Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1963 Leto XV. — Štev. 46        Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA. KOCLJEVA UL. 2. TELEFON 21-163
STANE MARKIČ, podpredsednik OO SZDL Maribor
SEMINAR JE BIL USPEŠEN
Kot smo že poročali, je bil v preteklem tednu v Radencih tridnevni seminar za vodstva občinskih odborov Socialistične zveze. Seminarja so se udeležili 
člani občinskih odborov SZDL lendavske, soboške, radgonske, ljutomerske in ormoške občine. Ob koncu seminarja smo zaprosili podpredsednika Okrajnega odbora SZDL Maribor tov. Staneta Markiča za kratko oceno seminarja.
— Udeleženci seminarja so pokazali veliko zanimanje za naš družbeni razvoj — je dejal tovariš Marčič. — Razprava o vseh vprašanjih, ki so bila obravnavana je pokazala, kako si prizadevajo subjektivne sile v posameznih občinah reševati najbolj aktualno problematiko. Pokazalo se je, da bi bili potrebni bolj pogojiti razgovori in to o posameznih problemih. Koristni bi bili taki seminarji predvsem glede izmenjave mnenj, saj se kažejo specifičnosti problematike po posameznih področjih. V
Radencih obravnavana problematika je nakazala predvsem dvoje osnovnih nalog SZDL: razčiščevanje stališč in enotno prizadevanje za realizacijo sprejetih sklepov.
V zvezi s problematiko kmetijskih zadrug, o kateri je bilo na seminarju precej povedanega, pa je tov. Markič dejal: — Neposrednih proizvajalcev ne smemo z nepremišljenimi ukrepi pasivizirati. Odnosi med zadrugo in proizvajalci morajo sloneti predvsem na ekonomskih odnosih. Ima pa vsaka občina v pogledu kmetijskih zadrug in nadaljnje socializacije popolnoma svojevrstne pogoje, iz tega izvirajo tu in tam tudi nejasnosti v pogledu odnosa med družbenim, zadružnim ter zasebnim sektorjem kmetijske proizvodnje.
Minulo nedeljo o našem uredništvu: posvetovanje dopisnikov, sodelavcev in novinarjev Pomurskega vestnika. Udeležilo se ga je 27 dopisnikov iz raznih krajev Pomurja	Foto K. Sukič
POMEMBNI ZAKLJUČKI V. KONGRESA GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE:
Gasilstvo-v korak z razvojem
V soboto in nedeljo je bil v festivalni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani V. kongres Gasilske zveze Slovenije. Poleg 400 delegatov iz vse Slovenije je kongresu prisostvovalo tudi več naših najvidnejših družbeno-političinih delavcev.
Prav gotovo je ta kongres eden najpomembnejši za razvoj gasilske službe v Sloveniji.
Pomeni pravzaprav prelomnico v organizacijsko-operativnem pogledu v gasilstvu, saj zahteva, da se gasilstvo v celoti prilagodi splošnim družbenim in ekonomskim potrebam naše skupnosti. Kongres je sprejel tudi statut, ki sloni na ustavnih načelih in združuje vse vrste gasilstva (poklicno, prostovoljno in industrijsko) v enotno gasilsko organizacijo, katere najvišji predstavnik je občinska, okrajna in republiška gasilska zveza.
Vzporedno s povečanjem družbenega bogastva se mora razvijati tudi gasilska služba. Zato je potrebno zagotoviti stalni vir finansiranja te de javnosti, da se bo lahko tako organizacijsko kot tehnično lotila čedalje bolj odgovornih nalog, ki jih družbeni razvoj pred gasilstvo postavlja. Le z
enotno organizacijo in načrtnim delom bo moč zagotoviti dobro požarno varnost.
V. kongres Gasilske zveze Slovenije je izvolil plenum, za predsednika GZ Slovenije pa tovariša Metoda Rotarja.
V DOLNJI BISTRICI BODO
ODPRLI KULTURNI DOM
Za letošnji Praznik republike bodo v Dolnji Bistrici svečarno odprli kulturni dom in tako dostojno proslavili tudi 20. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu. Za otvoritveno svečanost pripravlja krajevna skupnost z množičnimi organizacijami treh Bistric pester kulturni program.	-sk-
Dva velikana — Foto K. Sukič
S SESTANKA DOPISNIKOV POMURSKEGA VESTNIKA:
ZA ŠE VEČJE SODELOVANJE
V nedeljo dopoldne je uredništvo Pomurskega vestnika sklicalo posvetovanje z dopisniki. Lepa udeležba, kar 27 dopisnikov se je odzvalo vabilu, in živahna razprava o delu dopisnikov ter mnogo predlogov, ki so jih zunanji sodelavci predlagali glede vsebinske in tehnično urejenosti lista, so dokaz zanimanja za naš pokrajinski list.
Člani redakcije so dopisnikom obrazložili težave, ki jih imajo v delu, dopisniki pa so potem govorili predvsem o svojih željah in iznašali svoja mnenja. Predlagali so, da naj redakcija v prihodnje češče organizira posvetovanja na katerih bi ocenili delo dopisnikov, ti pa bi dobili napotke za neposredno delo. Dopisniki so poudarili, da je med občani za list veliko zanimanje. Predlagali so tudi, da naj Pomurski vestnik objavlja več o zunanjepolitičnih dogodkih, o mladini, športno stran pa naj zajame vse področje telesno-vzgojne dejavnosti itd.
Dopisniki, ki so tudi doslej pridno sodelovali z redakcijo so
obljubili, da bo njihovo sodelovanje v prihodnje še širše in bogatejše, uredništvo pa jim bo pri tem delu nudilo vso pomoč.
PLENUM ObSS V LENDAVI
V torek je bil v Lendavi razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta, katerega so se udeležili tudi predsedniki posameznih sindikalnih podružnic. Plenum je razpravljal o gibanju gospodarstva v devetih mesecih, o družbenem planu za leto 1964, o statutih delovnih organizacij in o prehodu na 42-urni tednik.
MNOŽI SE ŠTEVILO PRIJATELJEV POMURSKEGA VESTNIKA
Pričetek akcije tudi v ljutomerski občini
Od mnogih krajevnih organizacij SZDL v soboški občini smo te dni prejeli poročila, da je akcija za pridobivanje novih naročnikov Pomurskega vestnika v polnem teku. V večini krajevnih organizacij SZDL so si odborniki razdelili teren in obiskujejo občane kar na domovih.
V Bakovcih je pobudo za zbiranje novih naročnikov prevzel pionirski odred. V Krogu pri Murski Soboti so število novih naročnikov Pomurskega vestnika povečali od 37 na 54. Tudi iz Sela so nam sporočili, da so pridobili za Pomurski vestnik že nad 20 novih naročnikov, čeprav z zbiralno akcijo še vedno nadaljujejo. Pričakovati je, da bodo akcijo za pridobivanje novih naročnikov PV zaključili do konca tega meseca v večini krajevnih organizacij SZDL soboške občine.
Tudi v ljutomerski občini o te dni začeli z akcijo. Krajevne organizacije SZDL so povsod sprejele z naklonjenostjo
pobudo občinskega vodstva SZDL in uredništva našega lista. V nekaterih krajih so to naklonjenost spremljala tudi že konkretna zagotovila. Kaže. da bodo akcijo uspešno izpeljali zlasti v Veržeju in Bučkovcih.
Že prvi razgovori na občinskem odboru SZDL v Lendavi so pokazali, da obstajajo v nekaterih krajih lendavske občine še velike možnosti za razširitev Pomurskega vestnika in Népujsága. Zato je tudi povsem realno pričakovanje, da bodo krajevne organizacije SZDL v tej občini ob ustreznem prizadevanju lahko podvojile skupno število naročnikov za oba lista. O poteku
akcije za zbiranje novih naročnikov bodo v soboto potekali konkretni razgovori s predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Sestanek bo na sedežu občinskega odbora SZDL.
Kaže, da bo zaradi časovne stiske in drugih družbenih nalog krajevnih organizacij SZDL v Pomurju akcija »Mesec Pomurskega vestnika« podaljšana še na ves december, kar pa naj ne pomeni, da ne bi krajevne organizacije SZDL v krajih, kjer so z zbiranjem novih naročnikov že pričele, akcijo tudi čimprej uspešno zaključile.
Pionirji pojo — Foto Gerenčer
GOSPODARSKA DELEGACIJA ČSSR V POMURJU
V soboto je obiskala Proizvodnjo nafte v Lendavi gospodarska delegacija iz ČSSR, katero so sestavljali člani parlamentarne delegacije iz te socialistične dežele, ki se že nekaj dni mudi na obisku v Jugoslaviji.
Gospodarska delegacija iz ČSSR se je pod vodstvom inž. Javornika, pomočnika ministra ČSSR za organsko kemijo, razgovarjala s predstavniki Proizvodnje nafte in si ogledala tovarno metanola, potem pa se je skupno z njimi za krajši čas zadržala še v Zdravilišču Slatina Radenci.
-ks-
V Proizvodnji nafte:
Z NOVIM LETOM —
SKRAJŠAN DELOVNI ČAS
V lendavski Proizvodnji nafte se že intenzivno pripravljajo za prehod na 42-urni delovni tednik.
Posebna komisija, katero je imenoval osrednji delavski svet in v kateri so pretežno strokovnjaki, že pripravlja ustrezno dokumentacijo in analize, o katerih bodo poglobljeno razpravljali že prihodnji mesec. V tem podjetju namreč nameravajo že z Novim letom poskusno uvesti skrajšan delovni čas.	-sk-
Odlikovanja zaslužnim gasilcem iz Pomurja
Ob V. kongresu Gasilske zveze Slovenije je član Izvršnega sveta SRS Vladimir Kadunc priredil sprejem za zaslužne gasilce iz Slovenije.
Vladimir Kadunc je ob tej priložnosti podelil visoka odlikovanja slovenskim gasilskim delavcem, s katerimi jih je odlikoval Predsednik republike. Iz Pomurja so odlikovanja prejeli tovariši Karel Flisar iz Murske Sobote, Franc Gomboc iz Murskih Črnec in Janez Blagovič iz Kamenščaka pri Ljutomeru..
Iz soboške ljudske univerze PRIKLJUČITEV CENTRA ZA VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ
Kakor smo izvedeli se namerava sedanji Center za visokošolski študij v M. Soboti priključiti Ljudski univerzi. S tem se bo dejavnost Ljudske univerze znatno razširila.
Zbor delovne skupnosti obč. skupščine v Ljutomeru o gospodar, v delovnih organizacijah:
ZA TESNEJŠE STIKE MED ODBORNIKI IN OBČANI
Nedavna seja občinske skupščine v Ljutomeru je pokazala med drugim tudi precejšnje aktivnost svetov občinske skupščine. Ti so namreč dali zboru delovnih organizacij vrsto predlogov za izboljšanje gospodarjenja v delovnih organizacijah. Na dnevnem redu seje zbora je bila realizacija občinskega družbenega plana v letošnjih devetih mesecih.
V poročilu o gospodarjenju, ki ga je podal podpredsednik občinske skupščine tov. Vlado Ferenc in v razpravi je bilo ugotovljeno, da so rezultati gospodarjenja zadovoljivi. Zbor je obravnaval v zvezi z realizacijo plana vrsto priporočil, ki so jih dali posamezni sveti skupščine. Odborniki so v raz-
pravi obravnavali nekatere probleme posameznih gospodarskih organizacij ter poudarjali naj bi odborniki občinske skupščine bolj dosledno seznanjali občane o vseh zadevah, ki jih obravnava občinska skupščina.
Zbor je predlagal, naj da občinska skupščina priporočilo kolektivu Indopola glede delitve osebnih dohodkov. V tem podjetju so beležili v letošnjem letu izredno nizke osebne prejemke. Na seji je bi-
lo tudi ugotovljeno, da kmetijske zadruge ne planirajo dovolj realno, prav tako pa ne vodijo točnih evidenc o izvajanju odloka o agrominimuma. Odborniki so tudi postavili vprašanje, zakaj je bife pri novem kopališču, ki je stal 4.5 milijona dinarjev, zaprt. V zvezi s premogovnikom v Presiki pa je bilo obravnavano tudi vprašanje starejših delavcev, ki ne morejo dosegati norm, zato pa dobivajo nižje osebne prejemke.
OD TEDNA DO TEDNA
ZOPET NEMIRNI IRAK
13. novembra so se začeli v Iraku prevrati, ki jim je bilo v kasnejšem razvoju težko določiti ozadje. Očitno je prišlo do obračunavanj med vodilnimi ljudmi vladajoče stranke Baas.
Toda grupa, ki si je prvi dan prisvojila oblast, je prišla naslednji dan v prečiščevanje. Nekaj ministrov je spet moralo v izgnanstvo. Osrednje vodstvo stranke Baas je razpustilo iraško sekcijo in napovedalo temeljito čistko.
Toda tudi to oni bilo dokončno. V ponedeljek zjutraj je nenadoma predsednik republike, general Aref, izvedel vojaški udar in formiral revolucionarni svet, razpustil vlado in nacionalno gardo, ki je bila nekaka pol vojaška formacija stranke Baas ter prevzel izredna pooblastila.
Ta prevzem oblasti je v tujimi, zlasti v Egiptu in Jemenu naletel na zelo ugoden odmev, nasprotno so pa v Siriji, ki je že bila na poti združitve z Irakom, ostro obsodile akcijo predsednika Arefa. Čeprav iz Iraka ne prihajajo nobene vesti, razen tistih, ki jih oddaja bagdadski radio, pa poznavalci razmer poudarjajo, da je verjetno stranka Baas za dalj časa izločena iz vlade, kar je zlasti zadovoljilo Egipt, ki je tako nasprotoval vladavini te stranke. V svoji poslanici je Aref tudi poudaril, da želi tesnega sodelovanja z Egiptom, Jemenom, Sirijo in ostalimi arabskimi državami. Zato v tej zvezi že tudi omenjajo spora-
zum, ki so ga sklenile tri države aprila meseca letos o trojni federaciji, ki pa ni bila uresničena zaradi precejšnjih naspro-
tij. Vendar pa je še preuranjeno govoriti, o tem, kako se bo nadalje razvijala politika Iraka.
SKRHANI ODNOSI
Prejšnji teden je minilo 30 let od takrat, ko sta Sovjetska zveza in ZDA vzpostavili diplomatske stike. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih sicer nekaj slavnostnih besed, vendar pa temu ni bila posvečena velika pozornost, ker so prav v teh dneh bili na obeh straneh dokaj pikri. Zvrstilo se je namreč precej takih nevšečnih pripetljajev, ki so nekoliko skalili lepe odnose, kakršni so bili po moskovskem sporazumu.
V Sovjetski zvezi so zelo nezadovoljni, ker je bil uspeh pogajanj med Gromikom in Ruskom ter lordom Homeom zelo pičel. Sporazumevanje, obljubljeno ob sklenitvi moskovskega sporazuma je namreč zelo počasno. Zato se je med Washingtonom in Moslkvo razvila polemika, ki precej spominja na ton iz obdobja hladne vojne.
Na zahodu so si začeli prizadevati, da bi Atlantski pakt spremenili v meddržavno jedrsko silo. Potem so sledili sovjetsko-ameriški incidenti na avtomobilski cesti proti Zahodnemu Berlinu, kjer so sovjetski vojaki zaustavili ameriški konvoj. Potem so obnovili polemiko o sovjetskih četah na Kubi. Hruščov je jasno povedal, da bo SZ branila Castrovo vlado pred napadom od koderkoli. K sporu je pristavil svoj piskrček tudi Bon z odločitvijo, da bodo v obnovljenem delu Reichstaga, nekdanjih prostorih nemškega parlamenta, ki pa ležijo ravno na meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom, spet začeli zasedati odbori zahodnonemškega parlamenta, čeprav
je znano, da Zahodni Berlin ni del ZR Nemčije. Potem so v Ameriki zaprli šoferja sovjetskega trgovinskega predstavništva z obtožbo, da je vohun, v zameno pa pod isto obtožbo v Sovjetski zvezi ameriškega profesorja. Zato pa so v ZDA odklonili pogajanja o razširitvi kulturnih stikov med obema državama, predsednik Kennedy pa je na tiskovni konferenci celo namignil, da bo to vplivalo tudi na pogajanja o nakupu pšenice SZ v ZDA. V nameček pa so v ZDA izvedli tudi dve podzemeljski atomski eksploziji. Pa tudi sovjetsko misijo dobre volje so začeli v ZDA bojkotirati.
Vse te »nagajivke« pa imajo tudi dokaj trdna ozadja. Ameriški predsednik se je zaradi politike sporazumevanja s Sovjetsko zvezo znašel v navzkrižnem ognju očitkov popuščanja, ki ni v interesu mnogim, ki so na mednarodnih zaotstrevanjih zainteresirani tudi iz gospodarskih vidikov.
V nasprotju s težavami in neprilikami diplomatov, pa so trgovci dosegli lepe uspehe. Opazno je, da se zaradi spora med Kitajsko in Sovjetsko zvezo kažejo tudi v ZDA vedno bolj naklonjena stališča za sprostitev trgovine s Kitajsko. Tudi Zahodna Nemčija je začela odpirati svoja trgovska predstavništva v vzhodnih deželah, poseben korak pa je napravila Italija, ki je sklenila s Sovjetsko zveno kljub hudim nasprotovanjem svojih zaveznikov sporazum o dobavah sovjetske nafte.
KROMPIR NA POTI MED UZANCAMI IN STANDARDI
Krompir, ki je zrasel na poljih v soboški občini, je bil poslan na službeno potovanje. Če smo odkriti, lahko kar priznamo, da je krompirja dovolj, službeno potovanje pa je bilo planirano samo v eni smeri: od prodajalca h kupcu. Kupec, cilj krompirjevega potovanja, je navadno daleč, morda v Beogradu, v Skopju ali pa kjerkoli drugje. Zato so tudi potni (beri: prevozni) stroški kilogramu precejšnji, pa čeprav se pelje po železni cesti kar »a la rinfuzo«. Morda bi bilo prav, da bi tistemu boljšemu krompirju zagotovili tudi udobnejše potovanje, takšno kakršno mu pripada glede na sorto — ime, ki ga ima in glede na kvaliteto. Toda to je težko, skoraj nemogoče. Krivdo je iskati pač v sami zgodbi o standardih in uzancih za prodajo krompirja, sadja in zelenjave. Zgodba pa je takšna.
Prodajalec krompirja, kmetijska zadruga in gospodarstvo iz kateregakoli kraja v soboški občini in kupec, neko podjetje v sosednji ali še bolj oddaljeni republiki sta sklenila kupo-prodajno pogodbo. Ta navadno glasa: Blago (krompir) naj odgovarja standardom in posebnim uzancem. Prvi del zgodbe je končan.
V drugem delu potem prodaja-
lec — kmetijska zadruga, kmetijsko posestvo ali neko združenje — poskuša izpolniti sklenjeno pogodbo. Prodajalec kmalu potem odstopi dispozicijo skupaj z vsemi določili in dopolnili o standardih nekemu svojemu obratu. Ta seveda takoj ukrepa, naroči pridelovalcem, da bo vagon takrat in takrat pripravljen in krompir naj kar sami spravijo v vagon. Last
ali odkupni blok o tehtanju je dovolj, da blagajna zadruge ali gospodarstva izplača kmetovalcu 18 dinarjev za kilogram krompirja. Pa se začne »rinfuzno« potovanje krompirja.
In nekje v soboški občini v neki kmetijski zadrugi ali na nekem posestvu se ta zgodba ponavlja iz dneva v dan. Lahko pa, da je zgodba o potovanju krompirja tudi drugačna, spremeni tok, ko pro-
dajalcu kupec pošlje depešo z vsebino: »Krompir ne odgovarja standardom in uzancam stop znižajte ceno stop pošiljka je stavljena na razpolago.«
Prodajalec se takrat spomni nekakšnih uzanc in standardov o katerih je bilo govora v pogodbi. Toda prepozno je. Skozi telegrafske žice poleti odgovor: »Znižali smo ceno stop sprejmete«, ali pa kar,
Pošiljko pošljite v tovarno.« In tako krompir potuje tudi v povratni smeri svojega »službenega potovanja«.
Tisti, ki prodaja, bo plačal nastale prevozne stroške. Kmetovalcu ali komu drugemu pa je izplačal že tudi znesek za prodan krompir. Recimo, da kg industrijskega krompirja stane 12 dinarjev. Toliko dobi prodajalec zanj. Od 12 je potrebno odšteti še ne-
kaj dinarjev (7—9) za nepredvideno povratno krompirjevo potovanje, plačal ga je po 18 dinarjev, zanj je dobil le 12 in odštel je še nepredvidene stroške prevoza in ostane mu 3 do 5 dinarjev. Lepo razliko bo pokril iz drugih virov. Važno je, da se trguje. Za izgubo bodo krive uzance in standardi. Dela je preveč s to trgovino. In krompir se prodaja in potuje po Jugoslaviji iz našega Prekmurja. Potuje brez uzanc in standardov, pa zato marsikje ni dobrodošel. Krompir tega ni kriv, krivi so prodajalci, pa tudi kupci, ker preveč dobro poznajo standarde in uzance.
»Vse prav, samo uzance bi morali poznati, pa naj trgujejo«, lahko razmišlja krompir, ki je rinfuzno prispel v Beograd ali kam drugam in se mora zaradi pomanjkanja »osebnih podatkov« vrniti domov ali kam drugam. Vsa nesreča je pač v tem, da kupci doslej niso dali na razpolago samo enega vagona prekmurskega krompirja, pač pa več. mnogo več vagonov. Kdo bo torej v prihodnje spoznaval uzance? Tisti, ki prodajajo krompir. In kdo ho nadomestil izgubo zaradi nepoznavanja standardov? Spet tisti, ki standardov in uzanc ne poznajo.
Na nedeljskem roditeljskem sestanku na ESŠ v M. Soboti je ravnatelj tov. Marjan Lebar seznanil starše z učnim uspehom dijakov, govoril pa je tudi o disciplini dijakov, o »hora legalis«, o zaključnem iz-
V BELTINCIH PRVI
ORGANIZIRAN KLUBSKI VEČER
Minuli torek je bil v Beltincih v okviru praznovanja 29. novembra prvi organiziran klubski večer, ki so ga pripravili dijaki 3. letnika učiteljišča iz Murske Sobote. V sporedu so recitirali izbrane črtice Ivana Cankarja.
Poslušalcev je bilo kar precej, največ mladih. Takih in podobnih klubskih večerov si beltinčani v bodoče želijo še več.	T. C.
SEJA SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO V LJUTOMERU
Jutri bo v Ljutomeru seja občinskega sveta za kulturo in prosveto. Svet bo razpravljal o zavarovanju parkov ter drugih, prirodnih posebnosti na območju občine ter o perspektivnem programu razvoja kulturno prosvetne dejavnosti.
pitu četrtošolcev in o drugem. Dijaki so za starše pripravili pester kulturno-zabavni program in jih tako delno seznanili s svojim delom v izvenšolskih dejavnostih.
FOTOZAPISEK IZ RAZKRIŽJA
Gradnja na Razkrižju hitro poteka. Oba stanovanjska bloka sta že pod streho, v dvorani pa bodo letos že silvestrovali — kot zatrjujejo Razkrižanci. Med graditelji je večkrat tudi precej šolske mladine	Foto J. Makovec
NA ZBORU OBČANOV V MELINCIH
V nedeljo je bil v Melincih Zbor volivcev. Udeležba na Zboru je bila več kot zadovoljiva, saj je bilo navzočih kar 130 občanov in med njimi dvajset mladink in mladincev. Občani so razpravljali o družbenem planu občine za 1984. leto. Zavzeli so se predvsem za tesnejše sodelovanje s kme-
tijsko zadrugo ter izrazili mnenje, da pri izvajanju takšnih akcij kot je to bila jesenska setev in podobno, bi potrebovali strokovno pomoč kmetijskih delavcev. Rekli so tudi, da bi morala kmetijska zadruga zagotoviti več sejalnic, saj teh ob sejatvi primanjkuje in morajo nekateri kmetovalci še vedno ta dela opraviti ročno.
Vaščani iz Melinec se pohvalili delo poravnalnega sveta, ki naj tudi v prihodnje razčiščuje vsa sporna vprašanja medi njimi. Melinčani si prizadevajo. da bi v naslednjem letu končali in uredili vaški dom, saj sedaj zelo pogrešajo prostore, v katerih bi lahko organizirali kulturno življenje v vasi. Pričeli so že tudi s pripravami na proslavo 29. novembra. Ustanovili so pevski zbor in skupaj z aktivom ZMS bodo pripravili praznovanje Dneva republike.
Aktiv ZMS v Melincih je po skoraj dvoletnem mrtvilu spet zaživel. Mladinke in mladinci si sedaj urejujejo klubske prostore. V teh prostorih si bodo mladi organizirali zanimivo dejavnost v prostem času. Kupili bodo šah, časopise in revije ter mizo za namizni tenis. V zimskem času nameravajo organizirati več kulturno-zabavnih prireditev in različnih predavanj.
NA GOMILI PRIPRAVLJAJO PROSLAVO
Proslavo 20. obletnice AVNOJ in Dneva republike pripravlja na Gomili v Slovenskih goricah tamkajšnje Turistično društvo.
Na proslavi 29. novembra popoldne bodo podelili nagrade vaškim ljudskim pesnikom in priznanja šolam za uspešno izveden program ob izletniškem dnevu šolske mladine v juniju letos. Nagrade in priznanja bo podelilo Turistično društvo Gomila. Naslednji dan, 30. novembra, bodo v prosvetni dvorani v Juršincih nastopili zabavni ansambel »Prlekija«, folklorna skupina, kvintet veselih Slovenjegoričanov in pevski zbor.
KOBILJE
Tudi prebivalci Kobilja se pripravljajo na praznovanje 29. novembra. Vaški odbor Socialistične zveze se bo sestal k svečani seji skupno s predstavniki družbeno-poliiičnih organizacij v vasi in bivšimi borci NOB, ki so bili v neposredni bližini Kobilja.
Popoldne se bo strelska družina »Graničar« pomerila s pripadniki JLA v streljanju z zračno puško, zvečer pa bodo imeli kulturni program, na katerem bo sodelovala šolska mladina in ostala vaška mladina. To pot bo prvič nastopil mladinski pevski zbor, ki je bil šele letos ustanovljen.
-tc
DOBROVNIK
Vaščani Dobrovnika bodo v kratkem času dobili nov most, ki so ga že tako potrebovali. Stari most je že zdavnaj doslužil in je bil v tem letu že precej nevaren, za večje tovore. Računajo, da bodo most zgradili do 29. novembra.
BUKOVNICA
Vaščani Bukovnice si želijo, da bi 20. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ čim lepše proslavili. Tako bodo imeli na sam praznik svečanost v vasi, nakar bodo ob Bukovniškem jezeru predali v uporabo novo logarnico.
MURSKA SOBOTA
Svet za komunalne zadeve pri občinski skupščini Murska Sobota je v petek razpravljal o predlogu odloka o urejanju mestnih zemljišč za gradbene namene. Osnutek odloka bo svet predložil občinski skupščini na naslednjem zasedanju. Svet je obravnaval tudi nekatere lokacije in tekoče zadeve.
Živa M. Džordževič
V OSVOBOJENEM JAJCU 1943
V Domu kulture so gledališče »Narodne osvoboditve«, gledališke grupe in pevski zbori naših brigad imeli nenehno svoje prireditve . . . Dom kulture je stvarno postal srž kulturnega življenja Jajca in okolice. Sicer pa je to bil tudi namen njegove obnove. To je vsak vedel. Toda nihče od nas razen tovariša Tita in članov Vrhovnega štaba ni vedel, niti slutil ni, zakaj je še bilo potrebno tako hitro obnoviti dom in kakšni zgodovinski dogodki se bodo v njem odigrali po tolikih kulturnih in političnih manifestacijah.
Prebijajoč se iz sovražnikov obročov, pogosto tudi z ogorčeno borbo, so od sredine novembra tisoč devetsto triinštiridesetega prihajali vsak dan iz vseh krajev naše domovine borci raznih starosti in najbolj raznoliko oblečeni. Začeli smo slutiti, da bo nekaj pomembnega. Nekoliko kasneje smo zvedeli, da so to delegati AVNOJ.
Na dvorišču tovarne karbida smo pred samim skloniščem postavili lesene barake. Po bombardiranju Jajca so prišli v tovarno in se naselili v barakah tovariš Tito in tovariši Marko (Aleksander Rankovič), Bevc (Edvard Kardelj), Moša Pijade in nekateri drugi delegati. V zaklonišče in te barake so stalno prihajali in odhajali delegati raznih pokrajin. Tovariš Tito in člani Vrhovnega štaba so noč in dan delali v barakah in zakloniščih, v katerem so nekaj časa tudi stanovali. Tu je bilo pripravljeno drugo zasedanje AVNOJ.
Pred tem je tovariš Tito vse od prihoda v Jajce 17. avgusta 1943 stanoval v Jajcu v Bibičevi hiši poleg Vrbasa, a počival in delal v senci v parku poleg Vrbasa. nato se je preselil v mesto v Buričevo hišo in v barake poleg katakomb. S člani Vrhovnega štaba je tovariš Tito zapustil tovarno karbida v Jajcu v noči med 8. in 9. januarjem 1944.
Devetindvajsetega nov. zjutraj sem prejel od samega Vrhovnega štaba naslednji ukaz: »Nocaj bo v Domu kulture drugo zasedanje AVNOJ. Na teritoriju Jajce ne sme biti razsvetljave razen na Domu kulture in to za celo noč. Poleg tega je potrebno najučinkoviteje zatemniti dom zaradi varnosti pred morebitnim sovražnikovim zračnim napadom.«
Z delom sem začel takoj, a bil sem pred težko odgovornostjo: celemu mestu sem moral ukiniti e-
lektrični tok, a zatemnjenemu domu ga zagotoviti celo noč in to tako, da ljudje, s katerimi bom delal, ne smejo zvedeti, zakaj te noči Jajce ne bo imelo luči, niti tega, katera zgradba jo bo imela. Potrebno je bilo izločiti dom in zagotoviti, da bo mestna hidrocentrala precejšnje zmogljivosti celo noč delala samo za eno zgradbo in to tako, da se ne bo ničesar zgodilo, kar bi izzvalo kakšen zastoj v njenem delu. O elektriki sem takrat kot arhitekt vedel osnovne stvari, nisem pa smel nikogar vprašati za strokovni nasvet. Da električari ne bi zvedeli, kaj je vmes, sem jih najprej spraševal o stanju električne mreže in hidrocentrali. Najprej sem zvedel, kateri kabli vodijo v posamezne dele mesta in da bi se prepričal o točnosti tega, smo potem izključevali kabel po kablu, dokler ni ostala samo zveza med centralo in domom ter predelom za njim. Poslednja električna zveza, ki jo je še bilo potrebno prekiniti, je bila tista, po kateri je dobival elektri-
ko desni breg Plive zadaj za Domom kulture. Tam so stanovale tuje delegacije. Nisem smel te zveze takoj prekiniti niti je pustiti, ker bi potem delegacije in ta del mesta imel celo noč luč in tako zatemnitev mesta ne bi bila popolna. Nekoliko osvetljenih zgradb pa bi odlično služile za orientacijo sovražnikovi aviaciji ob morebitnem zračnem napadu.
Odločil sem se, da to nalogo opravim neposredno pred začetkom zasedanja. Električare sem pa po opravljenem delu poslal v hidrocentralo, da dalje dežurajo.
Ko sem prišel v tovarno karbida do barak pred zakloniščem, mi je tovariš Aleksander Ranković predal legitimacijo, ki jo je izdal Izvršilni odbor AVNOJ in podpisal predsednik dr. Ivan Ribar in v kateri je pisalo, da sem opolnomo-
čeni delegat iz Srbije na drugem zasedanju AVNOJ.
Prijetno me je presenetila izvolitev za delegata na tem zgodovinskem zasedanju. Bil sem presrečen in vesel.
DRUGO ZASEDANJE AVNOJ
Popoldne sva s tovarišem Kunom končala z okraševanjem dvorane v Domu kulture.
Pred večerom sem s pakpapirjem zatemnil okna in za vsak slučaj, da bi zagotovil celo noč razsvetljavo, pripravil tudi deset velikih svetilk na karbid.
Ko je padel mrak in neposredno pred zasedanjem sem izklopil še poslednji električni kabel za desni breg Plive, za tisti del mesta, ki leži za Domom kulture in Jajce se je pogreznilo v temo.
Na oddaljenih in okoliških planinskih vencih in poteh okrog Jajca pa so naše brigade z večjo budnostjo stale na svojih položajih ali pa napadale sovražnika, a dvorana v Domu kulture v Jajcu
se je bleščala v svetlobi.
Delegati so zasedali svoja mesta v dvorani, a predstavniki Jajca, borci in oficirji na galeriji.
Dvorana je bila okrašena za veliko svečanost. Tu so bili portreti tovariša Tita in premierov naših takratnih zaveznikov, potem naša in njihove zastave.
Oder so krasile naše zastave in v mavcu vlit prvobitni grb — peterokraka zvezda okrožena z lovorjevim vencem, a galerijo z velikimi črkami izpisana parola: »Naj živi naša Narodnoosvobodilna vojska.«
Za govorniškim odrom, a pred gledališkim odrom pa se je bleščal na visokem podstavku doprsni kip tovariša Tita. Z velike pločevinaste svetleče se parole »Smrt fašizmu Svoboda narodu«, ki je bi-
la nad odrom, pa so rdeči žarki padali na delegate.
Željno smo pričakovali tovariša Tita, člane Centralnega komiteja in Vrhovnega štaba ter začetek tega zgodovinskega zasedanja . . .
Ko so delegati AVNOJ, predstavniki Jajca, borci in oficirji zasedli svoja mesta, je v dvorano s čvrstim korakom, nasmejan, z bleščečimi očmi in vedrim obrazom stopil tovariš Tito. Ob prihodu so njega in njegove sodelavce delegata pozdravili stoje in z dolgimi ovacijami. Nekoliko minut so se po dvorani razlegali enoglasni aplavzi in vzkliki »Živel tovariš Tito«, »Živela naša narodnoosvobodilna vojska«.
V trenutku brezmejnega navdušonja in brezmejne ljubezni, ki so jo prisotni pokazali tovarišu Titu m naši osvobodilni vojski, je pevski zbor gledališča Narodne osvoboditve zapel himno »Hej Slovani«. Stoje so jo poprijeli vsi prisotni. Potem pa je po dvorani spet odjeknilo močno ploskanje in vzklikanje: »Živel tovariš Tito!«
Bilo je točno ob 19. uri. ko je na govorni oder stopil predsednik Izvršnega odbora AVNOJ dr. Ivan Ribar. V dvorani je nastala globoka tišina ... Na govornem odru je bil oče, ki je pred dvema dnevoma v tem mestu ne daleč od doma zvedel, da sta mu v borbi padla oba sinova . . . To je bil zelo težak trenutek za vse nas, ki smo bili na tem zgodovinskem zasedanju. Vznemirjeni smo gledali tovariša Ribarja . . . Po glavi so nas prešinjale težke misli ... Jurica in Lola Ribar . . . velika izguba za SKOJ, za narodnoosvobodilno borbo, za socialistično graditev . . . Nekoliko trenutkov so se križali tudi pogledi dr. Ribarja s tem zgodovinskim zborom ... O tem je gotovo razmišljal tudi žalostni oče, toda njemu je bilo ne-
primerno težje, kakor vsem nam.
Naenkrat je prelomil tišino močan, poln glas dr. Ivana Ribarja: »Tovariši delegati, začenjam drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije . . .«
Začelo se je zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ.
Dr. Ribar je začel s čitanjem poročila o delu AVNOJ od ustanovitve do drugega zasedanja ... in se na koncu spomnil padlih in umrlih članov AVNOJ med prvim in drugim zasedanjem. Ko je prečital ime poslednjega člana Izvršnega odboja, ki je padel v borbi, je dr. Ribar za nekoliko trenutkov postal. . . To je bil zopet težak trenutek . . . Potem pa je nadaljeval . . . »Vsi ti tovariši so bili izvoljeni v AVNOJ in so kot borci tudi padli. Slava vsem njim.« — »Slava jim!« je odjeknilo po dvorani . . . Obrazi prekaljenih bojevnikov so bili mokri od solz . . . Dr. Ribar ni mogel spomniti smrt svojega sina Ive-Lole Ribarja. To je storil nekoliko kasneje v imenu SKOJ tovariš Mihailo Švabič z besedami: »Prisegamo nad mrtvim telesom voditelja mladine, da ne bomo nikoli in nikjer krenili s poti, po kateri sta nas vodila Partija in on!«
Na koncu svojega poročila je tovariš Ribar pozdravil tovariša Tita in borce narodnoosvobodilne vojske.
Potem so drugemu zasedanju sporočili pozdrave in svojo odločenost, da do konca vztrajajo v borbi za osvoboditev celotne naše domovine predstavniki Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, Vrhovnega štaba NOV in POJ, potem narodov Srbije, Hrvatske, Črne gore in Boke, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Antifašistične fronte žena in Zveze komunistične mladine Jugoslavije.
Potem smo prešli na izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijskega odbora in zapisničarja, na klicanje delegatov in predajo pooblastil.
Drugo zasedanje AVNOJ je poslalo pozdravne depeše šefom zavezniških držav. Vseslovanskemu komiteju, jugoslovanskim rojakom v Ameriki, Vrhovnemu štabu NOV in POJ, jetnikom v fašističnih temnicah in taboriščih ter borcem na neosvobojenih ozemljih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK. 21. NOV. 1963
2
DRUŽNO, Z ROKO V ROKI — KRAJEVNA SKUPNOST IN KZ ČRENSOVCI
Za Dan republike-tudi sedma umetnost
Črensovci doživljajo v zadnjem času dinamičen družbeni in gospodarski razvoj. Ta razvoj pa je vsilil krajevnim činiteljem tudi neodložljivo potrebo po živahnejšem kulturno-prosvetnem delovanju in vzgoji prebivalstva. Zato je kmetijska zadruga uredila svojo dvorano, Proizvodnja nafte iz Lendave pa je z ustreznim prenosom osnovnih sredstev podarila kraju kinoprojektor. Zdaj zbirajo denarna sredstva in iščejo možnosti za montiranje podarjenega kinoprojektorja. Kino namreč nameravajo odpreti že 29. novembra, na Dan republike. Ob tej priložnosti želijo svečano izročiti svojemu namenu tudi urejeno javno razsvetljavo.
Letos so v Črensovcih dogradili vaški dom, v katerem je dobila potrebne prostore tudi zdravstvena služba. Tudi gradnja stanovanjskega bloka je pri koncu. V njem bodo dobili stanovanja učitelji, zdravstveni im zadružni delavci.
Trasiranje nove asfaltirane ceste skozi kraj je zahtevalo rušenje stare šole na križišču. Ko so to delo opravili, so v Črensovcih pričeli graditi novo šolsko poslopje, ki je v rekordnem času — petih mesecev —. sedaj že dograjena v surovem stanju. Prihodnje leto z novim šolskim letom se bo v njem lahko pričel že tudi pouk.
Z gradnjo nove ceste pa so se pojavili tudi nekateri novi problemi. Potrebno je bilo urediti zlasti krajevno križišče. Prizadevanja prebivalcev tega kraja kajpak niso ostala brez rezultatov; ob ustreznem razumevanju domače kmetijske zadruge, občinske skupščine in cestne uprave, so asfaltirali križišče, uredili kanalizacijo, robnike in pločnike. Tako je sedaj, ugodno spremenjena zunanja podoba kraja. Kmetijska zadruga, ki je bila pobud mik te komunalne akcije, je prispevala največji delež. Na gradbišču je navozila nad 2 tisoč kvadratnih metrov mate-
riala in tako storila usluge v skupni vrednosti 2 milijona dinarjev.
Črensovčani pa si zlasti mnogo obetajo od dograditve šolskega poslopja. Takrat bodo lahko zadovoljivo rešili tudi potrebe okrepljene zdravstvene službe. V sedanji šoli bodo namreč sproščeni potrebni prostori za apoteko ter za stalnega zdravnika in zobozdrav-
nika. Te zdravstvene ustanove pa niso potrebne zgolj Črensovcem, marveč tudi prebivalstvu širšega okoliša.
Tako — družno, z roko v roki —- si prizadevata kmetijska zadruga in krajevna skupnost v Črensovcih za splošen napredek svojega kraja. Tako prizadevanje pa je vsekakor vzpodbudno in predvsem — koristno.	-sk-
Urejeno križišče, pločniki in robniki — nova in lepša podoba Črensovec.	(foto S. Klinar)
Ob zgrajenem stanov, bloku še gradnja novega šolskega poslopja, so pridobitev prebivalstva Črensovec in okolice
BODONCI
V nedeljo je bil tu zbor občanov. Med drugim so na zboru govorili o komunalni dejavnosti in predvsem o dograditvi vaškega doma. Ugotavljali so, da bodo le s prostovoljnim delom lahko izvedli načrte. Za dograditev doma bodo namreč prispevali potreben les, izkopali temelje, navozili gramoz in podobno. Predvidena dvorana je vasi nujno potrebna, tako za sestanke društev kot za prireditve. Na zboru so izvolili tudi novi tričlanski poravnalni svet.
Razpravljali so še o jesenskem dognojevanju pšenici in travnikom. Izrazili so željo, da naj bi kmetijski strokovnjaki večkrat pripravili predavanja iz kmetijstva.
Kulturna dejavnost v Žepovcih
Žepovci so majhna vas v Apaški kotlini, kjer žive v 95 hišah nekaj manj kot 450 ljudi, ki pa so pridni in delavni zadružniki. Tu deluje edina kmetijska zadruga v Sloveniji, ki je pridelala letos toliko krompirja, da so ga odpeljali samo v Beograd nad 40 vagonov. Koruze pa so natrgali kljub neprijazni letini skoraj 200 tisoč kilogramov, v tej prijazni vasi živi tudi kultura; prizadevna kultura. Z njo živi takorekoč vsa vas.
Na nedavnem občnem zboru je povedal predsednik društva Martin Rajk, delavec v zadrugi, da so nastopili njihovi igralci na odru kar šestkrat, da so gostovali tudi drugod in da so prišle v goste v Žepovce igralske skupine s Ka-
pele im iz Radgone. Dramska družina, najuspešnejša veja kulturne dejavnosti, dela brez prosvetnega delavca, kar tako, samorastniško. In kljub temu je njihova dramska ustvarjalnost prepričljiva in dognana.
Potem so imeli še lutkovne predstave, za pionirje. Tu so bili najbolj vneti mladinci in, mladinke. Predi kratkim so imeli v gosteh Slovenske književnike. To je bil velik dan za Žepovčane in še danes se radi pobahajo: Da, da. v naši dvorani smo poslušali Matevža Haceta, ki ga že itak poznamo iz partizanov, in pisatelja Pahorja iz Trsta. Pa tudi druge.«
Za dan mrtvih so si izmislili žepovski dramatiki čudovito reč: med seboj so zbrali najboljše recitatorje, pa ne med šolarji, in priredili recitacijski večer pod geslom Še pomnite tovarišic. To vedo napraviti samo v Žepovcih. Počastili so tudi vse pomembne praznike z izbranim sporedom in vsak državni praznik je zanje velik dan.
Zdaj bi si radi uredili tudi klubsko sobo. Na Občinskem odboru SZDL bodo menda dr-
žali besedo in jim sobo opremili. To so jim dolžni kot najboljšemu volišču ob zadnjih volitvah. Tistih 40 tisočakov, ki so jih Žepovčani že dobili je vsekakor premalo.
Potem so Žepovčani darovali svoji vaški skupnosti 250 ur prostovoljnega dela, za ureditev dvorane.
Sploh imajo člani kulturno prosvetnega društva velike načrte. Te so tudi vključili v svoj program. Najprej so napravili plan za dramsko skupino: vsaj dve deli; eno vedelo in eno resno. Organizirali bodo likovno sekcijo, saj sta dva Žepovčana z uspehom sodelovala na občinski razstavi likovnikov-amaterjev.
Misliti, bo treba še bolj kot doslej na mladino. Kaj bi le pohajkovala po vasi! Seveda, tista misel, da bi dobili v Žepovcih številnejši pevski zbor, se mora v novi sezoni uresničiti. Le kako do pevovodje? Na vsak način ga bo treba »uvoziti« iz G. Radgone; ena vaja na teden vendar ne bo taka reč!
Okolica žepovskega kulturnega doma ni najlepša. Zato jo bo treba urediti, zasaditi lepotičino grmičevje; tudi v lepi okolici je kultura in njihov kulturni dom bo prišel še bolj do izraza.
Na novo mora zaživeti tudi šahovska sekcija in tekmovanje za prvenstvo Žepovec bo pač pritegnilo vse. ki se razumejo na to reč. Nekaj novih šahovskih figur je tudi, v planu žepovskega društva. To je sicer majhna reč, toda pomembna in zanjo ni škoda besed.
Z lutkarji pa bo treba še več dela; že na dedka Mraza je treba pomisliti in potem na pozdrav pomladi. Tako zabavo imajo pionirji najrajši in delati zanje je tudi stvar odra lih.
Še to in ono so si rekli vrli Žepovčani, ko so za predsednika zopet izvolili pridnega Martina Rajka; tudi blagajnik in tajnik naj še ostaneta in vsi tisti, ki so bili delavni v upravnem odboru. Tako bo kultura v Žepovcih orala še globlje in sadovi dela bodo še bolj žlahtni.
ZBORI VOLIVCEV V RADGONSKI OBČINI
Te dni bodo zbori volivcev v vseh večjih krajih občine G. Radgona. Na Zborih bodo razpravljali o izpolnitvi družbenega plana občine v prvih devetih mesecih.	IKA
V Radencih 29. novembra zaključek krajevnih del
Z rekonstrukcijo zdraviliškega vodovoda (položili so nove širše cevi), se je povečala zmogljivost črpanja vode iz teh vodovodnih naprav. S tem pa je omogočena obenem priključitev na to omrežje še ostalim koristnikom vodovoda, ki so se doslej morali zadovoljiti z zajemanjem vode iz cistern. Ves izkop in zakop za vodovod so opravili koristniki sami s prostovoljnim delom, cevi za vodovod pa je prispevala krajevna skupnost. Če bo vreme še naprej ugodno upajo, da jim bo voda stekla po ceveh v hiše 29. novembra.
Vzporedno s tem pa se širi v vas tudi električno omrežje za cestno razsvetljavo. Tudi
pr: teh delih so občani sodelovali s prostovoljnim delom. Stebri za omrežje so že postavljeni, sedaj čakajo, da potegnejo žico. Polovico stebrov so prispevali vaščani sami. Tudi podaljšana cestna razsvetljava naj bi zasvetila za Praznik republike.	IKA
Prizadevna igralska družina iz Žepovec
OB LETOŠNJEM PROGRAMU DELA OBČINSKE LJUDSKE UNIVERZE V MURSKI SOBOTI
Ljudska univerza postaja pomembna izobraževalna ustanova
PRED KRATKIM JE IZVRŠNI ODBOR ObO SZDL MURSKA SOBOTA RAZPRAVLJAL O LETOŠNJEM PROGRAMU DELA OBČINSKE LJUDSKE UNIVERZE. SICER SMO ŽE NEKAKO SKORAJ PRI POLOVICI LETOŠNJE IZOBRAŽEVALNE SEZONE, VENDAR PA KLJUB TEMU PROGRAM SOBOŠKE LJUDSKE UNIVERZE NI DOKONČNO IZDELAN.
To ni pomanjkljivost, temveč posledica nečesa drugega: v okviru ljudske univerze se
je razvilo toliko oblik izobraževanja, da že posamezna področja zahtevajo, da program dela sestavlja poseben kolektiv. Poleg tega pa je zaključen program tudi nemogoče sestaviti ker družbeno dogajanje prinaša vedno nekaj novega, kar je potrebno vključiti v celotni obseg dela.
V tej sezoni bo v okviru soboške občinske univerze delovalo oziroma že deluje kar 5 vrst šol z izredno zahtevnimi programi. To so večerna, politična šola, mladinska politična šola. sindikalna politična šola, šola za življenje I. in II. stopinje ter šola za starše I. in II. stopnje. Ob tem rednem in sistematičnem izobraževanju, ki bo zajelo širok krog družbeno političnih delavcev in ljudi najrazličnejših poklicev, pa so še predvideni seminarji in predavanja za delovne organizacije, izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, predavanja s področja zdravstvene vzgoje, seminarji za izdelavo statutov
(ti so že končani) ter strokovno izobraževanje z jezikovnimi tečaji. Posebnost letošnjega programa je tudi dopolnilno izobraževanje absolventov srednje kmetijske in ekonomske šole.
Zdravstvena vzgoja je izredno široko zasnovana in bi naj zajela otroke osnovnih šol pa do starejših ljudi. Kot posebna oblika je predviden zdravstveno gospodinjski tečaj z zelo zanimivim in kvalitetnim pro-
gramom. V okviru tega tečaja bodo tudi predavanja za hišne gospodarje.
Glede izobraževanja kmetijskih proizvajalcev pa se pojavljajo nekateri problemi in to predvsem glede finansiranja. Strokovna predavanja s področja kmetijstva so brez dvoma danes že običajna potreba, vendar pa kmetijske organizacije niso pripravljene finančno podpreti tega.
Obsežen program, ki pa je še kljub vsemu okvirni izpričuje izredno razvejanost izobraževalnega dela in tudi velik napredek na tem področju.
V prejšnji številki smo poročali o gostovanju koroških pevcev v G. Radgoni. Danes — fotozapisek: radgončani so pripravili gostom prisrčen sprejem.	(foto D. Beloglavec)
Vesti iz mladinskih aktivov
Veliko Število mladih, zaposlenih V PTT PODJETJI; V MURSKI SOBOTI, je narekovalo ustanovitev aktiva ZMS. Na ustanovni konferenci so sprejeli program dela in sklenili, da se naj člani aktiva, ki delajo izven Murske Sobote, vključijo v delo vaških aktivov. Posebno skrb bo aktiv posvetil klubskemu življenju. Imajo prostore v novi zgradbi podjetja, televizijski sprejemnik, radioaparat in gramofon. Naročili pa bodo še časopise, revije in leposlovne knjige.
V PODJETJU »MERKUR« so na mladinski proizvodni konferenci obravnavali 42-urni tednik in osnutek statuta delovne organizacije. Člani aktiva ZMS so dali precej predlogov, zavzeli pa so se za strokovno izobraževanje, ki naj bo
še posebej zagotovljeno s statutom podjetja.
V OBRATU TEŽKE KONFEKCIJE tovarne »Mura« so mladi proizvajalci na proizvodni konferenci obravnavali normiranje in obračunavanje osebnih dohodkov.
Sekretariat občinskega komiteja ZMS v Murski Soboti je razpravljal O KADROVSKIH PRIPRAVAH ZA LETNO KONFERENCO. Seje sta se udeležila tudi predsednik OK ZMS Janez Kučan in organizacijski sekretar ObK ZMS Milan Petauer.
Mladinke in mladinci v Motvarjevcih SO NA LETNI KONFERENCI govorili o kulturno-družabnem
življenju in športnem delu v prihodnje. Mladinski aktiv bo tudi organizator različnih Športnih tekmovanj, v svojem delu pa bo posvetil več skrbi politično-ideološkemu izobraževanju svojih članov. Na konferenci so poudarili, da naj bo mladina nosilec kulturnega življenja na vasi.
Na letni konferenci aktiva ZMS v BRATONCIH so ugotovili, da je končno treba prekiniti z mrtvilom, ki je vladalo v delu aktiva. Sprejeli so delovni program in nalogo, da bodo mladi tisti, ki bodo oživeli delo na kulturnem področju in tako pritegnili tudi ostale organizacije v vasi.
V ZADNJEM OBDOBJU JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER
OBŠIREN PROGRAM IN VELIKE NALOGE
Ob Dnevu mladosti v letu 1964 bo zaključena akcija Jugoslovanskih pionirskih iger. Leto »Tehnične kulture mladih«, ki traja od novembra 1962, stopa v zadnje obdobje. Akcijski odbori JPI v posameznih občinah so že sprejeli program dela do zaključka akcije.
V soboški občini je ta program obširen in postavlja pred vodstva osnovnih šol, pionirske organizacije, društva Ljudske tehnike in druge, vrsto nalog. Pričakovati je, da bodo zastavljene naloge realizirali, posebno še zato, ker so doslej bili doseženi kar lepi rezultati. V občini je 20 upraviteljstev, s tem pa spada še 25 podružnic, tako da (je skupno 45 šol. Le 13 šol ima prostore za tehnično vzgojo, ena šola ima lasten prostor za foto-krožek, premoženjsko stanje v opremi in orodju za tehnični pouk pa se je od 1 milijona 265 tisoč dinarjev v letu 1961 povečalo do danes na 2 milijona 830 tisoč dinarjev. Povečalo pa se je tudi število ponazorilnih sredstev na šolah.
Tehnični pouk na šolah terja osnovne pogoje: prostore, orodje, opremo in učitelja. Lahko bi rekli, da na mnogih šolah v občini manjka vsega. Za tehnični pouk se koristijo razredi, učitelji, ki poučujejo ta predmet pa so še mladi in brez večjih izkušenj. Na šolah, kjer so pravilno razumeli pomen tehnične vzgoje in so imeli zagotovljena sredstva je tudi orodja in opreme skoraj dovolj, drugod pa tehnični pouk še vedno pred-
stavlja le pletenje cekarjev, krpanje nogavic itd. So tudi šole, ki v proračunih planirana sredstva niso izkoristila za nakup opreme in orodja, ali pa imajo komplete orodja, ki so jih dobile na različnih tekmovanjih, izobešene kot trofeje v zbornici ali v učilnicah. Tehnični pouk in izvenšolska dejavnost potekajo dobro tam, kjer so se učitelji resno lotili nalog in dela.
Občinski odbor Ljudske tehnike in akcijski odbor za JPI v M. Soboti si skupaj z vodstvi šol prizadevata, da bi v obdobju do konca akcije na vseh šolah bili zagotovljeni osnovni pogoji za pouk tehnične vzgoje. Vsa vodstva šol še niso izdelala delovnih programov, zato je občinski akcijski odbor JPI na zadnji seji sprejel program in ga bo poslal tistim šolam, ki ga še niso izdelale. Ni prav, da posamezne šole ne pošiljajo poročil o delu ali pa so v nekaterih primerih ta poročila tudi neresnična. Takšno delo vsekakor ne vodi k uspehu.
Program JPI do maja 1964 obsega ureditev delavnic, nakup opreme, orodja in materiala, skrb za kvalificirane kadre, zbiranje
tehnične literature, dopolnitev kabinetov, ogled tehničnih filmov, predavanja strokovnjakov po šolah. Pod geslom »Zakaj se življenje v mojem kraju in komuni spreminja« bodo učenci zasledovali naš celotni družbeni razvoji, v pionirskih glasilih bo več napisanega iz področja tehnične dejavnosti, organizirali bodo več različnih krožkov itd. V občinskem merilu bodo organizirane razstave, ustanovljen bo center za ceneni odpadni material za pouk tehnične vzgoje, ljudska univerza bo organizirala servis za izposojevanje filmov, občinski akcijski odbor JPI pa bo izdal brošuro z naslovom »Kič«. K sodelovanju je potrebno pritegniti poleg ostalih tudi gospodarske organizacije.
Ob zaključku akcije bodo podeljene nagrade najboljšim pionirskim odredom in posameznikom, ki bodo s svojim delom največ prispevali k razširitvi tehnične dejavnosti na šolah. Najboljši v občini pa se bodo lahko udeležili tudi okrajnega tekmovanja. Ker Je program dela obširen in so naloge velike je nujno, da vsi primejo za delo, če hočemo, da bodo JPI v soboški občini uspešno končane.
POMURSKI VESTNIK. 21. NOV. 1963
3
ŠPORT — ŠPORT
Ženski odbojkarski turnir
V počastitev 29. novembra — Dneva republike, se je v nedeljo pričel v Murski Soboti ženski odbojkarski turnir, ki ga organizira strokovni odbor za odbojko pri ObZTK v Murski Soboti. Na turnirju je skupno nastopilo 7 ženskih ekip in sicer dve ekipi TVD Partizan : Krog in Tišina ter 5 ŠŠD : ESŠ, SŠTV, ŠZD, Elan in Sloga. V nedeljo so bile odigrane tudi četrtfinalne in polfinalne tekme turnirja. Te so se končale takole:
Četrtfinale:
Sloga : ESŠ	0:2
Elan	:	Krog	0:2
ŠZD	:	Tišina	2:0
SŠTV pa se je brez borbe uvrstila v polfinale.
Polfinale:
ESŠ	:	SŠTV	0:2
ŠZD	:	Krog	2:0
Zmagovalni ekipi SŠTV in ŠZD sta se tako uvrstili v finale in se bosta prihodnji torek pomerili za naslov zmagovalca turnirja. Poraženi ekipi iz polfinala ESŠ in Krog pa se bosta v nedeljo ob 9. uri v telovadnici gimnazije pomerili za tretje oz. četrto mesto.
Poleg omenjenega turnirja organizira strokovni odbor za odbojko pri ObZTK v Murski Soboti v počastitev Dneva republike tudi zanimivo srečanje med članom II. republiške odbojkarske lige Ljutomerom in reprezentanco občine Murska Sobota. Tekma bo v nedeljo ob 10. uri v Murski Soboti.
ŠPORT OB DNEVU REPUBLIKE
V počastitev Dneva republike in Dneva JLA organizira dom JLA v Murski Soboti športna tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško ter šahu. V tekmovanju, ki se je pričelo v začetku tega tedna, sodelujejo naslednje tekmovalne ekipe: JLA. ZROP, LM in Pomurski tisk.
Dom JLA v Murski Soboti pa organizira 24. t. m. prijateljsko srečanje mladine iz občine Murska Sobota ter mladinskim aktivom vojne pošte. Namen srečanja je medsebojno spoznavanje, ob tej priliki pa bo izveden tudi kratek kulturni program.
REPUBLIŠKO MLADINSKO PRVENSTVO V BADMINTONU
USPEH DVOJIC KAVČIČ — KOVAČIČ
Predzadnjo nedeljo je bilo v Mariboru letošnje mladinsko prvenstvo v badmintonu za posameznike in dvojice. Prvenstva so se udeležili vsi najboljši tekmovalci iz Slovenije, med njimi tudi tekmovalci SŠTV iz Murske Sobote ter dosegli zadovoljive rezultate. Najuspešnejša med njimi je bila ženska dvojica Kavčič — Kovačič, ki si deli z dvojico Hom — Čeleta (Olimpija) 3. oz. 4. mesto. Med ženskami posameznicami pa je Kavčičeva na 5.-8. mestu. Od tekmovalcev SŠTV je bil najboljši Sep, ki je zasedel 8.—16. mesto, medtem. ko so ostali tekmovalci bili izločeni že v predtekmovanjih.
Med vrsto športnih iger je privlačna tudi odbojka
START KOŠARKARJEV POMURJA
Te dni so pričeli s tekmovanji tudi košarkarji Pomurja. Njihovo tekmovanje se tokrat odvija v srednješolski ter zimski košarkarski ligi. V srednješolski ligi nastopa 7 moških in 4 ženske ekipe, v zimski ligi pa 5 tekmovalnih ekip. Moško srednješolsko ligo sestavljajo moštva; Elana A in B, SŠTV, ESŠ, Sloge in Trgovca ter SKŠ Rakičan. Žensko ligo pa Elan, ESŠ, Sloga in SKŠ Rakičan. V zimski košarkarski ligi nastopajo moštva TVD Partizan iz Puconec, Radenec, Rakičana in Murske Sobote ter ekipa Old boysa, ki jo sestavljajo starejši košarkarski veterani.
Za začetek tekmovanj so se moštva že nekaj časa pripravljala, saj so v ta namen že odigrala več prijateljskih tekem. Za tekmovanje pa se je tudi pripravljal organiza-
tor, Strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Sobote, ki je organiziral tečaj za košarkarske zapisnikarje in časomerilce. Tečaja se je udeležilo 28 tečajnikov, ki so uspešno opravili izpite. Strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti pa v kratkem namerava organizirati tudi tečaj za košarkarske sodnike.
Srednješolska košarkarska liga: Rezultati I. kola: moški:
ESŠ : SŠTV	89:68	(39:30)
Elan : Rakičan	89:48	(24:22)
Sloga : Trgovec	101:27 (54:20)
ženske:
Elan : Rakičan	17:12(6:6)
Zimska košarkarska liga:
I. (kolo:
Radenci : Old boys	32:67	(11:28)
Puconci : Rakičan	32:35	(18:12)
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
SOBOTA : OLIMP 4:0(3:0)
V prvenstveni tekmi SNL je moštvo Sobote v nedeljo premagalo zadnjega na tabeli Olimpa iz Celja z visokim rezultatom 4:0 (3:0). Tekma je bila odigrana na blatnem in razmočenem igrišču, ki je močno oviralo igralce pri njihovih akcijah. Domačini so že v začetku prevzeli iniciativo in imeli skozi celo tekmo pobudo na svoji strani. Bili so tehnično boljše moštvo in bi njihova zmaga lahko bila izdatnejša, če bi napadalci izkoristili še nekaj ugodnih priložnosti za gol. Gostje iz Celja, ki so se požrtvovalno borili do konca tekme, kljub prejetim golom, niso niti enkrat resneje ogrozili vrata Sobote. Edino priložnost za gol so imeli v 70. minuti, ko je sodnik dosodil 11-metrovko v njihovo korist. Toda slabo odmerjena žoga je ostala v rokah vratarja Sobote Gjereka. Za Soboto so bili uspešni Maučec (2) ter Šarotar in Horvat (1). Naiboljši igralec pri Soboti je bil Rantaša, pri gostih pa srednji napadalec Telič. Tekmo je vodil Legat iz Maribora, ki pa ni imel težkega dela in je svojo nalogo dobro opravil.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
SOBOTA : OLIMP 2 :2 (1:1)
V okviru SML sta se v nedeljo v Murski Soboti srečali mladinski ekipi Olimpa iz Celja in Sobote. Njuno srečanje pa se je proti pričakovanju končalo neodločeno 2 2 Mladinci Sobote, ki so predzadnjo nedeljo napravili v Celju podvig z zmago nad Kladivarjem, se tokrat niso znašli na blatnem terenu in tako prepustili točko borbenim gostom.
POMURSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
GLADKE ZMAGE FAVORITOV
Tudi v ITI. kolu pomurske namiznoteniške lige ni bilo presenečenj. V vseh srečanjih so zabeležene gladke zmage favoritov in tako so po tretjem odigranem kolu ostale le tri še neporažene ekipe. ki se bodo verjetno tudi potegovale za najvišji naslov. To so Dijaški dom. Mura in Radenci. Sicer pa bo skorajšnje njihovo
medsebojno srečanje pokazalo, kdo od njih je bolje pripravljen. Rezultati III. kola:
Dij. dom : Lendava	5:1
Mura : Rakičan	5:1
Radenci : Polet	5:2
Radgona : SŠTV	5:2
ESŠ : Elan	2:5
Zaostala tekma II. kola:
ESŠ : Lendava	3:5
Tabela:
Dijaški dom	3	3	0	15:2	6
Mura	3	3	0	15:4	6
Radenci	3	3	0	15:8	6
Elan	3	2	1	13:8	4
Lendava	3	2	1	11:10	4
ESŠ	3	1	2	10:13	2
Radgona	3	1	2	9:12	2
SŠTV	3	0	3	7:15	0
Polet	3	0	3	4:15	0
Rakičan	3	0	3	3:15	0
MM NOGOMETNA LIGA
PREKINJENA TEKMA V LENDAVI
Zadnje kolo MM nogometne lige je bilo izredno razburljivo in zanimivo, vendar pa tudi ni minilo brez presenečenj. Največje presenečenje predstavlja vsekakor poraz Beltinec na svojem igrišču od Mejnika iz Svečine. Toda. kakor poročajo, so Beltinci tokrat zaigrali precej slabo in tako dovolili borbenim gostom, da so odnesli obe točki Edini zadetek je dosegel Puklavec II. Tekmo je sodil Bolkovič, ki pa ni imel težkega dela. Iz igre je moral izključiti zaradi medsebojnega obračunavanja enega igralca Beltinec in enega od Mejnika.
Zelo razburljivo je bilo srečanje v Lendavi med domačo Nafto in Fužinarjem iz Raven, ki je bilo do 5 minut pred koncem zaključeno. ker je na igrišču ostalo le 7 igralcev Fužinarja. Sodnik Janžekovič je namreč moral izključiti kar 3 igralce, eden pa je zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Dva sta bila izključena zaradi nešportnega obnašanja, vratar pa. ker je fizično napadel napadalca Nafte Pliberčnika. Za Nafto so bili uspešni Gobec z dvema ter Pliberčnik z enim golom. Nešportno vedenje igralcev Fužinarja je povzročilo precejšnje nezadovoljstvo med gledalci. Moštvo Grafičarja, ki je gostovalo v Dravogradu. je igralo z domačo Ojstrico neodločeno. Toda, če bi napadalci znali izkoristiti vse priložnosti, bi lahko tudi zmagali. Edini gol je dosegel Marič. Radgona pa je v tem kolu sprejela v goste vodečega Branika iz Maribora. Njuno srečanje se je končalo z zmago Branika, ki je bil tehnično precej boljši nasprotnik. S tem pa je bil jesenski del prvenstva končan. Ostali sta le preloženi tekmi med Nafto in Mejnikom ter Kovinarjem in Ojstrico, ki pa bosta odigrani prihodnjo nedeljo.
Rezultati zadnjega kola: Ojstrica : Grafičar	1:1
Nafta : Fužinar	3:2
Radgona : Branik	0:2
Beltinci : Mejnik	1:3
Rače : Drava	2:4
Tabela po zadnjem kolu:
Branik	10	8	1	1	32:8	17
Kovinar	9	7	0	2	25:10	14
Drava	10	5	2	3	20:18	12
Fužinar	10	4	3	3	32:13	11
GRAFIČAR	10	5	1	4	21:15	11
NAFTA	9	5	1	3	24:20	11
Ojstrica	9	4	2	3	15:24	10
BELTINCI	10	3	3	4	12:18	9
Mejnik	9	2	2	5	11:19	6
Rače	10	1	2	7	13:24	4
RADGONA	10	0	1	9	2:38	1
OBČINSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
DIJAŠKI DOM B SAM V VODSTVO
V III. kolu občinske namiznoteniške lige Murska Sobota so bili doseženi naslednji rezultati:
ESŠ B : Pom. tisk A 0:5 Martjanci : Bogojina	5:2
Markišavci : Sloga	1:5
Mura B : ESŠ C	5:0
Dij. dom B : Dij. dom C 5:1 Na tabeli vodi Dijaški dom B z 6 točkami. Sledijo Dijaški dom C. Elan B, Bogojina, Pomurski tisk A in Sloga s 4 točkami itd.
V KIK »POMURKA« — O UKREPIH SPRIČO SPREMEMB NA TRŽIŠČU GOVEJEGA MESA:
PRILAGODITI SE POTREBAM
Prejšnji petek je uprava kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« v Murski Soboti sklicala na posvet vse svoje kmetijske strokovnjake in vodje poslovnih enot kmetijskih gospodarstev, da bi proučili položaj in sprejeli ustrezne ukrepe spričo nastajajočih sprememb na tržišču govejega mesa.
Določena tržišča namreč zahtevajo v novejšem času goveje meso drugačnih kvalitet, kot jih pridobivajo na kmetijskih gospodarstvih po sedanjem tehnološkem postopku. Takozvani tip pitanega goveda. ki ga poznamo tudi pri nas doma pod imenom »baby beef«, odgovarja namreč le nekaterim evropskim uvoznikom mesa, dočim drugi, predvsem pa angleško tržišče, zahtevajo zrelejšo in nekoliko bolj mast-
no govedino, ki ima tolščo pravico razporejeno med vlakni. Na posvetovanju so kmetijski strokovnjaki menili, da se je nastalim tržnim spremembam mogoče prilagoditi z drugačno tehnologijo pitanja predvsem z nekoliko podaljšano pitovno dobo, da obstajajo možnosti prilagoditve tudi s kastracijo mlajših telet in da bi za pridobivanje ustreznega mesa bilo v bodoče uporabljati tudi plemenjake tipičnih pasem mesnatega goveda. Slednji ukrepi bi bil mogoč vsekakor samo ob popolni kontroli živinorejske službe in kooperativnem sodelovanju kombinata, živinorejskega zavoda in zasebnih proizvajalcev, da tako ne bi ogrozili selekcije in tip svetlolisastega goveda. Navzoči so razpravljali tudi o po-
trebi intenzivnejše reje mesnatih prašičev, za kar obstajajo precejšnje rezerve pri zasebnih kmetovalcih, predvsem v sodelovanju z zadrugami in kmetijskimi obrati kombinata. Zagotovilo je zadostno število pujskov iz kooperacijske reje, kombinat pa zagotavlja tudi potrebne količine močnih krmil, predvsem štarterjev.
Na koncu so se pogovorili tudi o prodaji krompirja, ki zaradi obilnega pridelka na eni strani, na drugi strani pa zaradi slabe kvalitete, zaostaja v prodaji. Prav zaradi tega. ker so dobavitelji opremljali slab, nagnit in blaten krompir. so nekatera podjetja odpovedala pogodbe in je tudi ustrezna inšpekcijska služba zaostrila zahteve glede na izvajanje predpisov v standardih
,,Mura” v prihodnjem letu
Kakor smo zvedeli bo delovni kolektiv Mure v prihodnjem letu izvedel precejšnje naloge, ki jih postavlja plan podjetja za leto 1964. Glede na to, da je kolektiv v zadnjih treh letih dobro gospodaril, lahko sklepamo, da bo uspešno tudi prihodnje leto.
Letos predvideva Mura 4 milijarde 900 milijonov dinarjev brutoprodukta, prihodnje leto pa naj bi znašal ta 6 milijard 678 milijonov dinarjev. V preteklem letu je znašal izvoz Mure 250 tisoč dolarjev, letos računajo, da bodo dosegli 750 tisoč dolarjev, prihodnje
leto pa naj bi znašala vrednost izvoza 1 milijon 200 tisoč dolarjev. Izvoz za prihodnje leto je zagotovljen, saj so izvozne pogodbe že sklenjene.
V posameznih obratih bo obseg proizvodnje v prihodnjem letu naslednji: obrat perila — 4 milijarde 422 milijonov dinarjev, v obratu težke konfekcije 2 milijardi 144 milijonov dinarjev, v obratu pletiljstva pa bo znašala vrednost proizvodnje 112 milijonov dinarjev.
Po planu za leto 1964 je predvideno, da se bodo osebni dohodki povečali ob zvišani produktivnosti dela tako, da bodo znašali najnižji osebni dohodki 22.130 dinarjev, najnižji osebni dohodki v proizvodnji pa 25.272 dinarjev, povprečje v tovarni pa naj bi znašalo od 31 do 32 tisoč dinarjev.
V prihodnjem letu bo Mura kupila 120 novih šivalnih strojev, dočim bodo stare stroje odstopili centru za izobraževanje.
S posvetovanja o delovanju TVD »Partizan« v M. Soboti
NA OBISKU V KZ ČRENSOVCI — NA OBISKU V KZ ČRENSOVCI — NA OBISKU V KZ ČRENSOVCI — NA OBISKU V
Veliki uspehi v svinjereji
Letos spomladi je kmetijska zadrugi Črensovci začela na svojem področju intenzivno razvijati svinjerejo. Ta prizadevanja so zaradi originalnosti rešitev ne lahkih problemov vzbudila izredno zanimanje, hkrati pa tudi prinesla lepe uspehe.
Področje Črenšovec in Turnišča je zelo znano po svinjereji. Od tukaj se že prav dolgo vozijo pujski na vse strani. Toda značilno je, da je v določenem obdobju pujskov preveč, potem jih pa zopet primanjkuje. Brez odločnega posega družbenih organizacij bi se ta nihanja, ki so značilna za privatno rejo, nekoristno nadaljevala tudi v bodoče. Zato so v kmetijski zadrugi v Črensovcih minulo zimo začeli proučevati, kako bi na tej osnovi lahko razvili svinjerejo v širšem obsegu.
Zadruga sama ni imela tudi dovolj sredstev, da bi lahko zgradila večje svinjake, kar pa tudi ne bi bilo mogoče v kratkem času. Zato so iskali cenejše in začasne rešitve. Postavili so nekaj odprtih lop, napravljenih iz starih barak in tam začeli rediti svinje. Pujske so pa spomladi, ko je bila ponudba velika, dobili kar na domačem tržišču.
Toda v naglici zgrajene zmogljivosti niso bile zadostne. Zato je začela zadruga proučevati tudi sodelovanje z zasebnimi kmetovalci. Nekateri so imeli neizkoriščene svinjake, nekateri pa so bili pripravljeni napraviti preproste in odprte svinjake, v katerih bi lahko redili več svinj. Takoj se je po-
javilo tudi nekaj kmetovalcev, ki so bili pripravljeni prevzeti v rejo večje število pujskov. Dva med njimi sta redila po 40 pujskov, več pa je bilo takih, ki so vzeli 20 in več pujskov. Skupno so imeli v kooperaciji okrog 650 pujskov. Prvi poskusi pa so vzbudili še večje zanimanje, ker so tudi izračuni pokazali, da je za kmetovalce taka reja rentabilna. Dohodek je bil različen in odvisen od prizadevanj kooperanta. Kot največji doseženi čisti dohodek znaša pri 20 svinjah čez 200.000 dinarjev.
Vendar pa je s spremembo vremena in zimo potrebno marsikaj spremeniti in tako širok obseg pitanja pujskov zmanjšati na minimum. Nekaj zasilnih svinjakov jim je uspelo obložiti, tako da bo mogoče tudi čez zimo nadaljevati z rajo, ostale pa je potrebno do spomladi izprazniti. Tudi zasebni kmetovalci bodo zmanjšali obseg pitanja pujskov. Namesto tega pa bodo v tem zimskem času imeli v reji plemenske svinje, ki bodo spomladi dale nove pujske, s katerimi bodo spet lahko nadaljevali
rejo. Računajo, da bodo imeli spomladi okrog 4.000 pujskov, čez leto pa še več, tako da jih bodo lahko prodajali tudi ostalim svinjerejcem drugod, dokler ne bodo sami zgradili svojih svinjakov.
Uspehi takega prizadevanja so se pokazali že v prvih jesenskih mesecih. Lani je bilo na področju zadruge odkupljeno okrog 1.500 bekonov, letos pa do konca septembra že čez 2000. Za prihodnje leto predvidevajo odkup 3.000 bekonov. S tem pa se je tudi znatno dvignil dohodek prebivalstva. Zato pa je ta širši poskus pitanja prašičev na področju kmetijske zadruge v Črensovcih vzbudil tudi veliko zanimanje kmetovalcev v sosednjih krajih in drugod.	Š. B.
NOVICE IZ KUZME
Prejšnjo nedeljo. 17. novembra, sta v Kuzmi praznovala redek toda pomemben zakonski jubilej zakonca Franc in Ana Grah. Še vedno oba čila, dobro razpoložena, sta v krogu svojih sinov, vnukov in pravnukov ter ostalih sorodnikov praznovala zlato poroko.
Njuna življenijska pot ni bila lahka, saj pred petdesetimi leti nista imela takorekoč prav ničesar, niti svojega krova nad glavo. S pridnim delom in prizadevnostjo sta si ustvarila dom in srečno življenje. Oba sta dolgoletna bravca našega Lista, zato se čestitki k 50-let-
nici njunega skupnega življenja pridružuje tudi Pomurski vestnik.
Vaščani Kuzme so v prejšnjem tednu začeli čistiti vaške jarke. To je bilo že nujno, saj so bili jarki precej neurejeni. Prav bi bilo, da bi posamezni lastniki odstranili tudi razno grmičevje in drugo nepotrebno rastlinje, ki raste ob cesti skozi vas. Tako bi olepšali zunanjo podobo kraja, pa tudi promet skozi vas bi bil varnejši. Ne bi bilo napak, če bi namesto odstranjenega grmičevja in akacij zasadili primemo okrasno drevje.
O slabem stanju ceste Kuzma — Motovilci je bilo že veliko povedano, tudi; napisano — toda premalo storjeno. Kaže. da tudi minula zima ni dovolj vplivala na vse, ki bi se morali za ureditev te ceste zavzetih. Lani je bil nekaj časa onemogočen promet po tej cesti. Ali se nam bo nemara to zgodilo tudi letos? Sedaj je še čas, da to preprečimo.
B. Z.
OB BOB DOGODKOM
Koliko
mešalnic še?
Pred leti je bilo nekoliko hude krvi zaradi gradnje mešalnice umetnih krmil v Ljutomeru. Mnogi so novi tovarni že pred rojstvom napovedovali kratko življenje. Kakšni so bili razlogi za take napovedi je drugo vprašanje. Danes ta tovarna stoji, njene kapacitete so precejšnje, toda izkoriščene so le delno, kar na videz kaže, da so imeli nasprotniki te gradnje popolnoma prav. Dejstvo pa je, da še danes, vsaj v ljutomerski občini ni toliko odjemalcev umetnih krmil kot jih je bilo predvidenih, saj so se gradnje farm bekonov in tudi druge kmetijske investicije nekoliko zakasnile, kar močno vpliva na izkoriščanje kapacitet mešalnice. Toda to je samo en problem v zvezi s to tovarno. Na območju radgonske občine bo kmalu postavljen nov velik farmski obrat za proizvodnjo bekonov. Istočasno pa že postavljajo v radgonski občini tudi zahtevo oziroma predlagajo gradnjo večje mešalnice za umetna krmila. Vprašajmo se, ali bo ta investicija umestna. Ali je primerno, da še poleg že tako ali tako drage ljutomerske tovarne gradi še ena pa čeprav manjša.
Ne bi mogli reči, da ni bilo doslej nekaterih napak pri investicijski izgradnji tudi glede lokacij. Nerazumljivo pa bi bilo, da se ob takih primerih ne bi prav ničesar naučili. Verjetno primer mešalnic ni edinstven, toda ker je aktualen oziroma ga poskušamo aktualizirati je več kot potrebno nekoliko resneje razmisliti ali naj na tak način zapravljamo družbena sredstva. Nekateri zatrjujejo, da so krmila ljutomerske tovarne dražja kot bi bila, če bi imeli lastno mešalnico. Kvaliteta krmil je zadovoljiva, o cenah in o težavah, ki jih ima trenutno mešalnica pa bi se verjetno dalo pogovoriti. Menda bi bilo to bolj smotrno in gospodarno kot pa siliti v novo investicijo ali pa vztrajati pri primitivnih mešalnicah kakršnih se še danes poslužujejo mnoge naše kmetijske zadruge in drugi kmetijski obrati.
Občutek odrezanosti in avtobus
Prebivalci Andrejce, Sebeborec, Krnec, Ivanovec, Kukeče in Panovec so zadnja leta mnogo prispevali za popravilo in razširitev ceste od Martjanec pa vse tja do Križevskega brega. Samo Andrejčani naštejejo skupno okrog 4 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Cesta je sedaj z izjemo manjšega odseka, ki bi še zahteval relativno majhno investicijo, usposobljena tudi za avtobusni promet, kar dokazuje tudi to. da je bila sprejeta med ceste IV. reda — med občinske ceste.
Prebivalce tega okoliša je pri tej delovni vnemi vodila
predvsem težnja, da bi z usposobitvijo te ceste čimprej prišlo tudi do otvoritve avtobusne proge, ki bi vodila skozi njihove kraje. Toda ta prizadevanja krajevnih vodstev in občanov doslej še niso naletela na ugodno razumevanje, če prav zahteva po avtobusu ni noben krik mode marveč še kako velika potreba teh krajev, ki se počutijo že kar odrezane od večjih prometnih zvez in krajev. Tako morajo sedaj tudi štiri kilometre pešačiti iz Andrejec na bližnjo železniško postajo. Velika večina srednješolcev in v Murski Soboti zaposlenih delavcev pa se mo-
ra posluževati železnih konjičev, čeprav je kolesarjenje iz tako oddaljenih krajev v občinsko središče in nazaj izredno naporno in tudi zdravju nič kaj koristno.
Za otvoritev redne avtobusne proge iz občinskega središča v te kraje obstajata dve varianti. Ena je bolj ugodna kot druga. Važno pa je seveda. da bi bile najboljše rešitve tudi čimprej uresničene, še pred nastopajočo zimo s snegom in mrazom, kajti le tako bo naposled tudi ustreženo večletnim pobudam in prizadevanjem občanov tega okoliša.
-vič-
POMURSKI VESTNIK. 21. NOV. 1963
4
MALI OGLASI
SENO zaradi selitve prodam. Logar, Gančani.	M-1014
DVA VOZA na gumena kolesa prodam. Ludvik Matuša, Konjišče, p. Apače.	M-1015
BENZINSKI MOTOR 6 KS, prodam. Geza Sever, Zenkovci 82.
M-1016
MOTORNO KOLO »Puch« 175 ccm, v odličnem stanju, ugodno prodam, Franc Sreš, Križevci pri Ljutomeru 61.	M-1018
VAJENKO-CA za vrtnarsko cvetličarsko stroko sprejme Vrtnarstvo Györfi, M. Sobota. M-1020 TELEVIZOR »Grunding«, kombiniran z radioaparatom, primeren za gostinski lokal, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-1021
MOTORNO KOLO NSU »Pretis« 150 ccm, v odličnem stanju, prevoženih 3.600 km, zaradi selitve ugodno prodam. Kerenčičeva 8, Murska Sobota.	M-1022
ŠTEDILNIK, rabljen kupim. Viktorija Zrinski, Bakovci 72.
M-1024
18-LETNO, pridno in pošteno dekle z dežele, želi službo v kateri koli tovarni oz. podjetju v Murski Soboti ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista.	M-1026
HIŠO z velikim vrtom in sadovnjakom prodam. Vprašati. Partizanska 22, Lendava. M-1028
POZOR! Posredniško podjetje RAM s poslovalnico v Murski Soboti, priredi sejem motornih vozil. Za ta sejem potrebuje večje število osebnih vozil in motorjev vseh znamk. Prodajalci, prijavite svoja vozila brez obveznosti, zaradi evidence.
M-1029
SOSTANOVALCA sprejmem. Prešernova 11, M. Sobota. M-1030 VOZ. kravji, plug, brano, (vso poljedelsko orodje) in drva, po dogovoru prodam, v nedeljo, 23. novembra od 13. do 15. ure, pri Janezu Nežiču, Rakičan, p. M. Sobota.	M-1031
MLAJŠI upokojenki nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Sellak, Gasilska 4, Ljubljana.	M-1032
HARMONIJ v dobrem stanju, ugodno prodam. Vrbanec, Trg republike 6, ČAKOVEC. M-1004 HRASTOVE FOSLE, 3 cole, smrekove 2 cola in smrekove deske 5/4 cole, ugodno prodam. Štefan Železen, Radovci 33, p. Grad.
M-1035
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Jože Kolar, Štefan Kovača 13/I. M. Sobota.	M-1038
GOSPODINJSKO pomočnico, starejšo, iščem. Naslov v upravi lista.	M-1039
HIŠO z gospodarskim poslopjem, ob glavni cesti in 1 ha zemlje, ki je okrog hiše, prodam. Cena po dogovoru. Andrej Žnidaršič, Nasova 29, p. Apače. M-1040
Tedenski koledar
Petek, 22. novembra Cecilija Sobota, 23. novembra — Klemen Nedelja, 24. novembra — Janez Ponedeljek, 25. nov. — Konrad Torek, 26. novembra — Katarina Sreda. 27. novembra — Bernard Četrtek, 28. novembra — Jakob
Zdravstvena dežurna služba
22.nov. — dr. Gregorčeva
23.	nov. — dr. Lopert
24.	nov. — dr. Lopert
25.	nov. — dr. Rosova
26.	nov. — dr. Gregorčeva
27.	nov. — dr. Lopert
28.	nov. — dr. Gruškovnjak
LUČ JE ŽIVLJENJE
Za vse in vsakogar — gradbena podjetja, hišne svete, graditelje in lastnike zasebnih hiš in gospodarskih poslopij
N A T I Č N I C E
VARNOSTNI VTIČI
Varnostni (šuko) vtič, II-polni 10 A, 250 V
Natičnica s keramiko, II polna 10 A, 250 V
in drugi kakovostni izdelki renomirane Tovarne elektromateriala
ČRNUČE PRI LJUBLJANI
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« M. SOBOTA RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA:
1.	PRODAJNEGA REFERENTA
Pogoj: višja komercialna ali srednja ekonomska šola — prednost ima moški prost vojaščine.
2.	DVEH ADMINISTRATORJEV V TEHNIČNIH SLUŽBAH
Pogoj : srednja ekonomska šola.
3.	SKLADIŠČNIKA
P o g o j: visokokvalificirani trgovski delavec.
4.	DVEH KONTROLORJEV
Pogoj: kvalificirana trgovska delavca ali ustrezna praksa. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. — Interesenti naj pošljejo svoje pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije kadrovsko socialni službi podjetja.
KOMISIJA ZA OPRAVLJANJE POMOČNIŠKIH IZPITOV
pri Šolskem izobraževalnem centru za razne stroke v Murski Soboti, obvešča
vse kandidate, katerim poteče učna doba, da morajo oddati prošnje do 28. novembra 1963.
2. decembra 1963 ob 8. uri se je treba javiti na šoli zaradi prevzema naloge.
Prošnji je treba priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo.
Elektrotehnično podjetje »Blisk« Murska Sobota razpisuje prosta delovna mesta:
2 SKLADIŠČNIKA
1	ELEKTROMONTERJA
2	STRUGARJA
Pogoj: pod 1. kvalif. trgovski delavec; pod 2. kvalif. elektromonter; pod 3. kvalif. kovinostrugar Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prošnje sprejemamo do zasedbe delovnih mest. 0-1017
Upravni odbor Kmetijske zadruge Puconci razpisuje prosta delovna mesta:
1.	KMETIJSKEGA TEHNIKA — REFERENTA ZA PRIDOBIVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ;
2.	STROJNIKA —MEHANIKA ZA STROJNO DELAVNICO;
3.	SALDAKONTISTA-(KE);
4.	TRAKTORISTA NA PE MAČKOVCI;
5.	HLEVARJA NA PE PUŽEVCI.
Pogoji: Pod 1. končana SKŠ z najmanj dveletno prakso; pod 2. visokokvalif. ali kvalif. mehanik z najmanj 3-letno prakso v avtomehaniki; pod 3. srednješolska izobrazba; pod 4. kvalif. traktorist z kategorijo F.
Nastop službe za vsa delovna mesta takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov KZ Puconci. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. — Pismene ponudbe z opisom šolske izobrazbe in dosedanji zaposlitvi poslali na upravo KZ Puconci do 30. novembra 1963.
Trgovsko podjetje »Petrol« Ljubljana, skladišče Murska Sobota, razpisuje za bencinski servis v Murski Soboti mesto
BLAGAJNIČARKE
Prednost imajo trgovske pomočnice. — Nastop službe je možen takoj, ali po dogovoru. Plača po pravilniku podjetja. — Reflektantke naj pošljejo pismene ponudbe na »Petrol«, skladišče Murska Sobota, Jožeta Kerenčiča št. 17.	0-1027
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
FRANCA KOVAČA
TRAKTORISTA IZ MARKOVEC
se globoko zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in izrazili sožalje. Posebna hvala direktorju KZ Šalovci, traktoristom KZ Šalovci in Petrovci, lovski družini, trg. podjetju Goričanka in Osnovni organizaciji SZDL Čepinci za lepo slovo.
Globoko žalujoči: žena, hčerkici, starši in sestri ter ostalo sorodstvo.
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ ZVESTI SODELAVEC IN DOBER
TOVARIŠ
GEZA SLAVIC
POSLOVODJA ,,DELIKATESE" - BIFEJA" V MURSKI SOBOTI
DELOVNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
MURSKA SOBOTA, 19. NOVEMBRA 1963.
DELOVNI KOLEKTIV DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR SINDIKALNA PODRUŽNICA
TRG. PODJETJA „MERKUR”
MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti- List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje
— Naročniški m oglasni oddelek. Murska Sobota. Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti St. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 21. NOV. 1963
5
UREDITVENI NAČRT SOBOŠKEGA PARKA
Pred dnevi je predstavnikom občinske skupščine in hortikularnega društva v M. Soboti predložil Jože Strgar, dipl. ing. agronomije, ureditveni načrt soboškega parka, ki ga je izdelal po naročilu teh organizacij.
Ureditveni načrt zajema obnovo parka okrog gradu in okrog spomenika zmage, ter predvideva postopno preureditev v nasadih, cvetličnih gredah in zelenih ploskvah. Projektanta je pri načrtovanju vodila prvotna baročna osnova parka oziroma tip angleške parkovne ureditve, ki pa je s propadanjem dreves in nenačrtnim dosajevanjem izgubila svojo prvotno obliko. Zaradi tega bo po načrtu potrebno delno odstraniti nekatere skupine dreves in urediti ter vzdrževati zelene ploskve. Predvidena je delna premestitev poti in odstranitev raznih predmetov v tak način parkovne ureditve. Park se bo po načrtu o-
bogatil tudi s cvetlicami, trajnicami, predvsem vrtnicami.
Predlog so v načelu osvojili. Sedaj ga bodo obravnavali še v pristojnih službah varstva zgodovinskih spomenikov, ker
je park tudi doslej bil zaščiten. Končno bodo načrt predložili svetu za komunalne zadeve in odboru krajevne skupnosti v Murski Soboti v potrditev. S postopno premestitvijo po predloženem načrtu, se bo soboški park nedvomno uvrstil v vrsto najlepših parkov ter dal mestnemu središču pomemben prispevek.
Motiv iz soboškega parka 	Foto Kološa
POGOVOR NA CESTI
Cestni odsek Mačkovci — Otovci. Zanj skrbi cestar Jože Semler. 8 km dolg rajon ima lepo urejen, čeprav velja tudi za ta odsek, tako kot za vse neasfaltirane ceste, da jih je čedalje močnejši promet pošteno »zdelal«.
O prometu na tej cesti pravi cestar Semler tole:
— Analize, ki jih delamo vsak mesec, kažejo različno, povprečje je približno takšno: osebnih avtomobilov 250, tovornih avtomobilov 150, motornih koles 200, vprežnih vozil 250 in kolesarjev 500 na dan. Posebno sedaj v jeseni, ko navažamo gramoz, je dela čez glavo. Včasih je bilo bolje, ko so gramoz vozili transportni delavci. Sedaj pa ga moramo cestarji sami. Najhujše pa je pozimi, ko je poledica. Na cesti moramo biti noč in dan in posipavati zaledenelo cesto, rudi ko je sneg, delamo ne glede na noč ali dan. —
Kaj pa asfaltiranje te ceste?
—	Obljubljeno je, da bodo že prihodnje leto začeli z asfaltiranjem od marijanskega križišča proti Mačkovcem. Tega se veselim.
In Vaš poklic?
—	Me zelo veseli. Dvanajst let sem cestar. To želim tudi ostati.
Imate kako posebno željo?
—	Da bi ostal na svojem od-
seku, kajti navadno se zgodi tako, da človeka premestijo ko si uredi svoj odsek ceste.	-do-
Jože Semler, cestar — na svojem odseku	Foto D. Obal
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
Jutri bodo začeli na soboškem filmskem platnu prikazovati v tem mesecu že drugi slovenski film »SAMORASTNIKI«. Film je bil na letošnjem festivalu v Puli proglašen za drugi najboljši jugoslovanski film, poleg tega pa so posamezni igralci dobili najvišja priznanja. Kljub temu, da je prejel toliko kolajn, pa se je kasneje v slovenski javnosti razvnela živahna polemika o njegovi umetniški vrednosti. Bilo je izrečenih precej kritičnih besed, pa tudi pohvalnih.
Scenarij za film je bil napravljen po noveli Samorastniki, ki jo je napisal Prežihov Voranc. Novela sama je izredno lepo umetniško delo, v katerem nam pisatelj pripoveduje o usodi kajžarskega dekleta Hudabivške Mete in gruntarjevem sinu Ožbeju, nepremagljivi ljubezni med njima, iz katere se pa rodi devet otrok, ki pa ne morejo dobiti očeta, ker je mati kajžarska hči, oče pa gruntarjev sin in zato po njegovi smrti rastejo kot samorastniki, ki se razkropijo po vsej deželi. Hudabivška Meta je izredno močan lik žene, ki se kljub naj večjemu sramotenju in mučenju ne odreče svoji ljubezni, nasprotno pa Karnice v boju z njo propadejo. V koliki meri in kako so filmski ustvarjalci prenesli to na filmski trak. pa je že bilo mnogo izrečenega in tudi zapisanega, vsekakor pa je to film, ki zasluži ogled.
Po ameriškem filmu »TAJNI PARTNER«, ki bo na sporedu v ponedeljek in torek, pa bomo spet gledali jugoslovanski film »NADŠTEVILNA«, ki prikazuje mladino na delovnih akcijah in njene težnje, da bi prebila socialne meje, ki jo razdružujejo. Kmečko dekle Malena ne more pustiti, da bi njen zaročenec Mihajlo sam odšel na delovno akcijo, zato skrivaj pride na delovišče avtoputa. Toda Mihajlo je že vrgel pogled na mlado študentko in zato ob prvi priložnosti odide v njeno brigado. Da bi bil mladi študentki
bolj všeč, si kupi uro, špičake in na vse načine skuša vzbuditi Nadino pozornost, ne da bi opazil, kako se mu zaradi tega posmehujejo tovariši. Toda Nada ga odbije, zato se Mihajlo razočaran vrne v svojo brigado, se zagrize v delo, postane udarnik, Malena pa je prav tako postala odlična brigadirka, začela obiskovati tečaj za krojenje in zato je še eno izmeno ostala na akciji. Mihajlo pa se je vrnil na vas, kjer bo pričakal Maleno. Torej film poln vedrine in sproščenosti, kakršno lahko le nudi življenje mladih ljudi.
PREPOZNO NAKAZALA SPREMEMBO SMERI
Lažja prometna nesreča se je pripetila 15. novembra v M. Soboti na ulici Štefana Kovača. Kolesarka Marija Han iz Vanča vesi je prepozno nakazala spremembo smeri, zaradi tega voznik osebnega avtomobila Evgen Kerčmar, ki je prehiteval Hanovo, trčenja ni mogel preprečiti. Hanova je bila laže poškodovana.
REŠIL SE JE IZ PRAGOZDA
Ameriški pilot Joe Anderson, ki so ga imeli že za mrtvega, ker je njegovo letalo treščilo v pragozd Nicaragua, se je uspešno rešil po dveh tednih. Po pragozdu je hodil peš.
V zgodovini letalstva je to prvič, da je kak pilot padel v pragozd in mu je uspelo, da se je rešil.
ZALETELA SE JE V STOJEČEGA KOLESARJA
Kolesar Mihael Zver iz Odranec je 14. novembra stalna cesti Beltinci—Odranci. Iz neznanega vzroka se je vanj zaletela mopedistka Kristina Čurič iz Trnja. Zaradi močnega sunka je Zver padel po cesti in dobil poškodbe na glavi.
V Gaberju — po prometni nesreči, o kateri jo je deklica na sliki »skupila«. Spet neprevidnost ali kaj?
(Foto S. Klinar)
Zračnica se mu je izpraznila
Hujša prometna nesreča se je pripetila 13. novembra v Petanjcih. Osebni avtomobil MS 11-10 je upravljal Šoš Dezider iz Veščice, ko se mu je nenadoma izpraznila zadnja desna zračnica. Zaneslo ga je
v obcestni kup gramoza, takrat so se odprla tudi vrata avtomobila in sopotnica Gizela Vrečič je padla v jarek. S kupa gramoza se je avto prevrnil v jarek na Vrečičevo in jo težko poškodoval.
ŠTEFAN NEMEC, MUZIKANT — VETERAN IZ DOKLEŽOVJA
KLARINET - 35 LET, SAKSOFON - 20 LET
Mihael Nemec iz Dokležovja je letos zakoračil v dvainsedemdeseto jesen. Čil je in zdrav. Doma opravlja še vsa dela, tudi na polju, sicer pa njemu podobne korenjake srečamo tudi drugod po vaseh, toda vseh ne poznajo ljudje skoraj po vsem Pomurju, medtem ko Mihaela Nemca, muzikanta iz Dokležovja, poznajo prebivalci vasi ob obeh bregovih Mure.
Pred dnevi sem ga obiskal. Ko sem prišel do njegove domačije v Dokležovju, se je pravkar s kolesom pripeljal s polja. Rade volje se je odzval vabilu za razgovor in kar sam začel takole:
Že 55 let sem muzikant. Začelo pa se je vse skupaj takole: Pred 58 leti, ali nekaj več, sem kot vsi drugi otroci, tudi jaz pasel krave. Pa se je zgodilo, da sem nekega dne na paši zaspal in krave so zašle v sosedovo koruzo. Seveda, bil sem kregan in oče je moral poravnati škodo. Toda prav ta dogodek je sprožil tudi to, da mi je oče kupil »žveglo« in od takrat sem na paši igral, samo da ne bi zaspal. Nekaj čas je bil ta instrument kar v redu, kasneje pa ml je starejši prijatelj iz bezgovega lesa naredil primitivno flavto, »stranjščico«, kakor smo jo imenovali. Potem je moj prijatelj kupil dvoredno harmoniko in kmalu sva znala zaigrati že okrog 30 viž. Ljudje so postali pozorni na najino igranje in očeta so nagovorili, da mi je kupil klarinet in okarino.
V prvih dneh noben instrument ni dal glasu iz sebe. Nikakor ga nisem mogel »pogrüntati«. V Veržeju je bil neki izdelovalec glasbil in odšel sem k njemu. Potrebno je bilo samo malo olja, namazal je namreč glasbili in zaslišal sem prve zvoke. Takoj sem začel
spoznavati tudi note in v naslednjih letih sem potem igral v sestavu različnih godb po Pomurju. Šest let sem sodeloval kot godbenik v ljutomerski godbi, bil pa sem tudi med ustanovitelji soboške godbe. Igral sem kjer je le bila priložnost. Doma je bilo siromaštvo in težko Je bilo prislužiti kakšen dinar.
Na katere instrumente pa igrate?
Klarinet sem igral 35 let in dvajset let saksofon. Toda klarinet mi je najbolj pri srcu.
In koliko melodij ste preigral? Če verjamete ali ne, prav gotovo okrog 5 tisoč. Sedaj pa še lahko zaigram okrog 400 melodij in viž.
Ali ste že kdaj za dalj časa prekinili z igranjem?
Sem, lansko leto. Toda pred mesecem sem spet kupil klarinet in sedaj spet redno vadim, pa čeprav imam že 72 let. Igram v ansamblu beltinske folklorne skupine, pa še povsod drugod me vabijo. Seveda, skupaj z vnuki napravimo pogosto kakšen »koncert« tudi doma.
Vaša vnuka Janez in Jernej sta tudi godbenika, kakšen je vaš delež pri tem?
Vlil sem jima volje do glasbe in razgrnil pred njima glasbeni svet. Prve napotke sta dobila od mene. Pa še sedaj jima svetujem. Za njiju sem prepisoval tudi ves notni material, ki ga potrebujeta. Priznati moram, da sem se ob dajanju nasvetov učil vedno tudi sam.
Kaj svetujete mladim godbenikom?
Naj se učijo. Mnogo je treba znati, če hočeš postati dober muzikant. V tem poklicu je treba trdo delati. Danes imajo mladi mnogo boljše pogoje, zato jih naj pametno izkoristijo.	K. S.
Štefan Nemec — Foto K. Sukič
Novi Beograd -središče
milijonskega mesta
Danes živi v Novem Beogradu okrog 60.000 ljudi. Predvideva se, da bi naj čez 15 do 20 let tam živelo okrog 250.000 ljudi. Takrat bo velik 40 kvadratnih kilometrov. Vendar pa Novi Beograd ne bo neko posebno mesto, temveč središče Beograda, mesta, ki bo imelo več kot milijon prebivalcev. Z njim pa se bo dokončno povezal Beograd z Zemunom, kar bo preprečilo, da bi se mesto širilo proti jugu in proti Smederevu.
V središču Novega Beograda bodo nova poslopja državne uprave, večje trgovske hiše in zgradbe za kulturno in zabavno življenje Predvideni pa so izredno lepi parki, igrišča, parkirni prostori, jezera in drugo, kar potrebuje tako veliko mesto.
V prejšnji Številki smo poročali: v Rogašovcih nova zgradba postaje Ljudske milice	Foto S. Marič
Nesreče—nezgode—nesreče
OTROK ZANETIL KOPICO SLAME
V soboto je nastal v Kobilju požar, ki se pa k sreči ni razširil. Vaščani so skupaj z gasilci takoj začeli gasiti in omejili požar, tako, da se ni razširil na gospodarsko poslopje v bližini.
Požar je povzročil otrok, ki je zažgal borove iglice v oddaljenosti le pol metra od slame. Ker so se suhe iglice močno razgorele, se je vnela še slama.
Ta in podobni primeri nas ponovno opozarjajo na to, da ne dajajmo priložnosti otrokom, da bi se z vžigalicami igrali, kajti posledice nesreče so mnogo večje kot bi jih lahko pričakovali.	T. C.
GORNJI SLAVEČI
V noči od nedelje na ponedeljek je pogorela hiša Karla Benka. Požar je napravil precejšnjo škodo, saj je zgorelo nekaj strojev, svinjak in zrnje, ki je bilo shranjeno na podstrešju. S prizadevnostjo domačih gasilcev in gasilcev iz Kuzme ter Doliča, gre zahvala, da se požar ni razširil še na gospodarsko poslopje.
ZARADI NEPRAVILNE VOŽNJE V OVINKU ŠKODE ZA 500 TISOČ DINARJEV
14. novembra je upravljal tovornjak MB 80-44 Franc Juhart na cesti III. reda v Fokovcih. V ovinek je vozil nepravilno in s tem prisilil nasproti vozeči tovornjak MB 41-18, ki ga je upravljal Viktor Veindorfer, da je zavozil v obcestni jarek, kjer je zadel ob betonske stopnice, ki vodijo na pokopališče. Telesnih po-
škodb ni bilo, materialne škode na tovornjaku pa je za cca 500 tisoč dinarjev.
CIGARETA GA JE ZAPELJALA
12. novembra se je dogodila lažja prometna nesreča. Poklicni voznik Jakob Prenta iz Lendave je upravljal omenjenega dne tovornjak MS 13-96 na cesti Hotiza — Črensovci. Ko si je prižigal cigareto, je izgubil oblast nad vozilom in obtičal v obcestnem jarku.
Te dni v Rakičanu na SKS
PREJŠNJI ČETRTEK se je na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu sestala komisija za idejno vzgojno delo. ki deluje pri šolskem komiteju ZMS. Razdelili so teme predavanj po časovnih obdobjih, da jih bodo lahko temeljiteje izvajali.
UČNI USPEH v prvem četrtletju na šoli ni zadovoljiv. Najslabše je v obeh prvih razredih, kar pa izvira verjetno tudi iz tega, da so dijaki prišli iz različnih osemletk in se še niso prilagodili učnemu kriteriju na šoli.
V NEDELJO je bil na šoli roditeljski sestanek. Udeležba na njem je bila zadovoljiva, v prvih razredih celo stoodstotna.
ŠPORT NA TIŠINI
Prejšnji teden so imeli učenci na tišinski osemletki letošnji prvi športni dan. Po doseženih rezultatih in tudi po organizaciji, je športni dan dobro uspel.
Odigran je bil tudi rokometni turnir, v katerem je v moški ekipi zmagal 7.b in v ženski ekipi 8.b razred.
Medrazredno tekmovanje v nogometu in rokometu se je končalo. Pionirji so pokazali veliko volje, saj so tekmovanje tudi sami vodili V rokometu je zbral vse možne točke 8.a, v nogometu pa 7.b razred. Obe ekipi sta prejeli priznanje šole.
Te dni se bo začelo tekmovanje v namiznem tenisu in šahu. Na programu pa imajo skupni športni dan s puconsko osemletko, ko jim bodo ti vrnili spomladanski obisk.
Šolsko glasilo »v senci topolov« dokaj redno izhaja. Peta številka bo izšla kot praznična ob Dnevu republike. Po vsebinski ureditvi bo podobna prejšnjim številkam.
V PREJŠNJEM TEDNU so se sestali tudi člani osnovne organizacije ZKS na tej šoli razpravljali so tudi o pripravah na redno letno konferenco.
-do-
MOŠČANCI
Pred dnevi so imeli sestanek člani mladinskega aktiva v Moščancih. Dogovorili so se za delo do konca tega leta. Ob Dnevu republike bodo skupno z učenci šole pripravili proslavo, pripravljajo pa se tudi k študiju primerne igre za uprizoritev v zimski sezoni.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI SPLOŠNE BOLNIŠNICE MURSKA SOBOTA od 4. do 16. novembra 1963
Franc Zakojč, Martin Škafar, Štefan Balažič — tretjič, Jože Lebar — drugič, vsi iz Tovarne čevljev iz Turnišča: Terezija Čergnej iz Turnišča; Marija Šnepf iz Šalovec; Marija Lukač — desetič iz Bakovec; Zdenka Korošec — tretjič, Jože Novak — drugič, Janez Korošec — štirinajstič, vsi iz M. Sobote: Angela Magdič, Anica Kovačič, Elvira Toth, Ema Kranjec, Slavica Legen, vse iz Šole za zdravstvene delavce v Murski Soboti; Marija Fujs — tretjič, iz Lendave; Emilija Ritter — drugič, Ana Balažič, obe iz Dolgovaških goric; Jože Magdič — drugič iz Lipe; Janez Miholič — sedmič iz Dokležovja; Ljudmila Cigan, Gizela Palfi — drugič, Terezija Bukovec, Marija Lonec, Francka Zver, Ana Žižek — drugič, Marija Halas, Adela Duh, Jolanda Kiš, Jože Kasaš — drugič, Ignac Ceh, Ladislav Banfi, Štefan Bažika — drugič, Jožef Čekič, Ladislav Gerenčer, Ladislav Baša — drugič. Franc Koren, vsi iz podjetja »MEHANIKA« Lendava; Marija Ceiger, Ivan Kuplen — drugič, Martin Forjan, Franc Džuban — drugič, vsi iz murskosoboške bolnišnice,
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota.
KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI razpisuje delovno mesto
FRIZERJA — FRIZERKE
Nastop službe takoj ali po dogovoru.	D-1036
KINO
M. SOBOTA — od 22. do 24. nov: slovenski film: »Samorastniki«. 25. in 26. nov. ameriški film: »Tajni partner«. 27. in 28. nov. jugoslovanski film: »Nadštevilna«.
SL. RADENCI — 23. in 24. nov. jugoslovanski film: »Rana jesen«. 28. nov. nemški film: »Dokler nas denar ne loči«.
KRIŽEVCI pri LJUT. — 23. in 24. nov. francoski film: »Moj stric«.
VIDEM ob ŠČAV. — 23. in 24. nov. ameriški barvni film: »Tobi Taylor«.
V. POLANA — 23. in 24. nov. švedski film: »Mein Kämpf«.
BUČKOVCI — 23. in 24. nov. ameriški barvni kinemaskopski film: »Cawboy Vichita«.
Prodajni servis MODNA HIŠA, Maribor, Partizanska c. 3
Vas vabi na ogled tekstila in konfekcije.
POMURSKI VESTNIK, 21. NOV. 1963
6