pTUJ, 26. avgusta 1976 LETO XXIX, ŠT. 34 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Spontano ogorčenje — manifestacija enotnosti in odločnosti že zadnjič smo poročali, da je delovne ljudi in občane na območju občin Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož zajel val ogorčenja spričo stopnjujočih ekstrem ističn i h napadov avstrijskih nacionali- stov in neonacistov. Na števil- nih protestnih zborovanjih so se pridružili enotni volji vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v odločni podpori našim rojakom na Koroškem in Gradiščanskem v boju za najosnovnejše nacionalne pravice, ki so jim zagotovljene v 7. členu državne pogodbe, vendar ga grobo kršijo. Danes navajamo še nekaj podrobno- sti. Na območju ptujske občine se je prvi zbral na protestnem zborovanju delovni kolektiv Gradisa — TOZD Gradnje Ptuj in sicer v torek popoldne na delovišču ob Volkmerjevi cesti v Ptuju. Protestno pismo je prebral Franc Pešec, predsednik osnovne organiza- cije sindikata. V sredo je bil protestni zbor delavcev v opekarniškem podjetju MAP Maribor — Opekarna Ptuj, na katerem je govoril Rudolf Serdinšek. Kmalu za tem je bi- lo protestno zborovanje, ki so ga pripravili delavci Mesokombinata Perutnina Ptuj, na zborovanju pa je govoril Štefan Kirbiš. V četrtek so se protestna zborovanja nadaljevala še v delovnih kolektivih Mercatorja — TOZD Panonija Ptuj, kjer je govorila Marija Ceh. Nada- lje delavci Kmetijskega ^kombinata Ptuj, ki so se zbrali v temeljni organizaciji združenega dela Tehnoservis. Na tem zboru je bilo okrog 500 delavcev, ki so s transparenti in s kronologijo zgodovinskih dogodkov prikazali vso problematiko Koroške in Slovencev, živečih na Koroškem. V četrtek je bilo protestno zborovanje delovnih ljudi tudi v tovarni glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem, kjer so se delavci enako pridružili ogorčenju vse slovenske in jugoslovanske javnosti spričo zadnjih dogod- kov na avstrijskem Koroškem in v Avstriji nasploh. Protestno pismo je prebral Vojo Veličkovič- Delavci v Kidričevem so na pročelju hale, kjer je bilo pro- testno zborovanje izobesih šte- vilne napise in parole. V četrtek zvečer se je sestal tudi zbor delegatov krajevne skupnosti Kidričevo, ki mu je predsedoval Franc Klemenčič. Na zboru so prav tako pro- testirali proti nerazumljivi gonji in brutalnemu početju Množično protestno zborovanje delavcev vTGA , Boris Kidrič" Kidričevo. Foto: Ozmec avstrijskih oblasti proti ko- roškim Slovencem in gradi- ščanskim Hrvatom. Protestno pismo so poslali avstrijski ambasadi v Beograd, v vednost pa tudi Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve, Zvezi sindikatov Jugoslavije in na pristojne republiške foru- me. V njem so med drugim povdarili, da takšno početje posameznih ekstremistov ruši dobre sosedske odnose in na- čela medsebojnega spoštovanja ter enakopravnosti med so- sednjimi narodi. Nekaj protestnih zborovanj je bilo še v petek. Enaka ogor- čenost je bila med delovnimi ljudmi in občani tudi v or- moški in slovenskobistriški ob- čini, kar so izražali prav tako na številnih protestnih zboro- vanjih. Posebej objavljamo protestno pismo delavcev in kmetov v skupnosti TOZD ,,Jeruzalem" Ormož. FF Pied , Tehnoservisom' v Ptuju se je zbralo nad 500 delavcev Kmetijskega kombinata Ptuj. Foto: Z. Kodrič Notranja enotnost Za nami je devet plenarnih sej štiridnevne konference v Colombu, na kateri so se zvrstili govorniki iz 86 držav, predstavnikov dveh tretjin človeštva. Objavljeni sč> bili dokumenti, sprejeti na teh sejah, prvi komentarji, prve ocene, čeprav ob vsem tem še ni moč celovito spoznati vseh razsežnosti teh, izredno pomembnih dokumentov pete konference neuvrščenih. Brez dvoma pa je ta konferenca opravičila zaupanje milijonov privržencev miru, sporazume- vanja in sodelovanja med vsemi narodi sveta. Sedaj je pred vsemi udeleženci, pred vsemi oblikovalci dokumentov največjega zborovanja neuvrščenih držav doslej naloga, da to enotnost, kije vladala na konferenci, uveljavijo tudi v praksi, saj je enotnost glavni pogoj za uresničevanje programa, sprejetega v Colombu. Jugoslovani smo resnično lahko ponosni na to, da smo k tej zgodovinski uveljavitvi politike neuvrščenja dali tako pomemben prispevek, da je naš predsednik, tovariš Tito najuglednejši graditelj te politike za sedanjost in prihodnost. Sam tovariš Tito je v svojem govoru na konferenci rekel: , Naši sklepi in programi nakazujejo prihodnost sveta, ki je ni mogoče prepričati, vendar ta vizija ne bo uresničena sama od sebe, temveč se bo treba zanjo bojevati." To je brez dvoma ena od poglavitnih resnic. Zavedati se moramo, da bodo uresničevanje sklepov pete konference neuvrščenih spremljali pritiski in propagandni napadi, zlasti še od obeh blokov. To nam potrjuje že ves dvajsetlemi razvoj zamisli, porojene na brionskem srečanju Nehruja, Naserj in Tita. To nam še zlasti potrjujejo številne propagandne akcije, najrazličnejši poskusi spodrivanja, intrig in tudi odkritih pritiskov, ki so spremljali priprave na peto konferenco. Ni nam potrebno iskati primerov drugje, dovolj zgovorni dokaz imamo že pri naši najbližji sosedi, kjer so nacionalistične in neonacistične sile zelo pripravno orodje v rokah mednarodne reakcije, da s pritiski na naše, tam živeče manjšine, poskušajo kompromitirati miroljubno politiko socialistične Jugoslavije, ki je pod vodstvom tovariša Tita nosilni steber mednarodne politike neuvrščanja. Enotna podpora vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti boju naših narodnostnih skupnosti v Avstriji za najosnovnejše pravice svojega obstoja bo prispevala k temu, da bodo pri naših sosedih prevladale sile, ki bodo v interesu lastne bodočnosti začele uveljavljati tako manjšinsko politiko, ki bo spoštovala pravice do njenega obstoja in razvoja v interesu vseh narodov in narodnosti. Takih, podobnih in še težjih primerov, s katerimi se bodo morale spopadati države - udeleženke pete konference neuvrščenih, je v svetu še mnogo. Prav zaradi tega je toliko pomembnejša enotnost in doslednost pri uresničevanju politike, ki vse bolj postaja živ^enjska potreba sveta. Politika neuvrrščenosti, enakopravno sodelovanje in sožitje med narodi je edini in stvarni izhod iz grozečih nevarnosti, s katerimi so obremenjeni sedanji mednarodni odnosi Franc Fideršek V NEDELJO ZVEČER ZAKLJUČEN OSMI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE. f.lNOGO NOVIH OBRAZOV, TUDI NEKAJ STARIH ZNANCEV, NEKAJ NOVIH IMEN, DOBRE ŠALE, IMENITNA BROŠURA, NATAŠA IN MARJAN VESELJE, SMEH, MRAZ, FOLKLORA TER SEVEDA BOJAZEN PRED DEŽJEM, JE SKUPEK ZADNJEGA FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GL.4SBE. DRUGO LETO MORDA 9. FESTIVAL V DRUGAČNI OBLIKI. BOLJŠI SEVEDA. LETOS ZMAGAU REVIRČANI, KDO SI BO ORFEJA LASTIL DRUGO LETO. Izvenele narodne viže v sobotni finale se je uvrstilo 12 ansamblov domače zabavne glasbe, ki je tekmovalo tudi za 9 nagrad. Dvanajst ansamblov je zgoraj na odru pod sončnicami in poleg vseh skled in majolik skrbno pogledovalo Oifeja, ta lepotec in pevec, ki mu je baje bog Apolon podaril zvonek glas, se ni dal ugnati kar tako. Potrebno je bilo kar precej truda, spretnosti, harmonije in glasnosti, pritiskanja na gumbe in pedale, da seje Orfej s plunko in 3000 dinarji znašel prav v rokah revirčanov. Komisija je imela polne roke dela, prav tako organizatorji festivala, ki so vanj vložili veliko truda in napora. Ni bila lahka odločitev, a kljub temu je odločitev padla: z ramen komisije na vse ansamble, ki so s-prejeli nagrade. Festival je končan, festival je bil obiskan, festival tudi drugo leto, a še bolj vesel, seveda še kvalitetnejši. Številno občinstvo je tudi letos vse tri festivalske večere napobiilo letni prireditveni prostor. Foto: M. Ozmec Osmi ptujski festival je začel Anton PURG, predsednik UO, uspešno pa sta ga vodila in pripeljala do konca Nataša Belšak in Marjan Šneberger. Fotp: M. Ozmec ORMOZ Priprave na problemsko konferenco Na občinskem sindikalnem svetu v Ormožu tečejo intenzivne priprave na problemsko konferenco o rezultatih poteka javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Prav tako poteka analiza o gospodarjenju v pr- vem polletju 1976. Ta analiza se pripravlja v sodelovanju z občinsko kon- ferenco SZDL in občinskim komitejem ZKS. Na problemski konferenci se bodo seznanili o pripravah za agroživilski kompleks na območju občine Ormož. V akcijo ..Posočje" se delovne organizacije dobro vključujejo in je tako zbranih že okrog 66 odstotkov sredstev. Na občinskem sindikalnem svetu so mnenja, da bodo obveznost zagotovo izpolnili, kajti akcija v de- lovnih organizacijah še vedno teče. Tako bodo rezultati znani znani do pro- blemske konference, ki bo v prvi polovici meseca septembra. zk Delavci in kmetje, povezani v skupnosti TOZD „Jeruzalem" Ormož, zbrani na protesmem zborovanju 19. avgusta 1976, najodločneje protestiramo proti politiki Avstrije, ki je naperjena proti Slovencem in Hrvatom, živečim v Zvezni republiki Avstriji. Dobro smo si zapomnili ravnanje avstrijskih „vlastelinov' , ki so tod vse do leta 1945 n^bolj grobo izkoriščali vinogradnike. Enako dobro smo si zapomnili Avstrijce, kako ošabno so leta 1941 korakali v te krqe na čelu nemških kolon in kako so prežeti z nacizmom pokončevali slovenski živelj in njegovo kulturo. Ponovno slutimo njihove mračne dlje. Na najbolj rafiniran način se zopet lotevajo sredstev za Ukvidacijo Slovencev in Hrvatov. Iz Koroške in Gradiščanskega hočejo napraviti ,,apel platz", kjer bi ugotovili številčno stanje preostalih, kot so to delaU v fašističnih taboriščih. Ne d^mo, da preštevajo naše brate. Zahtevajmo, da izpolnijo določbe državne pogodbe. Zahtevajmo, da se ravnajo po sklepih Helsin^^e konference. Povejmo svetu, da se v Avstriji poraja modemi fašizem in daje uperjen proti Jugoslaviji. Korigiramo naš odnos do države, kateri smo prerano oprostili pajdaštvo z nemškim in itahjanskim fašizmom in katera direktao dela na tem, da se zrua naš samoupravni socializem in demdcracija. 2. stran TEDNIK - četrtek, 26. avgusta 1976 Osnutek - pripombe in odobravanje Razprava o osnutku zakona o združenem delu v TGA ,3oris Kidrič", Kidričevo še ni zaklju- čena. Že sedaj pa je izoblikovanih več pripomb in dopolnil. O osnutku zakona o združenem delu je bilo veliko napisanega, dobrega, slabega, zanimivega ali ne. Ni malo primerov, ko so razprave ^oplazile' delavce bolj mimogrede. Pripombe k osnutku zakona o združenem delu so odraz same razprave in če so te obliko- vane, imajo tehtno vsebino, dajo slutiti, da je bila razprava ne le izpeljana, temveč tudi učinkovita. V TGA Kidričevo so spoznali, da je osnutek prvi takšne vrste v svetu in se mora kot tak povezo- vati z neposrednim delom, s prakso. Kdaj, če ne sedaj, ko je osnutek pred nami in se ponuja v kritiko aL odobravanje, bi naj o njem razprav^ ali? Zakaj tak za- kon tudi ne bi razreal problemov v praksi za vse delovne ljudi enako? Čeprav razprave o osnut- ku v TGA še niso izpeljane, nadaljujejo se še v nekaterih TOZD-ih, pa so nekaj pripomb že uskladili in oblikovali. Ustavili so se ob 173. členu, ki narekuje, da morajo biti v disci- pbnski komisiji tudi osebe izven temeliene organizacije, ki jih voU- jo delavci na predlog zbora zdru- ženega dela skupščine občine .. Predlagajo, da naj bi bili, člani uiscipbnske komisije izključno de- lavci iz TOZD-ov, ker če delavci sami razpolagajo s celotnim do- hodkom, lahko urejajo samostoj- no tudi vse medsebojne odnose. Ne zdi se jim pravilno, da bi njihove medsebojne odnose urejal nekdo, ki za te probleme n^- večkrat še zainteresiran ni. Po členu 566. sodeluje pri sklepanju samoupravnega spora- zuma tudi sindikalna organizacija. In če ta sporazum ne p«lpiše ima organizacija združenega dela pra- vico tak sporazum izvajati, sindi- kalna organizacga pa lahko začne spor pred sodiščem združenj dela. Sindikalna organizacija v TGA Kidričevo, po mnenju nje- nega predsednika, ni le vodstvo sindikata; sindikalna organizacija so vsi delavci, zato nesoglasje ob določenem sporazumu ni Ic ne- strinjanje sindikata, temveč izraz hotenj delavcev samih. K členu 89, ki je po njihovem napisan v redu, predlagajo dopol- nilo: materialna sredstva n^ ne uodo namenjena le tekočim potre- bam strokovnega izobraževanja, temveč tudi družbeno-politič- nemu izobraževanju. Samouprav- ljanje ni le del proizvodnega procesa, potrebno ga je vključiti v proces izobraževanja vseh, ne le vodilnih članov delovnih organi- zacij. Da se pisanje ne bo še bolj zavleklo, bom omenila le še dve pripombi, ki ju pa še oblikujejo, jasno želijo opredeljen pojem ,skupna poraba ', ki se pojavna kot obveznost TOZD-a do druž- benih dejavnosti in kot del čistega dohodka. Nemalokrat pride do nesoglasij prav zaradi dvojnosti pomena tega izi&za. Sodelovanje TGA Kidričevo z IMPOLOM iz Slovenske Bistrice je narekovalo dopolnilo k 55. členu osnutka, v smislu katerega poslujejo temeljne in sestavljene delovne organizacjge po načelu dohodkovnih odnosov in ne po načelu kupoprodajne pogodbe. Malči Jelen TE DNI SE VRAČAJO IZ OBMORSKIH, PLANINSKIH ALI DRUGIH IZLETNIŠKIH IN DOPUSTNIŠKIH KRAJEV ŠTEVILNI OBČANI, KATERI SO Z VEČJO ALI MANJŠO ,POMOČJO" REGRESA, PREŽIVLJALI DOPUSTNIŠKE DNI ZUNAJ KRAJA STALNEGA BIVANJA. DELEGATSKI DELAVNIK DRUGEGA POLLETJA 1976 Tudi delegatske klopi so bile te dni zasedene manj. Občani so usmeriU svoje aktivnosti predvsem na dogajanja v svojem okolju, v večji meri pa so se posvetili reševanju konkretnih aktivnosti v kri^evnih skupnostih in v nepo- srednem okolju, kjer prebivajo in delujejo. K]yub dopustniacemu razpo- loženju pa v marsikateri sredini delegatska beseda ni zamrla. Izme- njavali so izkušnje, spoznanja, sprejemali so načrte za skupna in enotnejša prizadevanja v reševanju mnogih perečih vprašanj, ki jih bodo kot delegati že čez nekaj dni začeh v okviru možnosti, kar najuspeaieje uresničiti tudi v praksi. Zopet se bodo ,Jomila kopja" mišljenj, predlogov, osnutkov in drugih aktov z namenom, da najdejo končno skupno in naj- uspešnejšo pot, pri reševanju in izvajanju v prakso načela samo- upravnosti občana, proizvajalca. \fize in jpredali delegatov bodo napolnjeni z novimi, svežimi pa- pirji, predlogi, osnutki, ocenami in sklepi. Cas bo zopet postal pre- kratek in i-skan element v živ^enju občana in delegata. Besedilo in slika: V. H. Še nekaj o cestah Občinski praznik je mimo in le- tos smo ga proslavili z mnogimi de- lovnimi zmagami in uspehi na vseh področjih. S tem se ne smemo zadovoljiti, saj se kolo razvoja mo- ra z nezmanjšano naglico vrteti na- prej. Se veliko dela nas čaka, da bomo dosegli raven, ki je za nemo- ten razvoj socialistične družbe nuj- no potrebna. Najprej in čimveč bomo še mora- li naredili na področju razvoja cest, saj je urejeno cestno omrežje pogoj 72L hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. V veliki meri tudi vpliva na razvoj raznih gospodarskih in negospodarskih panog in na grad- njo novih proizvodnih objektov. Veliko cest v ptujski občini je še makadamskih. Od skupno 475 kilometrov lokalnih cest jih je da- nes brez asfaltne prevleke še vedno 326 kilometrov ali 68 %. V naslednjem petletnem obdobju načrtuje lokalna skupnost za ceste občine Ptuj pospešeno reševanje cestne problematike, posebno na nerazvitih območjih Haloz in Slo- venskih goric. Z razpoložljivimi sredstvi bo v tem obdobju možno realizirati redno vzdrževanje maka- damskih in moderniziranih cest, poleg tega pa modernizirati 8 km regionalnih cest, ki v načrtu repu- bliške skupnosti za ceste niso zaje- te, vendar jih bo ta sofinancirala do 50 Tako bomo do leta 1980 imeli v občini Ptuj že precej več moderni- ziranih cest, kar bo brez dvoma ve- lik prispevek k hitrejšemu razvoju na vseh področjih. B. Vodušek Študentje zopet razstavljajo - tokrat v ptujski bolnišnici Kulturna komisija kluba ptuj- skih študentov je uresničila že dol- go izoblikovano idejo, da bi se študentje še tesneje povezali z matično občino. Zato smo k so- delovanju povabili ptujske delov- ne organizacije, saj je bila naša želja, da bi študentje predstavili svoja likovna dela delavcem po tovarnah, obratih, skratka na njihovih delovnih mestih. Približa- ti smo jim želeli naše življenje, de- lo, in se jim na ta način vsaj neka- ko oddolžiti za sredstva, ki jih dajejo za naše izobraževanje. Našo akcijo je podprlo nekaj ptujskih delovnih organizacij, tako da smo spomladi začeli serijo likovnih razstav v Labodu — TOZD Delta, nadaljevali v centralnih delavnicah Ljubljana, TOZD za vzdrževanje voz Ptuj. V petek, 20. avgusta 1976 pa so študentje razstavili svoja likovna dela v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Razstavljajo: Ire- na Tušek, absolventka pedagoške akademije, smer likovni pouk; l.eonida Segula, absolventka pe- dagoške akademije, smer likovni pouk; Jožica Fideršek, študentka PA, smer likovni pouk; Dušan Kirbiš, študent likovne akademije v Ljubljani. Razstavo so toplo sprejeli tako osebje kot bolniki ptujske bolnišnice. Želimo si, da bi razstava, katere namen je prikazati delo in umetni- ška snovanja skupine mladih, nadebudnih študentov — likovnih organizacijah, kjer nameravamo še razstavljati. Koliko smo v naši zamisli uspeli pa bo pokazal šele čas, saj se zavedamo, da orjemo ledino pri predstavljanju kulture delavcem. Slavka LIPAVŠEK Težave tekstilne industrije se odražajo tudi v Majšperku v tovarni volnenih izdelkov Majšperk dosegajo v letošijem letu podpovprečne delovne uspehe. Temu v celoti niso krivi sami, saj je znano, da tekstilna industrija doživga najtežje čase po vojni. V Majšperku smo želeli izvedeti, Ige pravzaprav tičijo glavni vzroki za tako slab položaj tekstilcev. Glavna in največja napaka je vsekakor v slabi povezanosti in organiziranosti vse jugoslovanske tekstilne industrije. To je privedlo do neorganizirane proizvodnje in posledica tega je vidna na naših tržiščih, saj so ta zasičena s tekstilnimi proizvodi. Da pa je mera zvrhana, veliko tekstilnih izdelkov še uvažamo. Kljub temu, da v TVI Majšperk precej samcJcritično ocenjujejo svoj nezavidhv položaj, za vse težave le niso krivi sami. Kljub temu, da so v letu 1973 začeli zamenjavati stare nizkoproduktivne stroje z modernejšimi, nismo dosegli zaželenih uspehov. Takrat so namreč dajali glavni povdarek proizvodnji česane volnene preje in prav ta proizvod v preteklem in letošnjem letu ne gre več v prodajo, tako da sicer draga investicija ni prinesla načrtovanih delovnih rezultatov. Precejšnje težave nastopajo tudi z nabavo surovin, saj se te nenehno podražujejo, medtem ko cene blagu ne naraščajo. V TVI Majšperk vlagajo vse sile, da bi ta pereči položaj čimprej izboljšali. Zavedajo se, da sami ne bodo kos vsem težavam, zato že nekaj let iščejo rešitev tako, da bi se združili s kakšnim sorodnim podjetjem. Takšnega partnerja so našli v Mariborski tekstilni tovarni in že od januarja letošnjega leta poteklo intenzivne priprave na združitev, saj želijo to akcijo zares temeljito izvesti. Že v tem letu namerav^o izvesti referendum za združitev, saj vedo da bodo lahko uspeli le z močnim sestavljenim podjetjem. B. Vodušek ptujski obrtnIkT so se izkazali Pri štabu za javno posojilo za ceste pri krajevni skupnosti Ptuj so nam povedali, da so pri obrtnikih in kmetih predviden plan vpasa presegli za 13 odstotkov, čeprav se nekateri obrtniki niso hoteli vključiti in prispevati svoj delež za skupno korist. Posebej velja omeniti obrt- nika Slavka Horvata, Maribor- ska cesta v Ptuju, ki je namesto posojila dal 30.000 dinarjev prostovoljnega pri- spevka za naše ceste. Ivan Gomilšek, obrtnik iz Krčevine pri Ptuju je s svojimi delavci vpisal posojilo v višini 51.000 dinarjev. Omenimo naj še obrtnika Maksa Čemezla, Danico Kogej, Alojza Šmi- goca, Valentina Zamuda, Antona Laha in Viktorijo Šegula, ki so vpisali posojilo v zneskih od 15 do 20.000 dinarjev. MG Akcija za vpis uspešno poteka čeprav je do konca akcije za vpis posojila za ceste še dobra dva meseca, so marsikje že precej presegli planirano obveznost. Med njguspešnejše sodi tudi ptujska občina, saj so občani do sedaj za boljše ceste vpisali že 29,349.410 dinarjev, kar pomeni da je vpisanega že 147,20 odstotkov do republiške in 117,4 odstotka do občinske obveze. V skupini A je 12.829 delavcev vpisalo 22,157,066 dinarjev, v skupini B je 2557 kmetov in obrtnikov vpisalo 2,262,230 dinarjev, v skupini C pa je 27 delovnih organizacij vpisalo 4,930.114 dinarjev, načrtujejo, da bo akcija končana še uspešneje, saj do sedaj nekatere krajevne skupnosti sploh še niso poslal» poročil, kako akcija pri njih poteka. ^ _______,. _ ., B. Vodušek Knjige, knjige in zopet knjige Novo šolsko leto je tik pred vrati, zato bo v šolah zopet živo. Učilnice se bodo napolnile z veselimi, pa tudi žalostnimi obrazi, vrstile se bodo šolske ure, zanimive in dolgočasne, nekatere polne strahu pred spraševanjem, druge zopet sproščene in polne igrive razposajenosti. Na klopeh bodo ležale knjige in zvezki, skrbno oviti in zlasti pri osnovnošolcih — novi. ICnjigame in papirnice so že zdaj polne, ker prodajalci ponujajo, kupci pa kupujejo potrebne in tudi nepotrebne učbenike, zvezke in tako dalje. Šolarji si že v počitnicah nakupijo šolske potrebščine, da se izognejo prenatrpanim knjigarnam in da na koncu ne ostanejo brez njih, saj se pri mnogih knjigah dogaja, da jih zmanjka, ponatisa pa nimajo v načrtu. Republiški zavod za šolstvo se je letos namenil organizirati prodajo učbenikov po osnov- nih šolah, vendar tega ni storil. Tako bi bili učbeniki cenejši za 15 %, šolarjem in starejšim pa bi bilo čakanje v knjigarnah prihranjeno. V ptujski občini so si morali vsi dijaki in osnov- nošolci kupiti knjige sami. Edino v osnovni šoli Lovrenc in osnovni šoU Hajdina so nakup knjig nekako organi- zirali. V hajdinski osnovni šoU so z lastnimi sredstvi nakupili knjig za otroke od prvega do četrtega razreda. Te knjige bodo v šoh ostale in se prenašale iz generacije v generacijo. Zato, ker so knjige organizirano nakupili jim je Mladinska knjiga dala 5 % popusta. Osnovna šola Lov- renc pa je prodajalce povabila v šolo in so tam nakupovali knjige. Popusta sicer niso dobili prihranjena pa jim je bila pot v Ptuj. V Papirnici — galanteriji in Mladinski knjigi so s knjigami dobro založeni, edino nekaj knjig je še v tisku in jih bodo dobili najkasneje novembra. V obeh knjigarnah je vsak dan polno kupcev. Knjige kupu- jejo šolarji, starši, dedki in babice, s^ vsi želijo, da bi bili njihovi sinovi in hčerke, vnuki in vnukinje z vsem kar najbolje preskrbljeni. Vesna Krajnc V PRIPRAVNE ANALIZA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Več mesečna razprava osnutka zakona o združenem delu se v ptujski občini bliža koncu. V pripravi so zaključni materiali, ki bodo služili za izdelavo splošne ocene javne razprave. Občinski odbori sindikatov posameznih dejav- nosti bodo v tej zaključni fazi javne razprave na svojih sejah podali analizo razprave v posameznih sredinah. Ocena razprave v občin- skem merilu bo dana na občinski konferenci Zveze sindikatov, ki bo predvidoma v prvi polovici meseca septembra; republiška konfe- renca pa se bo na isto temo sestala okrog 20. septembra. Za pripravo republiške ocene so stališča, analize, predvsem pa zaključki občinskih in republiških odborov velikega pomena. Potrebno pa je reči, da bodo združene ocene tvomo prispevale k izdelavi enotne ocene razprave. Na sejah odborov posa- meznih dejavnosti je treba strniti politično in samo- upravno oceno akcije. Prva seja odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah je bila že v ponedeljek, 23. avgusta, danes pa se bodo sestali člani odbora gradbene dejavnosti, v naslednjih dneh pa še ostali odbori sindikata delavcev posameznih dejavnosti. MG Pričelo se je obiranje hmelja Pri kmetijskem kombinatu Ptuj, obratu vTumišču se je ta ponedeljek pričelo obiranje hmelja. Kot so nam na delovišču povedali, letos pričakujejo slabši pridelek kot lani. Vzrok temu je to, da je hmelj letos v času največje vegetacije močno poškodovala toča. To pa še ni bilo dovolj. Nastopila je tudi dolgotrajna suša, kije pridelek še občutneje zmanjšala. Hmelj, ki je ostal in dozorel sicer z enotedensko zamudo, je dobre kakovosti, čeprav so kobule nekoliko bolj drobne. Obirajo ga strojno, kar v veliki meri poceni proizvodnjo. Resda bodo stroju pomagale obirati hmelj tudi pridne roke obiralk in obiralcev, da bo pridelek čimprej obran in posušen. Na območju Tumiškega obrata je 18,20 ha hmelja. Poleg tega ga ima KK Ptuj zasajenega še v Rogoznid, Sobetindh, Kidričevem, Staišah, Domavi, Zavrču. Sadijo ga na večjih kompleksih, ker je tako cenejša strojna obdelava, saj je treba hmelju skozi celo dobo rasti pridno streči, predvsem pa škropiti. Upajmo, da bo obiralcem hmelja letos naklonjeno vreme, da bo tako hmelj čim hitreje obran, posušen, spravljen v velike vreče, nakar ga bo prevzel Hmezad v Žalcu. Naj omenimo, da blizu 90 odstotkov hmelja še vedno izvozimo, te deset odstotkov ga ostane za domače pivovarne. O.K. TOZD trgovina Ptuj LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE PTUJ — poslovalnica ,,KURIVO" Kidričevo vam priporoča celoten asortiman gradbenega materiala in kuriva. Postreženi boste solidno in strokovno! Se priporoča kolektiv poslovalnice „KURIVO" v Kidričevem! TEDNIK - četrtek, 26. avgusta 1976 3. stran TOVARIŠTVO IN DELAVNOST JIH ZDRUŽUJETA V času od 8. do 28. avgusta 1976 je v Suhi Krajini na delovni akciji tudi brigada mladih iz občin Svetozarevo, Vrnjačka Banja, Lenart, Ormož in Slov. Bistrica. Brigado sestavlja skupno 66 mladih in predstavlja ptro večjo skupno manifestacijo mladine iz teh občin. Mladi so združeni v brigado Pohorski bataljon", ime legen- darnega bataljona, ki je padel v bo- jih z okupatorjem nad Osankarico pri Treh žebljih. Ne samo inic, tudi tradicije tega bataljona so vtkane v brigado mladih udarnikov, združe- Komandir brigade Sladico Dobnikar nih iz SR Slovenije in SR Srbije. Brigada že vrsto let uspešno deluje v okviru OK ZSMS, tokrat pa je dosegla največji uspeh v smeri združevanja mladih iz vse Jugosla- vije. V njenem sestavu je 20 mladih iz Svetozareva, 6 iz Vrnjačke Ba- nje, 10 iz Ormoža, 11 iz Lenarta in 25 iz občine Slov. Bistrica. Da bi se mladi še pred odhodom na skupno akcijo ,,Suha krajina 76" kar najbolj medsebojno spo- znali, je OK ZSMS Slov. Bistrica, pod pokroviteljstvom tovarniške konference ZSMS IMPOL, zbrala vse brigadirje v Slov. Bistrici, kjer so se po uvodnem spoznavanju zbrali v Zg. Polskavi pri spomeniku NOB v Gaju. Tam so izvedli briga- dno konferenco, izvolili štab briga- de, ustanovili delovne skupine in iz- volili tudi vodstvo. Za komandanta brigade pa so izvolili mladinca Slavka Dobnikarja iz Slov. Bistri- ce. Brigadirji iz Svetozareva in Vrnjačke Banje so prispeli v Slov. Bistrico že tri dni pred odhodom na delovno akcijo. Povabila pa jih je OK ZSMS Slov. Bistrica v okviru pobratenih občin. V treh dneh, ko- likor so bili gostje te občine, so se seznanili z lepotami bistriškega Po- horja, obiskali pa so tudi vse spo- menike NOB na tem območju, kjer so sc obširneje seznanili tudi z zgo- dovinskimi dogodki iz NOB. V pla- ninskem domu pri Treh kraljih so gostom mladi Histričani pripravili še predavanje o alpinizmu z diapo- zitivi, seznanili pa so jih tudi z de- lovanjem mladih v tej občini. Pred odhodom na skupno delov- no akcijo ,,Suha krajina 76" je ko- mandant brigade Slavko Dobnikar, na vprašanje kakšne rezultate pri- čakuje na tej akciji povedal: ,,Kljub temu, da smo skupaj le nekaj ur, sem prepričan, da je med nami ustvarjeno že prijetno in predvsem tovariško razpoloženje. Prepričan sem, da bomo opravičili vsa pričakovanja. Naša brigada je po letih zelo mlada, vendar imajo nekateri med njimi že bogate delov- ne izkušnje iz delovnih akcij v do- mačih sredinah in tudi iz brigadir- skega življenja. Sam sem bil že na več podobnih akcijah, zato sem do- bro seznanjen z življenjem in delom brigadirjev. Prepričan sem, da bo- mo ena iz vrst boljših brigad in da se bomo vrnili ponosni, da smo iz- polnili svoje obveznosti in pomaga- li s svojim delom k boljšemu in lepšemu življenju prebivalcev v Su- hi krajini. Sami pa bomo bogatejši za nova spoznanja in izkušnje, utr- jeni z novimi prijateljskimi vezmi med mladimi iz sodelujočih ob- čin." Aleksander Milenkovič je učenec 1. razreda osnovne šole ,,17. okto- ber" iz Svetozareva. S sedmimi leti, kolikor jih šteje, je najmlajši briga- dir v brigadi ,,Pohorski bataljon". Najmlajši brigaDir Aleksander Mflenkovič iz Svetozareva. Ze prve dni se je seznanil z mnogi- mi mladimi v občini Slov. Bistrica in nam pred odhodom na delovno akcijo ,,Suha krajina 76" povedal: ,,V SR Sloveniji sem tokrat pr- vič, kljub temu že imam nekaj pri- jateljev, s katerimi nameravam vzdrževati trajnejše stike. Za briga- do me je navdušil starejši prijatelj iz Svetozareva, ki je bil v takšnih akcijah že večkrat. Mislim, da bo moja naloga med brigadirji pred- vsem oskrbovanje svojih tovarišev z vodo in drugim potrebnim mate- rialom, preizkusil pa bom svoje moči tudi s krampom in z lopato. Upam, da mi bo prva akcija te vrste le uvod v še številnejše v naslednjih letih. Prav gotovo pa je to moj prvi Brigadirji na svečanosti v Gaju pri Zg. Polskavi, pred odhodom na delovno ^cijo ,,Suha krajina 76" Besedilo in slike: V. Horvat in nikakor ne zadnji obisk v Slove- niji, ki je name naredila zelo prije- ten vtis, o njej bom z veseljem pri- povedoval tudi svojim vrstnikom v šoli in doma v Svetozarevu." Uspela vaja v KS Leskovec Predstavniki krajevne skupnosti in gasilskega dru- štva Leskovec so pred nekaj dnevi ocenili uspešnost mokrih in suhih gasilskih vaj ter vajo civilne zaščite. Vaja je bila ocenjena kot uspešna in dobro pripravlje- na. Takega mnenja je bil tudi sekretar občinske gasil- ske zveze Martin Horvat, ki je nedeljsko vajo tudi obi- skal. Na vaji civilne zaščite in protipožarne službe je so- delovalo 79 gasilcev in gasilk. Vaja je bila širšega po- mena, kajti na njej so sodelovala gasilska društva iz SR Hrvatske in sicer iz Lepoglave, Bednje, Lepe Lepo- glave in ženska ekipa ,,Varteks" iz Bednje, vse iz obči- ne ivanec. Sodelovale so tudi gasilske ekipe iz Vidma, Tržca, Podlehnika in Leskovca. Namen vaje je bil, da se ugotovi pripravljenost, izurjenost, hitrost in spret- nost posameznikov in seveda vseh desetin. Ob tej priložnosti je na skupnem zborovanju vsem prisotnim spregovoril Ivan Medved, tajnik KS Lesko- vec. Na prireditvi so podelili tudi priznanja vsem sode- lujočim gasilskim ekipam, za požrtvovalno in neu- morno delo pri urejevanju gasilskega doma pa še po- sebno priznanje Kristini Korošec. Srečale so se tudi nogometne ekipe iz Apač, Varni- ce in ,,Mladinec" iz Vidma ter domačin iz Leskovca. Nogometni turnir je bil posvečen dolgoletnemu doma- čemu igralcu Alojzu Emeršiču, ki je tragično preminil. Pokal je zmagovalni ekipi Mladinec iz Vidma predal predsednik TVD Partizana Franc Zavec, ki je tudi za- ključil vsakoletno prireditev v krajevni skupnosti Le- skovec. zk Sodobna obnova vinogradov Po zelenem planu za obdobje 1975—1980 ima tudi organizirana vinogradniška proizvodnja prednost, saj spada med tiste panoge proizvodnje, ki zagotav- ljajo boljšo izrabo kmetijskega prostora, ustvarja sorazmerno visoki dohodek na enoto površine, končni proizvod pa ima prednost v izvozu. Pred našo organizacijo obrat Kooperacijo je postavljena velika naloga, saj je predvideno v tem obdobju obnoviti kar 170 ha vinogradov v organiziranem zaseb- nem sektorju. Vinogradniška proizvodnja v naših vinorodnih okoliših Haloz in Slovenskih goric se bi naj po predloženem programu razvijala izključno v pridelovanju visoko kvalitetnih vin z provenienco, ki jo je mogoče doseči le na kvalitetnih vinograd- niških legah. Izključno prednost imajo skupinske obnove. Kljub velikim naporom se Se žal ne moremo pohvaliti s to obnovo, ki je edina rešitev v sodobnem vinogradništvu. V takšni obnovi, posebno v manj razvitih območjih vidimo vrsto prednosti predvsem v ugodnih kreditnih pogojih, ceneni obnovi, skupni obdelavi itd. V svetu in tudi že pri nas na Dolenj- skem in v Brdih je kompleksna obnova te vrste vsakdanji pojav. Za primer samo naj navedemo kompleksno obnovo na Plešivici na Dolenjskem v skupni izmeri 22 ha, kjer je 112 lastnikov združilo svoja zemljišča, sredstva in delo. Brez dvoma lahko trdimo, da je še pri nas mnogo takšnih površin, ki so sedaj zapuščene ali so na njih še stari izrojeni ekstenzivni vinogradi, ki pa bi lahko v nasprotnem primeru bili lepi moderni vinogradniški kompleksi. Kljub idealnim pogojem kreditiranja obrata Kooperacija in celotne stro- kovne pomoči se še kmetovalci — vinogradniki niso opredelili za tako obnovo. Res pa je, da je v zadnjem času postala individualna obnova vinogradov bolj živahna, kar bi kazalo pripisati višji odkupni ceni mošta in idealni poli- tiki kreditiranja. Po drugi strani pa slišimo vse več ugotovitev, da je v pravkar obnovljenih vinogradih preveč praznih mest, ki so posledica neustrezne podlage, oz. cepljenke. Prav tako so virotični in kržljavi trsi bolj pogost pojav v mladih vinogradih. Ce k temu še prište- jemo ponekod mešan naš sorti- ment z neustreznimi južnimi sor- tami, ki v naših ekoloških pogojih težko dozorijo in zaradi tega poze- bejo ter propadejo, je vprašanje kvalitetne sortne selekcionirane cepljenke več kot umestno. Trsne cepljenke pridelane na jugu, čeprav po zunanjem videzu močnejše se težje prilagodijo našim ekološkim pogojem kot cepljenke iz lastne proizvodnje. Znano je tudi, da je razširjenost virotičnih obolenj vinske trte in zlasti podlag neprimerno večja v južnih vinogradniških področjih. Prav zaradi tega zahtevajte doma vzgojeno selekcionirano trsno cepljenko in naj vas ne moti tre- nutno nekoliko višja cena. ing. Janez Gornik »Dišave" malomarnosti Prebivalci v središču naselja Poljčane so bili še pred nekaj leti ponosni na svoj ribnik v neposred- ni bližini železniške postaje. Voda v njem je bila čista, za ribiče posebno vabljiva, saj je bilo v njem mnogo rib. V poletnih mese- cih pa so se v njem namakali tudi mladi. Danes stanovalci okoli tega ribnika niso več tako navdušeni. Ribnik ni več tista privlačnost ob kateri bi se zbirali mladi v večer- nih urah ali ribiči, željni miru in rekreacije. Pozabljivost ali malomarnost pri njegovem ureja- nju pušča ,,občutljive" posledice, ki se izražajo predvsem v neureje- nem zunanjem videzu, še bolj pa po neprijetnih vonjavah. Ribnik je postal odlagališče smeti in odplak. „Soži^e" ribnika in stanovalcev v Poljčanah Predvsem ob vročih dnevih stanovalci to še posebno močno občutijo. Besedilo in slika: V. H. KRATKE NOVICE CIRKOVCE: V Krajevni skupnosti že dalj časa pripravljajo načrt za novo telefonsko centralo. Podjetje za PTT promet Maribor je pripravilo načrt za prostor in priključek k telefonski centrali. V teku je tudi akcija za zbiranje naročnikov, po prvih ocenah jih bo na območju pošte Ciikovce okrog 90. Predvidevajo, da bo telefonska centrala zgrajena do konca prihodnjega leta, kar je tudi zapisano v srednjeročnem načrtu razvoja krajevne skupnosti. Kljub pogostemu degu nadaljujejo z gradnjo doma krajanov. Delavci obrtnega podjetja iz Sp. Polsicave trenutno gradijo dimnik, severno steno telovadnice in odtočno kanalizacijo. Denar za ta dela je prispevala izobraževalna skupnost Ptuj, po pogodbi pa znaša vrednost del 140.000 dinarjev. zk KIDRIČEVO: Na seji sveta krajevne skupnosti, ki je bila prejšiji ponedeljek, so razpravljali o gradnji nove bencmske črpalke v Kidričevem, o dograditvi avtobusnega postajališča pred restavracijo in pred TGA in o razpisu javnega natečaja za prodajo stavbnega zemljišča, namenjenega za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v NjivercSi. OM KUNGOTA: Dogovarjajo se o dopohiitvi in razširitvi programa nalog, ki izhajajo IZ referenduma za krajevni samoprispevek. Program žehjo razširiti še na gradnjo novega trgovskega lokala, ki je v kraju nujno potreben in preurediti visokonapetostno omrege v dolžini 1 km. Vse to bi financirah IZ sredstev krajevnega samoprispevica. OM LESKOVEC: Pripravljajo se na modernizacijo regionalne ceste, ki povezuje Poljčane in Cvetlin, ki je že v SR Hrvatski. V načrtu je modernizacija ^tnega odseka v dolžini 4 km med Leskovcem in Vidmom. Prizadevajo ^1. da bi dela stekla že letos, čeprav se zavedajo, da še ni rešen problem financiranja, saj je vpis posojila za ceste šele v teku, kljub temu upajo, da oodo dela pri modernizaciji ceste čimprej stekla. zk ^RNAVA: Zaradi pogostega dega v zadnjem času brigadirji četrte izmene "^Da Slovenska gorice 76 niso mogli delati na delovišču, zato je bila 'ijihova dejavnost usmerjena predvsem na aktivnosti po interesnih Področjih. MG PTUJ: V prvi polovici letošnjega leta je Ptuj obiskalo precej gostov, tujih in' domačih. V hotelu .J^oetovio" so imeU 70 odstotno zasedbo prenočišč. Največ je bilo prehodnih gostov, zlasti domačih. Od tujih gostov jih je bilo v letošnjem polletju le za 12 manj, od domačih pa kar za 560 več kot v enakem obdobju lani. BV Izvršni odbor telesnokultume skupnosti občine Ptuj je na seji v ponedeljek razpravljal med drugim tudi o osnutku pravilnika o na^ajevanju trenerjev in vaditeljev. Pravilnik bo namenjen predvsem načrtnemu reševanju kadrovskih problemov v telesnokultumi dejavnosti, z njim bi tudi urejah prejemke tienerjev, ki bi morali biti v soodvisnosti od uspehov ekip in konkretnega dela. NP RODNI VRH: Na osnovni šoli si prizadevajo, da bi v novem šolskem letu poskrbeli tudi za socialno ogrožene učence. Med drugim so od občinskega odbora Rdečega križa v Ptuju dobili precej oblačil in obutve, Id jo bodo razdelili najpotrebnejšim. mš . . , STOPERCE: Člani osnovne organizacge ZSMS so sklenih, da bodo s prostovoljnim delom pomagah krajevni skupnosti pri uresničevanju nalog, ki si jih je zadala v srednjeročnem planu razvoja. Tako mladi že kopljejo temelje za dve transformatorski postaji, načrtujejo pa še več drugih prostovoljnih delovnih akcij. BV PTUJSKA GORA: Na območju krajevne skupnosti je precej komunalnih objektov in cest, ki khčejo po obnovi, med drugim most v naselju Slape in cesta Slape - Ptujska gora, enako velja tudi za cesto Doklece - janški vrh. Čeprav je KS v lanskem letu v to cesto vložila precej sredstev, vendar so pogosti nalivi povzročih, da je voda močno poškodovala cestišče. Na sami Ptujski gori pa bi morali razširiti vodovodno omrežje, -irediti hidrante in napolniti cisterne z vodo, da ne bi v primeru nujne potrebe ostah brez vode. BV 0RM02 Delavci tovarne ,,Jože Kerenčič", TOZD PPM in Optyl so v petek, 20. avgusta na protestnem zborovanju obsodili ravnanja avstrijske vlade in žandarmerije proti slovenski in hrvaški manjšini. Pred okrog 300 delavci prve in druge izmene je najprej spregovoril Miroslav Kirinči, sekretar OO ZKS, kronološki pregled dogodkov na Koroškem je podal v. d. glavnega di- rektorja Franci Debeljak. Ob koncu pa je mladinka Milena Meško prebrala protestno pismo. zk OPOZORILO UPRAVIČENCEM DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI REGIONALNI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI MARIBOR Na pobudo zdravstvenih orga- nizacij z območja podravskih ob- čin opozarjamo vse upravičence, da morajo oh uveljavljanju nepo- srednega zdravstvenega varstva predlo/iti veljavno listino, s ka- tero dokazujejo lastnost zavaro- vanca, družinskega člana zavaro- vanca ali nezavarovanega obča- na, kateremu zagotavlja pravico do neposrednega zdravstvenega varstva regionalna zdravstvena skupnost Maribor. Mimo zdravstvene izkaznice (zavarovanca-delavca), v kateri p«»trditev podatkov o zavarova- nju ni starejša od 30 dni oz. je za uživalce prejemkov iz pokojnin- skega in invalidskega zavarova- nja ter uživalce stalnih priznaval- nin, družbenih preživnin in stalne družbene denarne pomoči ter nji- hove družinske člane poočitena z odrezkom nakazila ustreznega prejemka za tekoči mesec, so ve- ljavne listine za uveljavljanje zdravstvenega varstva tudi: zdravstvena i/kaznica kmetijske- ga zavarovanca, potrdilo o zdrav- zdravst\cnem >arstvu po medna- rodnih konvencijah, v katerem overitev podatka o začetku upra- vičenosti ni starejša od 2 mesecev oz. pri uživalcih tujih pokojnin ali invalidnin od 6 mesecev, in potrdilo o pravici do neposred- nega zdra%stvenega varstva (za neza>arovane občane), ki velja le 3(( dni od i/daje. Vse naštete li- stine za dokazovanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva so veljaven dokaz upravi- čenosti samo skupaj z osebno k»)«»w.-če je ta upravičencu že izdana. (Občan lahko dobi oseb- no izkaznico po dopolnitvi 16. leta, mora pa jo dvigniti ob dopolnitvi 18. leta starosti.) Regionalna zdravstvena skup- nost Maribor pokriva iz združe- nih sredstev stroške zdravstve- nega varstva samo za tiste zava- rovance, ki v obliki prispevkov za zagotavljanje zdravstvenega var- stva združujejo sredstva v okviru zdravstvenih skupnosti na obmo- čju podravskih občin, in za nji- hove družinske člane oz. za neza- varovane občane iz občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Sloven- ska Bistrica, ki jim zdravstvena skupnost zagotavlja neposredno zdravstveno varstvo. Zato smejo zdravstvene organizacije zahteva- ti od oseh, ki ob uveljavljanju ne- posrednega zdravstvenega varst- va z veljavno listino ne dokažejo lastnosti upravičenca do zdrav- stvenega varstva, plačilo zdrav- stvenih storitev, razen če gre za nujno zdravstveno pomoč. Prosimo vse upravičence do zdravstvenega varstva, da upo- števajo ob uveljavljanju neposre- dnega zdravstvenega varstva naše opozorilo, ker bo upoštevanje teh napotkov samo prispevalo k bolj- šemu sodelovanju med upravi- čenci in zdravstvenimi organiza- cijami, posredno pa tudi vplivalo na skrajšanje čakalnih dob pri uveljavljanju določenih oblik zdravstvenega varstva. Maribor, v avgustu 1976 Regionalna zdravstvena skupnost Maribor 4. stran TEDNIK - četrtek, 26. avgusta 1976 Želimo sodelovanje, vendar dostojno in korektno (ZAKAJ PO ADMINISTRA- TIVNI POTI IZGUBLJEN STATUSU) Dopis pod naslovom v oklepaju, ki je bil objavljen v zadnji številki Tednika nam je vsilil potrebo po dogovoru. Ne želimo polemizi- ranja z anomimusom Ra (čeprav smo v uredništvu zvedeli da gre za pisca članka tov. Antona Ram- saka), vendar nam način pisanja vsiljuje odgovore na popolno izkrivljenje resnice o delu v klubu. Za lago orientacijo bralcev bomo napisali, da smo tov. Ramšaka kooptirali v UO NK Drava in z njegovim soglasjem mu dali nalogo — ukvarjati se z tehnično - organizacijsko proble- matiko v pionirski šoli. Na sejah UO je bil le dvakrat, čeprav smo seje imeU vsak torek, ni pa izvršil več kot eno nalogo, ki jo je dobil od UO. Dvakrat se je zgodilo, da so pionirji zastonj čakali na prevoz na tekmo, ker je tov. Ramšak hote ali nehote pozabil na svojo nalogo in obvezo. Analizirali smo nekatere odstav- ke v dopisu tov. Ra in poskušamo z odkrito, jasno besedo napisati kaj in kako smo delali, kako- delamo in kako bomo delali v; bodoče. Trditve o nekem ,:pozabljanju" j igralcev na igrišču in odbomikovi na sejah so znane in jasne le piscu j članka. Dogodki na sena tekmah i jasno povejo o več kot veliki želji po športnih uspehih, saj smo domala na vseh tekmah bili enakovreden ali boljši nasprotnik, toda marsikdaj nam je športna fortuna obrnila hrbet. Medtemm, ko so se igralci borili na igrišču, so odborniki napenjali vse moči za, razreššitev številnih problemov (čim ugodnejši in cenejši prevozi, analiza strokovnega dela, preskr- bitev čim ugodnejše materialne baze). Ko govorimo o odbornikih, misUmo na ljudi, ki niso samo nosili tega imena, marveč tudi delali. Primer igralca Lenartiča in treh izgubljenih točk po tekmi s Kladivarjem je popolnoma jasen. Evidenca o rumenih in rdečih, kartonih je bila stalno vodena, o i čem imamo tudi urejeno doku- i mentacijo. Igralec Lenartič je na \ tekmi (proti Iliriji) dobil zaradi j ugovora najprej rumeni in takoj za \ tem rdeči karton (ponavljamo: v | istem hipu za isti prekršek). V j vseh pravilnihkih NZS in NZJ ni ! bilo tolmačenja, da rumeni karton j ostane še naprej in zato ga tudi mi i nismo evidentirali. Torej, ni bilo i nobene malomarnosti, tudi sami i pa smo zainteresirani, kdo je bil, ^prijatelj kluba", ki je prišepnil : Kladivaiju naj se pritoži. i O našem nekdanjem trenerju '\ tov. Donkotu pa zelo čudno ; komentirate tov. Ra! Na tribunah I ste bih zelo glasni proti njemu \ uporabljajoč cel spekter vulgarnih ! izrazov, sedaj pa trdite, daje s tem | bila storiena največja naoaka! I Ndcaj o kooptiranju novih ljudi' v odbor smo povedali že ■ uvodoma, dodajmo le to, da od 5 1 kooptiranih odbornikov sedaj i delata le dva (tov. Cvetko in tov. i Repič), vi in nekateri drugi »prijatelji" kluba ste raje vi opoziciji in se „strokovnoj izživljate" na tribunah stadiona ah] pa po kavarnah in pred njimi. \ VeseM bi bili in presrečni, če bi; vsaj 10 do 15 ljudi izrazilo željo,i da bi delali v klubu in da bi to željo pozneje tudi uresničevali.' Vprašanje tehničnega vodje ; (izredno se čuti posebna „skrb" \ tov. Ra ne do funkcije, temveč do i človdca, ki jo opravlja) je pri nas ; urejeno nekoliko drugače kot ■ drugod. Tehnični vodja je istočasno tudi pomožni trener j (tov. Kovač, ki opravlja to j funkcgo ima licenco za treneija ] SNL) ter dela praktično in strokovno na samem terenu, torej ] ni le figura. Kar gre za plačevanje, i tako tehnični vodja kot trenerja ! mladine in pionirjev, dobijo le j sredstva za strokovno izpopol-| njevanje, ah možnost obiska pomembnejših nogometnih tekem '. cot nagrado za delo. i ■j Kar gre za ostala vprašanja, ki ' jih zastavljate tov. Ra, vam lahko ; odgovorimo, da smo o čim ' cenejših prevozih skrbeli že do sedaj, (vi ste bili tov. Ra prvi na ; blagajni, kadar smo obračunavali \ kakšen prevoz), kar gre za obede in večerje, r tem bomo hadaljevah še naprej, saj to je edini način, kako lahko povrnemo igralcem izgubljene kalorije na treningih in tekmah. Že dve leti skrbimo, tov. Ra o pomlajevanju moštva, vendar je to dosedaj bilo težko in sicer iz dveh razlogov: 1. Vključevanje mladincev v moštvo (Valh, oba Kmeteca) je prekinjala voja3ta obveznost 2. Zahteve po rezultatih in obstoj v SNL (to ste zahtevah tudi vi in tribune) so narekovale igranje izkušenih igralcev. Funkcija, ki ste jo dobih pred UO NK Drava (tehnični vodja - koordinator pionirske šole), vam je dajala široke možnosti, tov. Ra, za izpolnitev vašega 5. zahtevka iz dopisa, vendar ste se raje odločUi za deljenje »nasvetov" s tribun in prek javnih občU. Toda mi nismo odnehali! Iz pionirske šole je za mladinsko dcipo že regrutirano 8 igralcev; iz mladinskih vrst pa je sedaj v moštvu 9 igralcev (povprečje starosti v moštvu je okrog 22,5 let). Dorašča že nova skupina mlajših pionirjev pod vodstvom dosedanjih igralcev NK Drave, ki imajo strokovne in pedagoške kvahtete. Menimo, tov. Ra, da s tem izpolnjujemo poslanstvo športnih delavcev, v klubu bogatih tradicij, in se ne bojimo kakršnekoli kontrole družbenopoMtičruh orga-_| nizacij, celo si zeUmo njihovo pomoč in prisotnost pri našem delu. Vaše zahteve glede raziskave SDK (vplačilo Kovaču za treninge) so popolnoma deplasira-- ne. SDK je že pregledala naše poslovanje. Naj zaključimo! V našem delu smo nedvomno tmeU napake in jih bomo najbrž delaU tudi v bodoče, toda kot športni delavci — amaterji smo v UO NK Drava VSI IMEU PRAVICO BESEDE IN ODLOČANJA. i Za UO NK Drava Vojislav Veličkovič Zdenko Medved in Branko Skrt na prvenstvu Jugoslavije STRELSTVO Že na prvem delu tekmovanja v streljanju s pištolo se je strelska družina ,,Jože Lacko" uspešno predstavila na republiškem prven- stvu. Drugi del republišekga tek- movanja v streljanju z malokalibr- sko pištolo na 25 m je ptujskim strelcem prinesel nove trofeje. Mladinci so postali republiški pr- vaki in sicer v streljanju / maloka- librsko pištolo ,,Standard". Zden- ko Medved je osvojil tretje mesto z odličnim re/ultaloin 525 krogov ter si tako zagotovil mesto na držav- nem tekmovanju. Mladinka Jelka Učakar je zasedla prvo mesto. Člani so zasedli tretje mesto. Naj- boljši posameznik je bil Franc To- minšek s 519 krogi, kar je zadosto- valo šesto mesto. V streljanju z malokalibrsko pi- štolo ,,Drulov" so mladinci v težki konkurenci osvojili drugo mesto. Branko Skrt je s 521 krogi bil odli- čen četrti in si tako pridobil vizo za nastop na državnem prvenstvu. Člani so nastopili tudi z revolver- jem velikega kalibra in osvojili tret- je mesto. S 549 krogi je Slavko Iva- novič zasedel sedmo mesto. V hitrostrelnem streljanju so člani os- vojili še eno bronasto kolajno. Franc Tominšek pa je s 495 krogi bil 10. Lackovi strelci so tudi v letoš- njem letu solidno zastopali ptujsko strelstvo'. Vizo za drž avno prvenst- vo so si zagotovili Zdenko Medved, Franc Tominšek in Branko Skrt. Upamo, da nas naši strelci ne bodo razočarali niti na največjem zvez- nem tekmovanju. S. Ivačevič Prstec dvakrat zmagal V nedeljo, 22. avgusta 1976 je bil v Italiji (Trbiš) že tradicionalni at- letski troboj reprezentanc Julijske Krajine-Koroške in Slovenije. Po- merile so se le moške ekipe, med katerimi se Korošci niso odzvali vabilu in je tako tekmovanje pote- kalo praktično le v dvoboju med atleti Slovenije in Julijske Krajine. V slovenski reprezentanci sta so- delovala tudi Ptujčana Miki Prstec in Milan Žohar. Prstec je dosegel lep uspeh, saj si je priboril dve zlati odličji. Zmagal je v teku na 2(X) in 4