevzela inžinjeriska enota majorja Pavloviča s svojo tehniko.
nas z delom, ki ga trenutno opravljajo, in občasnimi manjšimi okvarami na strojih, ki jih je v kratkem času odstranil mehanik Milan Drežnik. Problem gramoza, ki se je pojavil, so rešili tako, da so odprli manjši kamnolom, kar ob trasi nove ceste. Zanimalo nas je tudi, kako se počutijo vojaki v novem okolju, in dobili odgovor tako rekoč iz prve roke. Tako kot je za JLA pravilo, so bili tu vojaki iz vseh republik naše domovine. Kljub težkemu delu šale in dobre volje ni manjkalo. Družilo jih je veliko prijateljstvo, ki je v JLA nepogrešljivo. Pri delu na cestišču pa je bila očitna njihova
Težko pričakovani trenutek
Organizacijo, strokovno pomoč in oskrbo je prevzelo vodstvo občine, skupaj s krajevno skupnostjo Dobovec. Krajani in enote TO so prispevali svoj delež tudi z udarniškim delom, kar je pogojevalo tesne prijateljske vezi, ki so nastale med delovno akcijo. Vlogo koordinatorja je prevzel oddelek za ljudsko obrambo SO Šmarje To nam je omogočilo, da smo se z izvajalci del pobliže seznanili in jih med delom nekajkrat tudi obiskali. Za vojake je bilo urejeno bivanje v prostorih osnovne šole v Dobovcu. Tako se je osnovna šola v času šolskih počitnic prelevila v pravo malo kasarno s stražarjem pred vrati. Ob prvem obisku nas je sprejela z dobro kavico kuharica Marija Križanec, ki je z Angelo Ozvaldič skrbela za prehrano vojaške enote. Zvedeli smo, da vojaki radi jedo vse po vrsti, česar so vse kuharice še posebej vesele. Vodstvo delovišča, ki je bilo zaupano poročniku Milanu Grbi in starejšemu vodniku I. razreda Radovanu Tomiču, smo našli na delovišču. Seznanili so
želja, da bi ljudem v tem zakotnem kraju zgradili čimveč metrov cestne poti. Vsi so ugotovili, da se je najbolj izkazal Miloš Vranič. Prav na tem delovišču, so se mu iztekali zadnji tedni služenja vojaškega roka. Povedal nam je, da je doma iz Prištine, in nam zaupal nekaj načrtov (negotovih) za civilno prihodnost. V razgovoru smo dojeli, da razume, kaj pomeni pomoč nerazvitim krajem, ki jim naša družba v takšni ali drugačnih oblikah posveča veliko pozornosti. Zaupal nam je tudi, da je v civilnem življenju poklicni glasbenik, nad čemer smo bili še posebej presenečeni. Po besedah starešine Stančiča je namreč Miloš prav virtuos na gradbenem stroju TG-70. Manipulacijo s tem strojem je razvil do popolnosti. To pa je vsekakor razlog, da ga javno pohvalimo in v tem sestavku še posebej omenjamo.
Svoj prosti čas so vojaki izrabili za športne aktivnosti in v povezavi z mladino v Dobovcu organizirali prvenstvo v malem nogometu.
Vojak Miloš Vranič iz Prištine je iz stroja izstilnil vse, kar se je dalo
Pri tovarišu Ivanu Krklecu, ki je uspešno povezoval dela s krajevno skupnostjo, smo izvedeli, da bodo nadaljevali dela na širšem območju v prihodnjem letu. Tako načrtujejo cestno povezavo Log -Žahenberc in Donačka gora.
Omeniti moramo, da so te cestne povezave pomembne tudi za izredne in vojne razmere, čeprav želimo, da bi največ koristile domačinom v vsakdanjem življenju.
Lado Arnič
IZŠEL JE ZBORNIK-Svet med Bočem in Bohoriem
V nakladi 2.700 izvodov je izšel zbornik z zgoraj navedenim naslovom, ki je precej zajeten, saj obsega 800 strani formata 17 x 24 cm. Opremljen je z vrsto črno belih fotografij, vsebuje pa tudi 13 strani barvnih prilog.
Zamisel o izdaji zbornika šentjursko-šmarske občine je stara več kot 12 let in je bila ideja mnogo prezgodaj preminulega predsednika šentjurske občine Franca Svetine - Arija.
Uredniški odbor so sestavljali v večini ljudje, ki so doma iz teh krajev, in strokovnjaki, ki so tukaj delovali in se za to pokrajino podrobneje zanimali. Zbornik bi bil izšel že mnogo prej, če v vrste, uredniškega odbora ne bi tako kruto posegla smrt. Med delom so umrli predsednik uredniškega odbora, prof. dr. Marjan Žagar, odgovorni urednik, prof. Janko Liška, in član uredniškega- odbora, Franjo Fijavž. Po vseh teh udarcih je letos februarja prevzel uredništvo prof. dr. Rudi Lešnik, domačin iz Obsotelja, ki je skupno z uredniškim odborom in vodilnimi subjekti obeh občin pripeljal zbornik do izida.
Našega občana — bralca — seveda zanima, kaj vse bo zbornik vseboval? Moramo reči, da bo vsestransko bogat in pester. V njem bodo razprave o naravnih, zgodovinskih, gospodarskih, kulturnih in drugih dogajanjih, značilnih za krajino in ljudi. Prepletali se bodo geografski opisi Voglajnsko-Sotelskega sveta s članki o kmetijstvu, gozdarstvu, zdravstvu, veterini, zadružništvu, obrti, šolstvu, narodopisju, kulturi, epopeji NOB, nastanku in razvoju vse gospodarskih organizacij na tem področju, o delu društev, knjižnicah, mladinskih delovnih brigadah, naših zdraviliščih itd. itd.
Menimo, da bo zbornik zadovoljil slehernega našega občana, saj bo vsakdo našel v njem kaj takega, kar ga bo pritegnilo in kar ga bo obogatilo z novimi spoznanji o svoji ožji domovini.
Ernest Rečnik
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO želi
Voznikiste pripravljeni na sneg, led in meglo?
Sneg. Beseda, ki pomeni sproščeno zimsko rekreacijo na zasneženih pobočjih, povzroča pa tudi obilo skrbi vsem udeležencem v prometu.
Sneg, čigar sopotnika sta leg in megla, povzroča voznikom nevšečnosti, ki jim marsikdaj niso kos, posebno, če niso pravočasno poskrbeli za svojo in tujo varnost.
Kaj govorijo cestno prometni predpisi o opremi osebnega avtomobila in vožnja z njim v zimskem času?
—	Vsako motorno vozilo mora imeti med vožnjo v pogojih zmanjšane vidljivosti, kamor ali dež, prižgane zasenčene luči.
—	Za vožnjo v zimskih pogojih mora imeti avtomobil brezhibne otiralke vetrobranskega stekla in prezračevalne naprave, ki onemogočajo zarositev stekel.
—	Avtomobil mora imeti vsaj na pogonskih kolesih gume z zimskim profilom, sicer pa gume s celoletnim profilom na vseh kolesih ter obvezno snežne verige.
Priporočljivo je, da ima voznik s seboj tudi strgalo za led, metlico, manjšo lopato in po možnosti tudi nekaj peska. S temi pripomočki bo lahko očistil avtomobil snega in ledu in si pomagal na cesti.
Voznik bo pred vožnjo očistil vsa stekla in luči umazanije, ledu in snega, ki bi ga med vožnjo lahko motili in ogrožali voznika za njim, če bi zaplate snega letele z avtomobila. Preveril bo vse luči na avtomobilu in šele nato odpeljal.
Vožnjo bo vselej prilagodil stanju na cesti, povečal varnostno razdaljo, prižgal luči in vozil skrajno previdno, kajti nikoli ne ve, kje ga čaka na cesti led, megla ali sneg, kljub temu da je cesta na pogled suha. Najnevarnejša
mesta so na mostovih, v predorih ali ob gozdu, kjer sonce podnevi ne odtali močne zmrzali.
Za vožnjo po ledu ali snegu si velja zapomniti, da niso dovoljene nikakršne nagle kretnje, posebej to velja za speljevanje, pospeševanje, zaviranje ali zavijanje, kjer lahko kolesa kaj hitip zdrsnejo. Najpametneje je, da j»a zasneženi cesti pozabimo na zavore. Pospešujemo počasi, zaviramo pa z motorjem, tako da postopoma pretikamo hitrosti navzdol. Če avtomobil po snegu ali ledu zdrsne, moramo izklopiti pogon, z volanom pa skušamo ujeti avtomobil. Zaviranje ali pospeševanje nas bo v taki situaciji pripeljalo do najbližjega jarka.
In še o snežnih verigah. Te so namenjene le vožnji po snegu, pa naj bo zbit ali ne. Omogočijo pogon avtomobila v pogojih, ki jim niso kos nobene, še tako dobre gume, obenem pa omogočijo vodljivost avtomobila in zaviranje. Sicer pa velja, da z verigami vozimo največ do 60 km/h.
Seveda pa verige niso primerne za vožnjo po ledu ali snežni brozgi. Vozniku sicer dajejo varljiv občutek boljšega oprijema koles, v resnici pa zmanjšujejo učinek gume same. Na ledu bodo verige hitreje zdrsnile kot guma, v snežni brozgi pa je učinek enak vožnji po suhi cesti, kjer veriga zmanjšuje stik kolesa s cesto. Voznik, ki bo tako uporabljal verige, bo poškodoval gume, najverjetneje pa tudi druge dele avtomobila.
V trgovinah je moč. dobiti več vrst verig. Voznik, ki bo pozimi več vozil bo gotovo kupil boljše, ki jih je tudi lažje natakniti. Če še doslej niste natikali verig na kolesa, poskusite to storiti najprej doma na toplem, da vam na cesti ne bodo delale težav.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
SMUČANJE *85
Že vrsto let pripravljamo akcije smučanja na Pohorju. Tudi v teh zimskih počitnicah bomo smučali na Pohorju.
Iz vseh krajev, večjih seveda, bodo vozili smučarski avtobusi. Občinska zveza za telesno kulturo, ki je organizator te akcije, je poskrbela tudi za učitelje in vaditelje smučanja. Tako lahko smučarji izbirajo začetno ali nadaljevalno šolo smučanja. Šola smučanja bo potekala vsak dan, in sicer od 14. 1. 1985 do 18. 1. 1985. To je pet dni od 9.00 do 14.00 ure. Vmes bo čas za malico.
ke osnovnih šol, ki bodo v šoli smučanja!
Seveda pa ni potrebno vsem v šolo smučanja! Tisti, ki že znajo smučati, bodo lahko smučali sami, seveda na lastno odgovornost. Vsak smučar, ki bo vzel paket in ga seceda tudi plačal, bo nezgodno zavarovan! To ne bo veljalo za smučarje, ki se bodo z nami vozili le občasno! Za tiste tudi ne bo rezervacije na avtobusu!
in vplačila bodo spreje-učitelji telesne vzgoje na osnovnih šolah, organizatorji rekreacije v delovnih organizacijah in v tajništvu SIS v Šmarju. Pri teh ljudeh boste lahko dobili vsa do-
S 1. razstave obrti v Rogaški Slatini
Cena paketa bo vsekakor sprejemljiva, posebej to velja za otro-
datna pojasnila!
OZTK Šmarje
SO RES REŠITVE V ZGODNJEM INVALIDSKEM UPOKOJEVANJU?
Leto 1981 je bilo mednarodno leto invalidov. V tem času so bile sprejete v Sloveniji oziroma v Vsej SFRJ mnoge obveznosti in usmeritve za reševanje splošne invalidske problematike.
Ena takšnih usmeritev je bila spodbuda za sprejetje novega zveznega pokojninsko invalidskega zakona. Temu je sledilo sprejetje republiškega zakona pa tudi statuta Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Vsi ti na novo sprejeti dokumenti rešujejo invalidsko problematiko, ki pa^ ni Vselej na zavidljivi ravni. Težko je namreč na podlagi stastičnih podatkov SPIZ-a priti do boljših in kvalitetnejših dimenzij za reševanje vsesplošnega problema preranega upokojevanja invalidnih oseb. Mirno bi lahko trdili, da je zato mnogo vzrokov, ki pogojujejo prerani odhod v pokoj. Sem spadajo tehnologija v delovni organizacijah, ritem dela pa tudi zdravstveni in ne nazadnje sociološki in socialni pristopi k reševanju posameznih primerov. Na tem področju pa smo še zelo mladi in invalidnost nam iz leta v leto narašča vzporedno z zaposlovanjem. Vredno bi bilo razmisliti in se v republiki odločiti za investicijsko naložbo za temeljite raziskave omenjenega problema. Vemo, da so bile take raziskave pri nas do sedaj zapostavljene. Na ta način bi dobili sociološke, psihološke in ne nazadnje tudi socialne rešitve nastajajočih problemov. Pri taki naložbi bi uspeh ne smel izostati; nasprotno, obrestoval bi se stotero, saj bi tako preprečili marsikatero novo invalidnost, omilili posledice že prejšnjih invalidov in jih tako dalje zadržali na delu v delovni organizaciji. Nemalo razlogov nam nakazuje potrebo po vnovičnem pretresu problematike invalidov v združenem delu. Taki razlogi pa so ekonomski, socialni pa tudi politični problem medsebojnih odnosov v združenem delu.
Do neke mere se lahko na ta način ocenjuje vrednotenje dela invalidov v združenem delu, odnos do dela in delovni uspehi, skratka izključne pravice do dela, kot mu gredo po zakonu o združenem delu. Na kratko; vredno bi bilo prevejati poslovanje posameznih delovnih organizacij in ugotoviti, ali delavec upravlja ne samo s sredstvi za delo, pač pa tudi s pogoji za delo.
Ugotavljamo, da je v naši občini invalidnost delavcev nadpovprečna za Slovenijo, saj pride na vsakih 16 zaposlenih po en invalid. Še bolj pa nas lahko skrbi, da imamo v občini kar preko 1100 že upokojenih invalidov, kar pa je celo več kot 22 % v odnosu na zaposlene.
Podatki nam torej povedo, da se bomo mogli izredno zavzemati za boljša in dolgoročnejša reševanja teh problemov, to pa še posebej v sedanjem času, ko težimo k stabilizaciji.
Iz tega pa se vsiljuje vprašanje, ali je bila rešitev invalidskega zavarovanja dosežena s tem, ko je bila sprejeta tako široka paleta novih zakonskih aktov tako v federaciji, republiki in y delovnih organizacijah. Sprašujemo se tudi, ali novi predpisi vplivajo na delovne organizacije dovolj stimulativno in hkrati racionalno na relaciji spremenjenih oblik v pristopu do reševanja invalidske problematike, še posebej pa preventivnih ukrepov na samih delovnih mestih. Vedno si ponavljamo, da je boljša preventiva kot kurativa, le malo pa se držimo tega že tako izpetega reka.
Zato apeliramo na delovne organizacije, da se držijo zakonskih predpisov, ki izhajajo iz 263. člena Statuta pokojninsko invalidskega zavarovanja SRS, ki je bil objavljen v uradnem listu št. 40/83.
Prepričan sem, da delovne organizacije dobro poznajo predpise o odmeri akontacij in nadomestil zaradi zmanjšanega osebnega dohodka na drugem ustreznem delovnem mestu, se pa slepo in trmasto držijo svojega načina reševanja, s tem pa mnogokrat rešujejo zadeve v škodo invalida. Takih delovnih organizacijh je v naši občini nekaj, se pa najdejo tudi take, ki so poslale svoje predstavnike na razgovor in inštrukcije, ki so bile pri regionalni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Celju.
Še enkrat apeliramo na delovne organizacije, naj storijo vse potrebno na področju preventive na delovnih mestih in preprečijo v najvišji možni meri nastajanje invalidnosti, saj bodo s tem pripomogli k boljšim 'delovnim rezultatom, pa tudi ljudje bodo srečnejši, če bodo lahko dalj časa opravljali dela in naloge, za katera so bili usposobljeni.
AP
AKTIVI ZAPOSLENIH INVALIDOV
Dvanajst aktivov, ki povezuje kar 450 in več invalidov v naši občini, je velika številka, mnogokrat kar zaskrbljujoča. Ne moremo mimo tega, da nas je ogromna večina postala invalidna ravno v delovnih organizacijah, le redki pa so, ki so invalidi že od rojstva ali kako drugače.
V naši samoupravni družbi se je dolga leta občutila vrzel ravno pri vprašanju invalidske povezanosti znotraj delovne organizacije, pa tudi v občini in republiki. Čestokrat si nismo mogli zagotavljati
pravic, ki nam sicer po zakonu gredo. To pa zato, ker so o vsej problematiki, tudi takšni, ki zajema invalide, razpravljali in odločali naši zdravi in neprizadeti tovariši.
S sprejetjem novega invalidsko pokojninskega zakona, kakor tudi novega statuta Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja SRS, po katerem se prenese težišče skrbi in odgovornosti za invalide direktno na delovno organizacijo, se je pojavila velika potreba po boljši organiziranosti znotraj delovne organizacije. Tako smo uspeli letos ustanoviti poleg dveh že obstoječih aktivov še deset novih in s tem optimalno pokriti potrebe v vseh delovnih organizacijah.
Res je, da vodstva aktivov še nimajo kaj prida izkušenj za vodenje in primerno delovanje. Zato bomo morali pripraviti vsaj dvodnevni seminar, na katerem si bodo le-ta pridobila potrebno znanje. Prav tako pa bo nujno imenovati koordinacijski odbor za povezavo aktivov zaposlenih invalidov, ki bo koordiniral delo med aktivi in matičnim društvom.
Dejstvo je, da pripada aktivom za njihovo nemoteno delovanje, oziroma za izvajanje programov dela, 50 % zbranih sredstev v delovni organizaciji od invalidskega dinarja. Ker pa aktivi niso pravne osebe, je še kako potrebno poučiti blagajnike in predsednike o blagajniškem in drugem poslovanju.
Skladno s pravili aktivov zaposlenih invalidov bodo morali imeti le-ti do novega leta redne letne konference, na katerih bodo izvolili vodstva aktivov in sprejeli svoja nova pravila, program dela in finančni načrt za prihodnje leto.
Program dela in finančne načrte morajo aktivi sprejeti do konca leta zato, ker bo imelo društvo v začetku prihodnjega leta redno letno skupščino, na kateri bo sprejemalo svoj letni finančni načrt in program dela.
Aktive invalidov vabimo k čim-aktivnejšemu sodelovanju in medsebojni povezanosti, saj jim bo le--to porok za uspešno delo.
A. P.
INVALIDSKI DINAR
Brez dvoma je invalidski dinar doprinos k boljšemu delovanju društva. Tako zbrana sredstva služijo za realizacijo programov dela v samih aktivih invalidov, ki
jih je v naši občini že 12.
Društvo se je že ob podpisu družbenega dogovora zavezalo nameniti 50 % zbranih sredstev aktivu invalidov v delovni organizaciji, preostalih 50 % pa je namenjeno za financiranje skupnih programov.
Kot rečeno, imamo v naši občini 12 aktivov invalidov v raznih delovnih organizacijah, ki vključujejo približno 450 invalidnih oseb. V društvu skrbimo za te invalide, da imajo zagotovljeno svetovalno in pravno pomoč, seveda brezplačno, oziroma je takšna pomoč plačana iz sredstev, namenjenih za realizacijo skupnih programov: Skrbimo tudi za športno rekreativno dejavnost, kamor spadajo razna športna srečanja v občinj, regiji in republiki.
Iz tako zbranih sredstev so letos aktivi invalidov priredili veli; ko športno rekreativno manifestacijo na Vonarskem jezeru pod nazivom »VONARJE ’84«.	j
Invalidi iz osmih aktivov invalij dov so se pomerili kar v šestili športnih disciplinah. Uspehi so bi] li izjemni.	\
Upamo, da bodo na koordinat ciji aktivov vzeli prireditev zi svojo in se bodo vsako leto sre-; čevali na istem mestu. Tako se bodo športno rekreirali, kar pa je še pomembnejše: med seboj se bodo dobro spoznali in izmenjali najrazličnejše izkušnje.
Dragi občani podpisniki tega družbenega dogovora, s katerim ste se namenili dati letno 60. dinarjev za invalide, verjemite, da je ta denar dobro naložen. Mi invalidi, se vam za to zahvaljujemo. Ko se tako srečujemo, pozabljamo na vse tegobe, ki nas sicer pestijo.
Na koncu velja povedati, da je velika večina delovnih organizacij podpisala samoupravni sporazum, so pa še redke izjeme, ki do danes, prepričani smo, da nehote, tega še niso storile. Zato prosimo, da to storite še do konca letošnjega leta in omogočite društvu in aktivom invalidom realizacijo izvršitve programa dela — saj vemo, da se brez denarja, ne da kaj prida narediti.
Vsem tistim delovnim organizacijam, ki sporazuma še niso podpisale, bomo le-tega ponovno poslali, ker smo prepričani, da so ga nekje založili in zgolj zaradi tega ni prispel nazaj k nam podpisan.
Tistim, ki pa ste sporazum žet podpisali in skladno z njim denar nakazujete — lepa hvala.
Albert Pišek
**********************************************
SREČNO 1985 ŽELIJO
Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina TTG — Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek Steklarska šola Rogaška Slatina Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah KORS Rogaška Slatina TOZD VITAL Mestinje
INGRAD — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina
>Ts /JV «T» /IS /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV ^V /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /Jv /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /JV /jv /JV /JV /JV
PISMO VOJAKINJE ZDENKE REFERENTU
Pred nami je praznik JLA — 22. december. V spomin na ta zgodovinski dan se bodo po vsej državi vrstile različne proslave in zborovanja. Letos bo DAN JLA zasluženo praznovala tudi naša vojakinja Zdenka. Zato smo se odločili, da ob tej priložnosti ne bomo pisali sestavka o zgodovinski preteklosti in rojstvu naše armade, ampak bomo objavili pismo naše vojakinje Zdenke svojemu referentu.
Zdravo tovariš Lado!
Končno sem se odločila, da vam napišem pismo in izpolnim dano obljubo. Pišem vam v zgodnjih jutranjih urah — 4.30, opravljam namreč dolžnost pomočnika dežurnega. Še dve uri, pa bom zbudila ostale. Praznik je, zato bo vstajanje ob 6.30, ob delovnih dneh pa vstajamo ob 5.30. Sledi umivanje, pospravljanje postelje in sobe, zajtrk, dviganje zastave, pred tem telovadba — smotra in ob 8. uri začetek pouka. Urjenje je v polnem razmahu. Vsega imamo po malem,- osnovna vojna pravila, politični dogodki, Strojeva obuka, taktika, inžinjerija, saniteta, kondiciranje. Največ pa je seveda naše osnovne specialnosti — veze. Vzpostava zvez, preizkus in pisanje na teleprinterju je kar zanimivo. Torej, precej obširen program. Malo smo v zaostanku zaradi časa, ki smo ga porabili za druge obveznosti. Te dni smo imeli preizkus fizične sposobnosti in svečano zaobljubo. Sedaj bo praznik in spet bo šlo nekaj nenadomestljivih ur. Pouk traja do 13.30, nakar je kosilo. Temu sledi popoldanski počitek, ki ga skoraj nikoli ni. Vedno imamo kaj početi (pranje, likanje, tuširanje...). Popoldan imamo ponovno pouk od 16. do 18. ure. Nato spuščamo zastavo, večerjamo in obvezno spremljamo TV-dnevnik. Po dnevniku je čiščenje skupnih prostorov in ob 21.30 spanje. Taka je v grobem predstavitev delovnega dneva. Sami pogoji življenja in dela so odlični v primerjavi s fanti. Tu nas je v vsaki sobi 5, imamo kopalnico, pralnico, sušilnico, čajno kuhinjo, učilnico, teraso in dolg hodnik. Na razpolago je tudi fen, da poskrbimo za zunanji videz. Skratka, trudijo se, da bi nam bilo čim bolj prijetno in nam ostalo vse skupaj v lepem spominu.
Ko sem že ravno pri tem, naj vam povem, da mi v nobenem primeru ni žal, da sem se prijavila k vojakom. Vse skupaj mi bo pozitivna izkušnja v življenju, čeprav mislim, da smo precej razvajane in imamo precej privilegijev. Vse skupaj bi bilo lahko še bolj po vojaško, čeprav smo dekleta. Seveda ne mislijo vse tako, nekatere tudi tarnajo, da ne morejo tega ali onega...
V	petek, 23. 11. 1984, smo imeli svečano zaobljubo. Postali smo pravi vojaki — drugarice vojnici —, branilci svoje domovine, njene svobode, neodvisnosti, družbene ureditve, bratstva in enotnosti... S tem dnem smo tudi dobili dovoljenje za izhod v mesto, in sicer trikrat tedensko, razen dežurnih. Sicer smo v paviljonu zaklenjene. Vstop je dovoljen le starešinam, ki delajo z nami. Prepovedano je tudi naše gibanje po »krugu kasarne« in svobodno kontaktiranje z vojaki.
Pred nami so praznični dnevi, med njimi tudi naš praznik —- DAN JLA. Pričeli smo z vajami folklore za prireditev. Vključena so tudi dekleta — prostovoljke — in jaz seveda med njimi. Naj vam napišem še to, da smo imeli v soboto, 23. 11., streljanje z avtomatsko pištolo in PAP (polavtomatsko puško). Streljala sem precej dobro. Boljša je bila le tovarišica, ki že nekaj časa streljanje trenira. Torej vidite, da nisem v nobenem pogledu slab vojak.
Lepo vas pozdravlja drugarica — vojnik
Zdenka
Vojakinji Zdenki sem dolžan zahvalo za prisrčno in vedro pismo. Pred odhodom sem jo namreč naprosil, naj opiše svoja doživetja in razmere med usposabljanjem, da bi lahko postregli z informacijami tudi drugim kandidatkam, ki se bodo odločile za obrambno usposabljanje v JLA.
V	imenu delavcev oddelka za ljudsko obrambo Zdenki in ostalim pripadnikom naše armade čestitamo ob dnevu JLA.
Arnič Lado
OBVESTILO
Uprava za notranje zadeve Celje sporoča, da je bilo na območju Vojnika, Šentjurja, Šmarja, Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic, Poljčan in Majšperka več vlomov v vikende, od koder je storilec odnašal različne tehnične predmete. Navedenih vlomov je osumljen neznani moški, star od 30 — 45 let, močne postave, rdečkastega obraza, običajno je oblečen v daljšo bundo rjave barve, vozi se z motorjem rdeče barve, pokrit pa je z rdečo ali oranžno čelado z vezirjem. Na motorju ima montiran ščitnik in prtljažnik.
Uprava za notranje zadeve Celje naproša vse občane, ki bi karkoli vedeli o neznancu, da o tem obvestijo najbližjo PM ali Upravo za notranje zadeve Celje.
Ostareli občani niso sami
Skrb za starostnike je ena izmed stalnih oblik dela v krajevni skupnosti Šentvid pri Grobelnem. Ne samo, da jih redno obiskujejo, posebej še ob življenskih jubilejih, ampak prirejajo zanje tudi vsakoletna srečanja s kulturnim programom, zdravniškim predavanjem in pogostitvijo. Letošnje srečanje so organizirali novembra, udeležilo pa se ga je 50 ostarelih krajanov. Zelo uspešno je bilo, polno vedrega razpoloženja, ki ga ostareli krajani tudi na jesen življenja niso znali skrivati. Še več. Srečni in zadovoljni so bili, da so se ob letu zopet srečali.
D. Lojen
Telesna kultura v letu 1984
Letošnje leto je bilo za telesno-kulturo med najuspešnejšimi. Poleg tekmovalnih rezultatov smo dosegli tudi dobre rezultate v množični telesni kulturi, kamor prištevamo delo TVD Partizan, ŠŠD — šolskih športnih društev, delavskih športov in še kaj.
V	društvih Partizan je potekalo delo v različnih športnih sekcijah. Tudi v krajevnih skupnostih imamo sekcije za šport. Delo v njih je dokaj pestro, saj poteka na osnovi interesov članov skupin. Nekoliko je zamrlo delo v STV za mlajše. V bodoče moramo temu posvetiti več pozornosti. Razne tekmovalne skupine so nastopale v občinskih ligah, in sicer v košarki, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, odbojki in šahu, kmalu pa bo ustanovljena tudi občinska liga v kegljanju.
Šolska športna društva so že vrsto let med najaktivnejšimi v Sloveniji. Dosegajo zelo dobre rezultate v tekmovanju za najboljše ŠŠD! Posebej moramo izpostaviti, da se nobeno društvo ne ukvarja izključno s prioritetnim športom, ampak lahko člani ŠŠD resnično izbirajo med več dejavnostmi in izberejo tisto, ki jim najbolj ustreza. Tudi s tekmovalnimi dosežki smo zadovoljni, saj dosegajo naši pionirji in pionirke zadovoljive rezultate na republiških tekmovanjih. To velja za košarko, nogomet, rokomet, kros, šah in še kaj.
V	okviru delavskih športnih iger, ki tako organizirane potekajo že 14. leto, smo tudi v letošnjem letu na pragu rekordne udeležbe na tekmovanjih. Največja udeležba je v kegljanju, malem nogometu, rokometu, streljanju in namiznem tenisu. Pogrešamo le večjo število ženskih ekip.
V	zadnjih letih dajemo poseben poudarek akcijama plavanja in smučanja. Tu je tudi daleč največja udeležba začetnikov in tistih, ki želijo nadaljnjega izpopolnjevanja. V plavanju so zelo uspešne šole v
naravi, ki so jih organizirale osnovne šole. To obliko učenja moramo vsekakor zadržati, saj ne vsebujejo le učenja plavanja, ampak še druge dejavnosti, ki govore v prid takim bivanjem v naravi! Poleg šol v naravi organiziramo tudi akcije učenja plavanja za odrasle, in sicer v hotelu Donat v Rog. Slatini. Tudi te akcije so dokaj uspešne, saj je zanimanje za to obliko učenja precejšnje.
Tudi pri organizaciji šole smučanja dosegamo dobre rezultate, saj v vsaki akciji smuča organizirano preko 500 ljubiteljev smučanja. Tudi v tem letu pričakujemo precejšnje število prijavljenih smučarjev!
V tekmovalnem športu smo prav tako storili veliko. ŽKK Rogaška uspešno nastopa v II. zvezni košarkarski ligi, v republiški konkurenci pa uspešno nastopajo še košarkarji, NK Steklar, Tenis klub in Karate klub »88«, ne smemo pa pozabiti še kegljačev, šahistov in strelcev. Kljub temu da tekmovalna dejavnost porabi precejšnja finančna sredstva, menimo, da so pravilno naložena! Naj navedemo le en primer. Marsikdo se vpraša, kaj imamo od košarke v zvezni ligi? Odgovorimo lahko tudi z vprašanjem! Bi selekcionirali preko 300 mladih košarkarjev, če ne bi bilo tako visokega nivoja tekmovanja? Verjetno ne!
Pri vzgoji strokovnega kadra na področju telesne kulture nismo storili vsega, kar bi morali. Kljub temu da nam primanjkuje trenerjev v vseh športnih panogah, nismo uspeli organizirati seminarjev za trenerje košarke in nogometa, kar smo sicer načrtovali. To nalogo bomo realizirali v začetku prihodnjega leta!
Pri telesnokulturnih objektih smo marsikdaj zadovoljni. To velja predvsem za odprte objekte, ki jih imamo skorajda v vseh KS, razen v KS Osredek, Donačka gora in Tinsko. Tu je tudi dejavnost neko-
liko slabša. Pokriti objekti so ob vseh osnovnih šolah, najslabše je v Rog. Slatini, vendar se z otvoritvijo nove dvorane tudi tu obetajo boljši časi. Najbolj kritični moramo biti pri samoupravni organiziranosti. Še vedno imamo skupščine TKS, ki so na meji sklepčnosti, kar velja tudi za seje različnih odborov. Tako sloni večina dela le na predsednikih teh odborov. Približno enako je tudi v Občinski zvezi za telesno kulturo, kjer že nekaj časa nimamo
predsednika zveze. Kljub temu poteka delo normalno, za kar so najbolj zaslužni učitelji telesne vzgoje, organizatorji športne rekreacije v DO in seveda peščica funkcionarjev v športnih klubih.
Za prihodnje leto imamo pripravljen bogat program dejavnosti. V različnih športnih panogah in v različnih oblikah delovanja se bodo lahko udejstvovali vsi rekreativci, pa tudi tisti, ki si želijo tekmovalne dejavnosti!
J. R.
SREČNO IN USPEŠNO 1985 želijo
Zdravilišče Rogaška Slatina MERX — TOZD Pekarna in slaščičarna Rog. Slatina GO-KO Rogaška Slatina
NOVA POŠTA V ŠMARJU
Delo in pesem lepšata jesen življenja
V domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah, kjer je skoraj 200 oskrbovancev, si prizadevajo, da bi bilo njihovov bivanje v domu kar se da lepo in prijetno. Že nekaj časa je od takrat, ko so uvedli delovno terapijo, v kateri pod vodstvom medicinske sestre Tanje Kumer izdelujejo vrsto koristnih in zanimivih predmetov, ki so zelo primerni tudi za razna darila. Letos, ko so že drugič pripravili dvodnevni novoletni sejem, so skoraj vse izdelke prodali že prvi dan.
Poleg dela pa si oskrbovanci krajšajo čas tudi s prepevanjem. Vodi jih medicinski tehnik Ferdo Gobec. Naučili so se že vrsto pesmi, s katerimi nastopajo na proslavah, v domu , zapojejo pa tudi poslednjo pesem svojim sostanovalcem.
M. K
V KOZJANSKI »METKI« DELOVNO IN USPEŠNO
Kozjanski TOZD »Metke« Celje se še naprej uspešno vključuje v izvoz. Letos je na tem področju še posebej uspešen, saj bo plan prekoračen za polovico. Nenehna prizadevanja v iskanju novih tujih tržišč so jim odprla vrata še na Švedsko, za katero delajo povsem nov program hlač in bluz iz žakardskega damasta.
V začetku decembra so svoj nov proizvodni program predstavili tudi na modni reviji. Popolnoma zasedeno dvorano gasilskega doma so navdušili novi modeli bund.
anorakov, hlač in kompletov za prosti čas, še posebej pa nov »contrast« program. Vsa oblačila za to revijo, ki ji resnično veljajo najbolj laskave ocene, so delavci kozjanske »Metke« zašili izven delovnega časa, saj imajo vse redne delovne ure do konca leta povsem zasedene. Vsekakor je ta delovni kolektiv lahko vzor marsikateremu.
M. K.
MNOGO SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 1985 ŽELI VSEM TOZD »Metka« Kozje
Veliko sreče in poslovnih uspehov vam v novem letu želita
Ob letošnjem prazniku republike so v Šmarju pri Jelšah predali namenu novo pošto. Zgrajena je na prostoru, kjer je bila stara osnovna šola, ki je bila pred leti že dodeljena pošti. Ker pa je bil ta objekt zaradi potresa močno poškodovan, pa tudi notranja razporeditev prostorov je bila za potrebe pošte neprimerna, se je PTT podjetje Celje odločilo za novo oziroma nadomestno gradnjo.
Tako je Šmarje dobilo pomemben novi objekt, ki je še zlasti zato, ker je v samem središču, dobrodošel ne samo domačinom, temveč vsem občanom, ki prihajajo zasebno ali poslovno v občinski center.
Celotna vrednost investicije je skupaj z opremo znašala 26 milijonov din. Investitor pa je PTT podjetje Celje samo. Treba je tudi povedati, da je nova pošta med najlepšimi novimi stavbami v Šmarju.
M. K.
KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE, n. sol. o.
ljubljanska banka
SPLOŠNA BANKA CELJE EKSPOZITURA ŠMARJE PRI JELŠAH
Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. '— Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Čakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Skomik Edi in šmigoc Karel. Fotografije: Mestinšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.