Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljd po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol lota 2 gld. 40 kr., za četort leta 1 gld. HO k. V tiskarnici nprejemana za leto 4 g' ld., za pol leta 2 gld., za »'etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXVIII.
V Ljubljani 3. kimovca 1875.
List 36.
Koledar za naslednji teden.
Kimovec. — September.
5.	Nedelja XVI po binkoštih. Evangelij: „Jezus ozdravi vodeničnega človeka". (Luk. 14.) — Sv. Lav-rencij Justinijan, pervi patrijarh v Benedkah. f 8. pro-senca 1455.
6.	Ponedeljek. Sv. Caliarija, prerok, ki je 520 pred Kristusom judovsko ljudstvo učil, pa tudi ostro svaril maloserčne jude, pa jih z upanjem v prihodnjega Mesija tolažil.
7.	Torek. Sv. Peter Klaver, iz jezuitovskega reda, misijonar sužnjih zamurcev v novi Kartageni v Ameriki, t 7. kim. 1654.
8.	Sreda. Praznik rojstva Marije Device ali mala Gospodnjica. — Sv. Adrijan sprič., je bil na povelje cesarja Maksimijana s 23 kristjani v ječo veržen, kjer je bil ud za udom razsekan; njegova žena Natalija ga je k stanovitnosti vnemala.
9.	Otertek. Sv. Gorgonij sprič., strežaj cesarja Dioklecijana, je s pomočjo svojega tovarša Doroteja vse druge služabnike tega cesarja k veri v Kristusa pripeljal.
10.	Petek. Sv. Nikolaj Toleutin, spozn. iz reda pušavnikov svetega Avguština, t 10. kimovca 1308.
Sv. Pulherija, cesarica in devica, je bila hči cesarja Arkadi ja in cesarice Evdoksije, vnuknja cesarja Teodozija Velicega in sestra Teodozija mlajšega. Pulherija je leta 399 v Carigradu luč sveta ugledala. Nje oče Arkadij je bil slab vladar, ker se je dal od svoje žene in svojih dvornikov goBpoeariti; umeri je 1. maj-nika 4( 8. Pulherija je bila tedaj sirota 9 let stara. Bog ji je po svojem svetem sklepu že zgodaj podelil dar modrosti, pobožne molitve in moške serčnosti. Svojega brata Teodozija, prihodnjega cesarja, in svoji dve sestri je podučevala v keršanskera nauku, jih vodila v cerkev, in jim navdihovala ljubezen do Boga in čednosti. Se pred svojim 15. letom je naredila obljubo vedne čistosti, in je tudi svoji dve sestri nagniia k tej obljubi. To svojo obljubo je zapisala na prezalo z zlat mi m drazimi biseri okovano tablo v vedui spominj.
Leta 414, 14. malega strpana, je bila Pulherija izvoljena za vladarico vsega cesarstva in za varhinjo svojega brata Teodozi ja. Sozomen, zgodovinar, ki je tisti čas živel, od nje pripoveduje, da je prav izverstno in častitljivo vladala. Govorila in pisala je latinsko in greško prav dobro. Pred vsakim imenitnim opravilom in poveljem je Boga prosila razsvetljenja in pomoči. Dajala je modre in ljudstvu koristne postave. Pod njenim viadar-
stvom se je cesarstvo močno opomogl ^t in po svetu sloveti jelo. Po sijajnih zmagah so bili sovražni in ošabni Perzijani ukroteni. Armado divjih Hunov je pred Carigradom Božji strah prešinil, in bili so dokončno zmagani. Pulherija je dala zidati več cerkva, samostanov in bolnišnic, ktere je s cesarsko darežljivostjo oskerbo-vala. Cesarski dvor je bil enak samostanu, v kterem je tihota in pobožnost gospodovala. Po dokončanih vladarskih opravilih je Pulherija brala, molila in s svojima sestrama cerkvene cblačiia šivala in pisala ali štikala. Svoje telo je s postom in ponočno čujo pokorila, tudi se je vsim posvetnim veselicam odpovedovala. Ko je bil nje brat Teodozij 20. leto dosegel in je na oženitev mislil, mu je za pošteno nevesto skerbela. Teodozij se je poročil z Evdoksijo 421. leta. Pulherija je še nekoliko časa na strani svojega brata in njegove ž*ne vladala v lepi edinosti, dokler se ni jela ta edinost kerhati.
Krisapij, zaveržen, hudoben človek, zaničevavec vere in vsega svetega, se je s svojim hinavskim prilizo-vanjem mlademu in neskušenemu cesarju Teodoziju tako prikupil, da ga ta izvoli pervega dvornika in vi.š^ga poveljnika svoje životne straže. Ta hudobni človek, s černo dušo, je pervega poveljnika cesarske armade, poštenega in zvestega junaka, tako sovražil, da ga je ukazal na tihem umoriti. Tudi pobožna Pulherija mu je bila na potu, skušal je njen vpljiv do cesarja in v!a-darstva odstraniti; kar bomo kmalo vidili.
Tisti čas je bil krivoverec Nestorij na noge stopil, znal se je cesarju tako prikupiti, da je bil leta 42^ za patrijarha v Carigradu zvoljen in posvečen. Kmalo po tem je v stolni cerkvi pridigoval, da Marija ni Mati Božja. Pulherija, od sv. Duha razsvetljena, se je temu krivemu nauku moško zoperstavljala, ter svojemu bratu oči odperla. Po njenem prizadevanji je bil sklican cerkveni zbor v Efesu, kjer so zbrani škofje Nest^rija obsodili in njegov nauk zavergli. S oveči cerkveni p.savec Baronij piše: „Po božjem sdepu se je zgodilo, da je devica in nevesta Kristusova — Pulherija branila Devico in Mater Božjo zoper Nestorijevo preklmjevanj-, k- r je v zvijače nestorijancev zapr-denega Teodoziia iz temnic k luči resnice pripeljala".
Ta zmaga sv. Cerkve in moč, ki jo je Pulherija d > cesarja imela, je hudobnega KrUapi ja grozno pekla; toraj si je prizadeval jo odstraniti. Neprenehoma i«" podpihoval cesarico, ter ji na ušesa trob.l: , Sej si ti cesarica, ne pušaj, da bi se Pulherija v vladarstvo vtikala". Podpihana Evdoksija tiši v cesarja, naj odpravi svojo sestro od vladarstva. C«iiar ji odgovori: ,/lVga ne bora storil, ker mi je pri vla-lanji koristna, zvesta in vestna". Ker je bilo to spodletel i, Krisapij cesarico še dalje kajfa, naj cesarja pregovarja, naj da svojo se3tro, ki je Bogu obljubila vedno čistost, žkot.i Flavi-
janu za dijakoniso, da bode v cerkvi ženske opravila oskerbovala. Krisapij in Evdoksija sta si namreč mislila, v tem novem stanu Pulherija ne bo imela časa vtikati se v vladarska reči. Cesar se da pregovoriti, in ponuja svojo sestro Flavijanu za dijakoniso — cerkveno služabnico. Škof oe brani jo sprejeti, ker previdi vse zvite naklepe; sporoči pa vse to sveti devici. Pulherija se umakne zavoljo ljubega miru na pristavo, kjer dve leti — ločena od svet* — v molitvi in premišljevanji preživi.
Po odhodu svet-s device se verti v cesarstvu vse narobe. Bog odtegne cesarju in njegovemu vUdarstvu svoj blagoslov. Stari krivoverec Evtih, Kri apijev boter, začne cčitno učiti I. 44*, da ima,Kristus le samo eno naturo, in da ni bil pravi človek. Škof Flavijan se temu krivemu nauku ustavlja, in zato je bil odstavljen in do smerti mučen. Evdoks»ja in Krisapij delata silovitosti in gnjusobe v Cerkvi Božji Cesar vse početje krivo-vercev s svojo postavo odobruje in p iterjuje. Sveta devica — nagibana od sv. Duha — zapusti samoto , gre k cesarju svojemu bratu, in govo-i z njim s toliko močjo, da cesar sprevidi strašanski prepad pod svojimi nogami, obžaluje sv..je zm>»te, in obeta popravljati vse kiivice. Pa smert ga prehiti, ker pade s kinja in umerje 28. mal. serp. 450.
Krisapij že prevdi»rja, koga bi i.a spraznjeni cesarski prestol (tron) posadil, da bi lahko še dalje po svoji hudobni volji zateral katoliško Cerkev. Puiherija sprevidi njegove satanske naklepe, se polasti vladarstva, in bila je oklicana od starašinstva in arma<ie cesarica. Neznan-ko je bilo veselje po vsem cesarstvu. Krisapij je b 1 zavoljo svojih hudooij k smerti obsojen in ob glavo djan. Cesarica Pulherija si izvoli poštenega ženina Marcijar.a, višeg* vojakov, toda s to pogojo, da bode spoštoval njeno obljubljeno vedno devištvo. Pred poroko vpričo patrijarha Anatolija s prisego obljubita, da bora kot brat in sestra skupaj živela in cesarstvo po volji Božji vladala. Pervo njuno delo je bilo, da sta pregnane škofe in duhovne na njih sedeže poklicala in <>zdravlja'a rane, ki so bile katoliški Cerkvi od krivo-\eicev vsekat.e. Z njuno pomočjo je bil od svetega papeži Leona Velicega sklican vesoljni cerkveni zbor v Kalcedon 1. 451 , kjer je b.i Evtia obsojen in niegov nauk zaveržen. Sveta cesarica je na čast Materi Božji tri cerkve s zidal*, in v niih dnevnice presvete Device vpeljala, kamor je tudi sama — spremljana od ene služabnice — molit hodila še celo v slabem vremenu. Za spala je v Gospodu koncc mal. serp. 453. Po nji je bila velika žalost. Marciiao je po njenem duhu vladal, in je po treh letih šel za nj > v večnost. -— Bog nam d*j v»*;iko tacih vestnih in keršanskih vladarjev!
11. Satiota. Sv. Dnuol prerok. Gl. lansko Danico. List .')•».
t*oyteit r & urnostim oo. TrapMov*
Peljal s<-ra se po železnici v Lutterl<>ch v Aizaciji in sem >e podal od ondod v samostan Trapistov, kateri je bil o.i te^a kraja uro oddaljen in je bil v prav lepem polji. Ilotci -eni viditi življenje teh prostovoljnih spo-kornikov. „Soiitudo e-t janua coeli*', — to;e: ,,Samota so vrata v nebesa'': ta napis, visoko nad vraUmi, sije kakor colnce boječemu popotniku naproti. Čuden transparent. sem si mislil, v republikanizirani prosti Franciji, kjer je j>icer vse narobe obernjeno. Pozvonil sem, precej je pristopil menili ter mi je odperl, — jaz sem se nm nekoliko priklonil, on pa mi ie tiho g prtkimanjem odgovoril, in tako &va molče nekoliko postala, kmalo pa je v cerkvi pozvonilo. Zatajeni resni mož je bil
kmalo naj priljudniši človek, in je govoril dobro nemško in francosko. Mčgel sem nekoliko čakati, ker bilo je ravno opoldne. Za drušino sem imel lepo mertvaško glavo in sosed mi je bil spokornik s spokornim bičem in pasom, nad njima pušavnik z ljubeznjivim proti nebu obernjenim obrazom; iz žarnih oči bliščala se mu je rajska radost in veselje. Odzadej bila je lepa podoba Matere Božje. Troje bukve za dušne vaje so služile za spremen. Reči moram, da sem bil kmalo domač v tej resni družbi z lastnimi šegami, ki pa dušo povzdigujejo. Zdaj sem govoril z mertvaško glavo, ki pa sem se pre-derznil jo poprej po umetnosti pregledati, ali njena mu-tasta resnobna beseda me je poterla, rekoč: Čuj, moli, ker ne veš ne ure ne dneva. Nato sem premišljeval s sv. spokornikom, in kazal mi je z očetovsko pohlev-nostjo v globočine večnosti, in pa da nebesa stanejo velikodušne sklepe.
Pa zopet me povabi krotki pušavnik k pogovoru, mislil sem Nilove bregove, kjer so se velikrat take reči vidile, na p^svečenje in na umetnost Boga iz vsega serca vekomaj ljubiti, svet z vsimi lepotami in nevarnostimi sovražiti, in vse te reči rabiti le samo kot orodje za večno zvelicanje. Kaj pomaga človeku, ako bi ves svet pridobil, na svoji duši pa škodo terpelV Poslovil sem se v duhu s tem junakom premagovanja samega sebe , in se izročil v varstvo preblage Marije Device. Kmalo potem je pristopil trapist in me je povabil, naj grem samostan ogledat. Peljal me je na kor, tukaj so klečali mladi Francozi. Spodej v dolgi versti so peli trapisti. Bil je vroč opoldan, bili so vsi v bele, velike plajše ogernjeni in stali so v okrog tako pri miru, kakor podobe iz alaba^tra, kak r stoječi raerliči. Njih petje je bilo veličastno, razlegalo se je ko harmonije iz druzega sveta, tako ljubeznjiv.t so peli ti angeli v človeškem mesu. Potem sem obiskal obednico — velikanska mert-vaška glava zraven se<i;ža prijorjevega je gledala na goste -- povsod so spomini na smert in večnost.
Mladi trapist, ki je tu opraviti imel, je vedno z nagnjeno glavo molil, in le enkrat se ni na naji ozerl, dasiravno sva trikrat memo njega šla in rezno govorila. Pri svoj.-m priprostem živežu vendar tako dolgo živč trapisti kakor drugi ljudje, in častitljivi starčki so tako čversti in dobrovoljni, da nobenega posvetnega sladneža v srednji starosti nisem tako vidil. Taki trapist, kadar se poverne od težkega dela ves v potu, je svarilen zgled za milijone iz dandanašnjega občinstva, tako ponižen je v svojem slabem oblačilu vendar veličastna osebnost, vredna vse ljubezni in spoštljivosti. Tiho, mirno in veselo hodi po ternjevi poti terpljenja in pomanjkanja ves Bogu vdan, vse njegove misli, vse djanje in nehanje je ena in edina ljubezen do Boga.
Ti v resnici srečni vsak dan večkrat umerjo, umerjo tisučkrat v duhu predenj njih Bogu posvečena duša od večnega Sodnika dobro zasluženo plačilo prejme za zgolj sveto sp''korijo življenje. Trapist, kteri me je vodil, je boje svoje dni bil fraucosk vojaški častnik. Njegova postava, njegova ponižna pa ob enem moška hoja je kazala še ostanek življenja v vojni suknji; zdaj pa je srečni pod banderom Jezusa Kristusa.
Take premenjanja tukaj menda niso redke, in ljudje, kateri so poprej med svetom velike službe imeli, so spregledali, svet zapustili, so njegove časti zamenjali s trapistovsko rujavo kuto, ter so resnobno poslušali glas od zgorej, ki jih je k svetosti klical. Brez dvoma imajo te velike duše še marsikak gorek boj, toda po vsaki zmagi jih napolnujejo nove veselja, kakoršnih poznali niso poprej.
Potem smo obiskali spavnico menihov. Na levo pri vstopu je podoba smerti z napisom: ,,Morebiti še nocoj". Baron pl. Geramb, ki je nekdaj tudi tu stanoval,
jo je boje naredil. Ta podoba naj ne bi bila samo tu v spalnici teh angelov v mesu, ampak po vsih spalnicah, posebno onih mladih ljudi, katere ima vklenjene peklen-•ka nasladnost. V spalnici sami so bile verste iz desk narejene, in sem ter tje se kako spokorilno orodje. S spoštljivostjo sem se za nekaj trenutkov naslonil na po steljo Gerambovo. Spominki na tega v resnici velicega moža in na minljivost vsega posvetnega so zaporedoma mojo dušo napolnovali, ko mi je spremljevalec pripovedoval velike zasluge tega moža, pripovedoval s tisto ponižnožjo, ktera je lastna spokornim svetnikom, kadar govore o čednostih ali slavnih delih tacib, ki se štejejo v njih prijateljsko tovarstvo. Sicer pa je treba, da je človek poznal ljubeznjivega Geramba in z njim govoril, da ranjcega prav po vrednosti ve ljubiti.
Gredč iz spalnice sem se spominjal revnih poči-vališ jezuitov in druzih misijonarjev po poganskih deželah, kjer ti velikani svoje blago življenje neznanim nejeverskim bratom posvečujejo in tisučerno mučenstvo terpe za Jezusa. Nato smo se podali v tako imenovano kapitelsko dvorano, katera je podobna dolgi temni samostanski celici. Tudi tukaj je doma sveta ubožnost; dve podobi kinčate majhne okenca v sobi. Smert m večnost se vsak trenutek odzivate na resne pozdravljanja. Zdaj smo šli na pokopališče menihovsko in reči moram, da še nikoli nisem tako vesel molil na kakem merlisu.
H koncu sem obiskal lepo cerkev ali kapelo. Se nikdar nisem bolje razumel lepih besed „Memorare" (Spomni se), kakor tu, kjer na altarji sv. Bernard kleče na pomoč kliče Marijo Devico z angelsko gorečnostjo, kakor seraf. Velikrat sem opazil, da trapist, ki me je vodil, je večkrat utihnil, kader je ura bila, ali pa kader je zvonilo, in potem je zopet priljudno dalje govoril. Ponudili so mi kaj južine, kuhar pa je bil na polju; branil sem se, in nagovarjali so me še nekoliko časa ostati; nisem imel časa, vender da darežljivosti mnihov vstrežem, sem sprejel kupico vina, černega kruha in jabelk od preteklega leta. Prišli so tudi drugi trapisti, pa so le z znamenji govorili. Se sem vidil trumo trapi-stov iti v naj hujši vročini k delu na polje z lesenimi čevlji in s pasom prepasanih itd.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Posvečevanje izvoljenega škofa.
ADgeLo LibaCT DIC: TVIs VlglLn XtoMe.
P. B. C.
Škof, iz gerškega episkopos, latinsko episco p u s, pomeni nadzornik in je tisti cerkveni višji, ki v odločeni okrajini, škofiji, ima vse škofom odločene dele cerkvene oblasti pod naj višji oblastjo rimskega papeža.
Kadar je škofijsk sedež pravno spraznjen, se po cerkveno-pravni poti določi (designira) za novega Škota kdo, ki se misli, da bode za to sposoben. Ako je določeni (desigoirani) voljan to čast sprejeti, taisti prosi papeža za poterjenje (konfirmacijo); to poterjenje se da pa še le po natankem preiskovanji o sposobnostih in mnozih okolišinah ,,designiranca" v dotičuem kraji in v Rimu („processus informativus in partibus", in „pro-cessus definitivus Romae"), in po dokončnem poterjenji od sv. Očeta (prekonizaciji) se prihodnji višji pastir imenuje ,.izvoljeni škof". Temu nasleduje še „posve-čenje" (konsekracija) in „vmestenje" (intronizacija), kar se bode pri ljubljanskem novem milostnem škofu
preč. gosp. dr. Janeza Zl. Pogačarji doversilo to nedeljo, 5. kimovca 1875.
Veliko vernikov bo takrat pričujočih, zato naj nekoliko popišemo po rimskem pontifikalu, kako se god6 in verstijo te silo imenitne in resnobne opravila. Te opravila kažejo, kako silo težavne in velike dolžnosti katoliški škof nase vzame, zato naj bi pa tudi verniki o posvečevanji ne bili zgolj gledavci, ampak goreči mo-livci v prid novega škofa, da prejmejo toliko moč in milost pri posvečevanji, da bi mogli vredne nositi breme, ktero je za ange!jske rame pretežko.
Posvečevanje škofa se navadno godi ob nedeljah. Posvečevalec škof od papeža sprejme nalogo in dovoljenje k temu opravilu. Posvečevalec in posvečenec se poprešnji dan postita. Godi se posvečevanje v cerkvi novega škofa, ali pa v okrajini nadskofijstva, ako ne v Rimu samem. Okinčate se v ta namen dve kapeli, veči za posvečevalca, in manjši za izvoljenca. Stopnice večega altarja so pregernjene, na ktere se izvoljeni škof sklone, posvečevalec in drugi pa pokleknejo. Na bližnji mizi so mnogotere priprave za posvečevanje in sploh za zadevne opravila. Enako so pripravljeni vai škofovski pa-ramenti in obleke, persni križ, perstan, pastirnica itd., dalje sedež za posvečevalca, in trije sedeži za „izvolje-nega" in dva druga škofa asistenta, ki morata pričujoča biti. Posvečevalec ima saj tri kaplane z dvema strežnikoma. — Ravno tako morajo biti potrebne priprave v kapeli novega: škofovski paramenti, dotične posode in še več druzih reči.
Po vhodu v cerkev gre posvečevalec na svoje mesto in izvoljenec z dvema škofoma azistentoma na svoje, ter se vsi napravijo. Potem oba škofa peljeta novega škofa k posvečevalcu in starašina azistentov reče:
„Prečastitljivi Oče, sveta mati katoliška Cerkev zahteva, da tega pričujočega duhovna povzdignite v škofovsko breme."
Posvečevalec odgovori: „Aliimate apostoljsko povelje?"
Starši škof: „Imamo".
Posvečevalec: „Naj se bere".
Škofov kancler bere povelje. Ako je p svečevalcu izročena tudi sprejema prisege, tedaj novi škof bere še prisego. Priseže pa kleče pred posvečevalcem zvestobo in pokoršino sv. Petru aposteljnu, sv. Rimski cerkvi, sv. Očetu papežu in njegovim po cerkvenih postavah izvoljenim naslednikom. Priseže, da se noče vdeležiti nobenega kovarstva zoper telesno varnost ali druge krivice zoper sv. Očeta. Priseže, da bode s poslancem papeževim častitljivo delal, kader pride. Priseže, da bode pravice, časti, predpravice in veljavo sv. Rimske cerkve, sv. Očeta papeža in naslednikov njegovih varovati, braniti, zvikševati in pospeševati skerbel, da se ne bo nobenih kovarstev zoper imenovane pravice itd. vdeležil, temuč da bo take krivice odvračal itd. Priseže, da bode apostoljske določila, ukaze, naredbe itd. na vso moč spolnoval in skerbel, da jih drugi spolnovali bodo, da bode krivoverstva in razkolništva pa rngovilstva zoper papeža in njegove naslednike po svoji moči zatiral in pobijal, da klican na cerkveni zbor bode prijel, ako ne bo cerkveno veljavno zaderžan, da bode apostoljski Prestol ali osebno ali po gotovem poročniku obiskoval in o'i svojega pastirstva in stanu svoje cerkve, o življenji duhovstva in ljudstva itd. odgovor dajal, apostoljske povelja ponižno sprejemal in naj marljivše spolnoval, da bode skerbno ohranil posestva, ki so za škofovski preživek potrebn".
Novi škof obe. roki položi na evangelij in reče: ,,Tako mi Bog pomagaj in sveti evangelij". In posvečevalec reče: „Deo gratias. Hvala Bogu."
Posvečevalec ima zdaj s posvečencem »spraševanje".
Da mu namreč 18 prašanj, ki zadevajo na pervo to,
kako hoče ljudstvo učiti iz sv. pisma in besednega izročila, sv. Rimski cerkvi pokoršino skazovati, v vsem čisto, trezno živeti, se varovati posvetnih nespodobuih dobičkarij, ponižen, poterpežljiv, do ubožnib, popotnih in do vsih potrebnih zavoljo Jezusovega imena priljuden in usmiljen biti. Na vse odgovori posvečenec: „Hočem". Daljne vprašanja zadevajo glavne člene sv. vere, in pri vsih odgovori novi škof: „Verujem".
Po dopolnjenem izpraševanji gredo k altarju in prične se sv. maša. Novi škof stoji posvečevalcu ob levici, ko se moli očitna spoved. Drugi škofje pa stoje vsak pred svojim sedežem in s svojimi kapelani molijo očitno spoved.
Posvečenca oba škofa kmali peljeta v njegovo kapelo, kjer ga po škofovsko napravijo ter tudi mašuje. Pri „l)ominus vobiscum" se ne oberne k ljudstvu.
Pred evangelijem posvečenca zopet spremijo k posvečevalcu, in ima se pričeti posvečev«»nje. Posvečevalec posvečencu naznani pretehtne škofovske opravila in opominja pričujoče, da naj molijo z njim, da bi mu do-brotljivi vsegamogočni Bog podelil k temu prav obilno milost. Vsi pokleknej- , posvečenec pa se v naj veči ponižnosti na zemljo skIolc, ter v litauijah trojedioega Boga, Marijo, vse angele, ss. očake in preroke in svetnike na pomoč kličejo. Kadar pridejo do določenega mesta, posvečevalec vstane, se k posvečencu oberne in s pastirnico v levici trikrat nad njega pokliče blagoslov, posvetbo, posvečenje. Ob koncu litanij se posvečencu na rameni položi sv. evangelij. Posvečevalec in drugi škofje na novega škofa roki pulože, rekoč: „Prejmi sv. Duha".
Posvečevalec moli po kratki molitvi slovesno pred-glasje, v kterem je naznanovano kopernenje, kako naj zunanja lepota in svetlost škofovskih oblačil bode le znamnje notranjih čednost in pa dobrih del, v kterih naj se sveti škofovo življenje.
Posvečevalec na glas prične pesem sv. Duha. „Veni Creator Spiritus" (Pridi Stvarnik sv. Duh), in med tem ko drugi nadaljujejo pesem , posvečevalec po-mazili novega prod seboj klečečega škofa s sv. krizino na glavi, rekoč: „Maziljen* in posvečena bodi tvoja glava z i.ebeškim blag« slovoiu v ieau skolovskem v imenu t Očna, in v Sina, in t sv. Duha." Odgovor: „Amen." Pretresljiva je nadaljna molitev, v kteri se prosi za vse škofu najbolj potrebne čednosti in imenitne višepastirske lastnosti. Rečeno je pa tudi sovražnikom v strah: „Kdor ga bo preklinjal, bodi f=am preklet, in kdor ga bo blagoslovljal, bodi aam z blagoslovi napol-novan".
Nadalje posvečevalec novemu škofu mazili roke s prošnjo, da v^e, kar bode blagoslovljal, posvečeval, bodi blagoslovljeno, posvečeno, in naj poklada njegovih posvečenih rok siuži v si m v zveličan je. — Blagoslovi in izroči mu akotovsko pastirnico, da naj v strahovanji pregreh sklepa osfrost z dobroto, pohlevno vernike k čednosti nagiba, v mirni resnobi ne opuša kaznovanja.
Blagoslovi in izroči mu perstan, znamnje sv. vere, da naj nevesto Božjo, sv. Cerkev, ozaliŠan s čisto vero, brez oskrunjenja varuje. Vzame mu z ramen in da v roke evangelij, da naj gre in ga oznanuje sebi izročenemu ljudstvu.
Nash-dujc „paks", mir, ki ga posvečevalec in drugi škofje dajo in vošijo posvečenemu.
Posvečeni se poda v svojo kapelo, s serdico in tančico se mu otare in obriše glava, se umije, in nadaljuje sv. mašo do darovanja. Tako tudi posvečevalec.
Po darovanji *e poda posvečeni k posvečevalcu in tudi njemu kleče daruje: dve sveči, dva kruha in dve posodici vina."
Od zdaj oba skupaj nadaljujeta sv. malo; vzame se za ob& ena hostija in vina za ob£ v keiih. Posvečevalec torej obhaja na pervo sebe in potlej posvečenega. Naslednjič posvečeni z azistentoma na drugi strani za robom ravno tistega altarja nadaljuje sv. mašo, kakor posvečevalec na epistelski strani.
Po blagoslovu posvečevalec novemu škofu blagoslovi in izroči škofovsko kapo, mitro, ktero mu ko „če-lado brambe in zveličanja" dčne na glavo, da naj z orožjem obojega testamenta strah dela nasprotnikom resnice in bo močen vojskovavec zoper nje, kakor je Bog Mojzesu v pogovoru z njim z naj svitlejšimi žarki resnice ozališal obličje, in Aronu na glavo zapovedal „ti-jaro" postaviti.
Blagoslovi in izroči mu rokovice, v znamuje čistosti v sercu in v djanji, in da naj po njegovih rokah Bogu darovane daritve dosežejo blagoslov milosti Božje. —
Po vsem tem nasleduje vmestenje, intronizacija. Posvečevalec vstane, prime posvečenega pod desno roko, pervi škofov pa pod levo in ga peljeta ter ga posadita na škofovski sedež, in posvečevalec mu poda pastirsko palico v roko.
Posvečevalec nato zapoje „Te Deum", zahvalno pesem, in med tem ko ee poje, peljeta oba Škofa azi-stenta novoposvečenega po cerkvi, kteri ljudstvo blago-slovljuje. Odpoje se predglasba: „Firmetur mauus tua" itd., posvečevalec odpoje molitev za novega škofa, in poslednjič posvečeni da škofovski blagoslov vsemu pričujočemu občinstvu. P«»3večeni nato trikrat, vselej z višim glasom, zapoje vošilo: „Ad multos aunos" — Veliko let, dajo mu vsi škofje „p&x", in poslednjič ko sklep sv. maše bere evangelij sv. Jaueza: „ln princi-pio" itd. in se verne med spremstvom v svojo kapelo ter odloži mašne oblačila
Ako tedaj reč ob kratkem povzamemo, je jedro škofovskega posvečevanja v tem-le: Godi se med azi-stencijo dveh škofov (ah po papeževem privoljenji dveh prelatov) po škofu posvečevalcu med sv. mašo. Pred posvečevanjem se bere papeževo pismo, ki izvoljenega poterjuje in zapoveduje, da naj se za škofa posveti. Novi škof priseže zvestobo Cerkvi in njeuemu poglavarju. Opravi kratko izpraševanje o pravovernosti in neomadežanem življenji s primernimi obljubami. Nasledil jejo opomini, molitve in posvečevanja, pri čemur je zaznamnjana škofovska služba: soditi, tolmačiti, posvečevati, blagoslovljati, darovati, kerševati in birmati. Poklada rok po posvečevalcu in azistentih, z besedami: „Prejmi sv. Duha" Maziljenje na glavi in na rokah s sv. krizmo med klicanjem sv. Duha. Izročevanje pastir-nice ko znamnje cerkvene vlade; perstana, ko znamnje zvestobe do sv. Cerkve; evangelija, ko znamnje učila. Pnstavljenje škofovske kape na glavo in djanje rokovic na roke. Blagoslovljenje ljudstva grede po cerkvi. Poslednje molitve, vosila in blagoslov.
Od sv. Jakoba V Trstu, 26. avg. Zahvala. Naša cerkev je bila nekaj pobarvana, le svttiše (prezbeterija) je imelo gole stene. Če tudi so naš gosp. župnik večkrat spodbujevali, naj bi se kaj skupaj spravilo ter bojo tudi sami pomagali; vendar ni bilo upati, da bi se kaj lepega naredilo, ker mi faraui smo skoro vsi revni delavci in kmetje „fitniki", cerkev brez premoženja in brez dote, in mestno brezversko poglavarstvo tudi ne kaže dosti serca za našo slovensko cerkev.
Pa glej, preteklo zimo se je začelo šepetati, da so se gospod oče pogodili z laškim umetnikom v slirskar-stvu, kteri je tukajšno kapucinsko cerkev oslikal, ter bode naše svetiše na presno zmalal; vender smo dvomili, ker nam je zuano, da je tako slikanje drago.
Toda precej po Veliki noči so začeli delati, staro
malto odbijati, na novo ometovati, prišel je v farovž rečeni umetnik z enim delavcem in začel delati. Naslikal je na širokem stropu Božje oko, okoli njega čez 50 kerubinov, pod stropom ob oboku šeBt velikih angelov, na eni strani imenitno spremenjenje Gospodovo, na eni vnebohod, spodej v slepih oknih sest svetnikov, zadej za altarjem v okrožnici množico v pušavi, kteri Kristus blagoslovlja kruhe in ribi ter jih čudežno nasiti. Pred altarjem nad štirojnimi zakristijskimi vratami so štirje slovenski aposteljni ss. Ciril in Metod, Mohor in For-tunat.
Delo je terpelo od Velike noči do zdaj, to je, 4 mesce, stalo okoli 2000 gl., kakor se sliši, mi pa vsi farmaui nismo dali veliko čez 100 gl. Tedaj se nam je serčno zahvaliti našemu na vse plati previdnemu in skerbnemu preč. gosp. duhovnemu pastirju, in gosp. kaplanu, kateri veliko pomagajo, da je naša cerkev tako ozališana ter človeka presune in preleti tako, da bi se veselja zjokal, kadar noter stopi. Gosp. slikar, profesor Pompeo Randi iz Forli-a na Laškem, pa je kakor slikar na presno vse hvale vreden.
Farani sv. Jakopa v Terstu.
Is Košanske doline 18. avg. — Redke slovesnosti so se godile pred kratkim v naših krajih. V obroku 14 dni so bili slovesno blagoslovljeni trije križevi poti in sicer pervi v Košani, drugi na Suhorjih, tretji na Ostrož-nem berdu. Povabljeni v izveršavo te slovesnosti so bili g. učenik veronauka novomeške gimnazije v. č. g. Ignac Stavdohar.
12. nedeljo po bink. je bil blagoslovljen pervi kri žev pot v Kosam, kteri je sicer že dokaj star, pa vendar se je bilo zbralo silno veliko ljudstva od blizo in daleč, se je z vso pobožnostjo vdeležilo Božje službe in za vsacega kristjana tolikanj potrebnega premišjevanja Kristusovega terpljenja. 13. ned. po binkoštih v praznik Vnebovzetja D. M., ko je bil kr. pot na Suhorjih blagoslovljen, pa ni bilo toiiko ljudstva skupaj, ker je bil v treh sosednjih farah shod; tem lepša pa je bila slovesnost. Iz farovža nesli fo pošteni fantje posamesne table v procesiji, nedolžne deklice so svetile. V najlepšem redu veršila se je potem služba Božja, pri kteri so v. 6. g. oče v dveh oddelkih vernim razlagali pomen svečanosti, v pervem namreč Vnebozetje prečiste D. M., v drugem pa križev pot.
Nar lepši pa je bila slovesnost na Ostrožnem berdu 14. ned. po bink., kamor je bilo prišlo pet gg. duhovnov. Med zvonenjem in pokanjem možnarjev verstila se je procesija s križevim potom v cerkev, kjer je bilo blagoslovljenje in služba Božja med vbranim lepim petjem. Ne smem prezreti jedernatih govorov, v kterih so č. g. o. Ignac razlagali začetek, imenitnost in odpustke kr. pota, vmes vpletaje važne resnice, ljudem in okoli-šinam Časa in kraja primerne. Besede, ktere so govorili in slovestnosti, ki so se godile, nam bodo dolgo v spominu in globoko v sercu ostale. Vsaki dan željno pričakujem v Košano dveh novih zvonov od g. HiUerja. ktera sta, kakor se nam poroča, isverstna po zunanji obliki, tvarini in glasu, kaj več o tem ko pridejo.
Jlarija nasa redna Pomočnica*
(Dalje.)
Tudi od hudobnih ljudi pravičnim marsikatere nevarnosti žugajo, katere sveti apostelj Pavel tako-le za-znamnjuje: Vsi, kateri hočejo v Kristusu pobožno živeti, bodo preganjanje terpeti, t. j. zaničevanje in zasraraovanje, sovraštvo in vsaktere zopernosti. Žalibog, da je v našem času preveliko število tistih, ki iz strahu pred
tacim preganjanjem svoje svete dolžnosti opušajo. O da bi vendar pri tacih napadih ,,našo ljubo Gospo vedne pomoči'1 za mogočno pomoč prosili! Veliko bolje bi spolnovali oporainj Zveličarjev: „Ne bojte se tistih, ki telo umore, duše pa ne morejo umoriti; ampak bojte se veliko bolj tistega, kteri zamore dušo in telo pogubiti v pekel". Poslušajmo, kako prečudno ta Devica vedne pomoči svoje častivce oserčuje in varuje v boju zoper hudobne ljudi.
Častiti kanonik, župnik stoljne cerkve na Laškem, pripoveduje o sebi to le: ,,Pri terdnem sklepu, da hočem po vsaki ceni dolžnosti svojega svetega stanu sp< lnovati, me kmalo napadejo hudobneži, katerih hudobije in nerodnosti sem grajal. Ko sem imel serčnost prav odkri-toserčno govoriti o prejemanji ss. zakramentov in o zvesti vdanosti do rimskega prestola, se tako razkačijo, da so mi začeli naj strašnejše žugati. Kes se zbenŠ potem k skrivni zaroti iu me zatožijo pri posvetni gosposki naj večih hudobij. Se celo krivih prič se niso sramovali nabirati, da bi svoje ostudno natolcevanje s prisego poterdili. Tako zapušen od vsih — še celo od tistih, ki bi me imeli zagovarjati, se priporočim v Ma-rijno varstvo in nastopim pot v Rim, in sem molil to molitvico: O moja Mati in Gospa, usmili se me, prosim te! V Rimu sem klical „našo ljubo Gospo vedne pomoči" na pomoč. Vsaki dan sem obiskal avetiše in pred njeno milostno pouobo molil rožni venec. Hvala čudodelni Devici! nisem zastonj molil. Kmalo prekličejo moji sovražniki sami svojo lažnjivo tožbo in odkrijejo pred sodniki s-uni svojo hudobnost. Slava Mariji vedne pomoči! Nji se zahvalim za tolažbo, da sem zopet sredi svojih farnih otrok.
Svobodno!
Al kristjan, al pagan?
Današnji dan je doba razločivna, Odločen moraš biti, kristiian; Naraša, glej! kak truma pogubivna Neverci gobovi rasto na dan ! — Spoznava vere ne velja zdaj skrivna, Vstopiti moraš se na eno stran: Al s Kristusom tam na Kalvarski gori, *) Al z luciterjein v babilonskem zbori. **)
Edino dve zastave ti vihrate, Terdnjave Cerkve ena kinča tron ; Pod njo sklicuje milo drage brate Nebeški vodja Jezus Kristus — On, Ki kri daril je vso, o človek, za-te, Rešiti ječe te peklenskih spon, — Svobodo večno ti pridobil, čuješ ? — O blagor ti, če prav se zanj bojuješ!
Si z Njim zedinjen, živel bodeš srečuo, Svoboda rajske tu okušal slast; Svobodno spletal cvetke v krono večno, Svoboden boš, ne bo te terla strast; Svobodno s Kristusom šel kdaj v čezječno Kraljestvo, vžival z Njim nebeško čast: Tje gori, kjer je sužnjost nepoznana, Svobodno Jagnjetu doni: „H »sana" ?
Vojak če hočeš Jezusov res biti, Navdaja naj katoliški te pogum :
*) S terpijočo Cerkvijo. **) Z lažiliberalstvotn.
Ne smč strašiti tebe broj serditi Napadajočih Cerkev — vražnih tram; Junaško moraš vedno jo braniti, Odvračati od nje krivični som Zdajavcev njenih, naj veljA kar hoče, Naj se tak6 peklenski zmaj klopoče!
Po petju tica in obliki perja, Po delih pravi se kristjan spoznd; Nikdo ne ljubi spake, netopirja, Ki clo še v stolpih cerkve flafota; — Keršansko serčnost Jezu3 ljubi, tirja, — Hinavstvo pogubuie v dno pekla. — .Seda) skazuj goreč se za kristjanstvo, Ce niii to, — na poti si v paganstvo!
Podpora Cerkvi niso puške, meči, Svobodna je brez Krupovih topčv; — Vojaški nje kristjani so goreči, Zastava njih pa križ je Kristusov; Odločni vsi so v boju, neboječi — Junaki verni, strah temnih duhov; Molitev jim pogum, serčnost podaja, Iz božjega ki Serca se izhaja.
Da v boju serce ti ne bo poterto, Daruj v molitvi se, in upajoč
V	neskončno sveto — glej, stoji odperto — Serce presladko Jezusa, v pomoč Marijno zri, v obročje nje sprosterto: Sovr&g bo bežal, ko pred dnevom noč;
V	presvetem Sercu, s pomočjo Marije, Zaupno zmagaš vse napade zmije.
Sveta vživanja Jezus ne obeta; Veleva ti: sam sebe zatajuj! Da ti zasveti kdaj svoboda sveta, Bojuj se serčno, ali ne maščuj; Potem otrok boš mojega Očeta. Po poti križa meni nasleduj; Le z znamenjem Križa ukrotiš sovrage, Prejmeš za trud nebeški venec zmage. —
In kaj obeta ti zastava druga? — „Lažisvoboda" je na nji napis. Ponosno z njo se stara kača ruga: »Končanje Cerkve", — dela že obris, In marsikteri ,,auchkatholischu — sluga
V	pomoč podaja svoj ji rokopis, — Nekdanji dedič rajskega Sijona Postaja suženj strasti, Babilona.
Pod to zastavo černe doprinašal Svobodno zlobe vsega boš sveta, Svobodno s preklinjanjem se ponašal, Svobodno večnega tajil Boga! Svoboden boš, nobenega ne prašal,. Zatiral čednost, smešil papeža; Svobodno černil sumil »klerikalce", Svobodno belil „lažiliberalce".
Svobodno se čez druge b««8 košatil, Svobodno grabil lakomnik denar, Svobodno z vso nesramnostjo se blatil, Svobodno bližnjemu zavidal dar; Svobodno z gerdo žertvijo se bratil, Svobodno Baliu zidal boš altar; Svobodno v černem sercu jezo vžigal, Svobodno len za dušo nič se brigal. —
Svobodno boš pohujševal mladino, Svobodno bčgal red, družinski mir; Svobodno revne deri kakor živino, Svobodno vžigal n&rodni prepir; Svobodno izdajal drago domovino! — Svobodni „fortšritt" zove to hudir, — Svobode prejmeš še zato medaljo Med svobodno od satana derhaljo.
Svobodno bil boš v obraz resnici, Svobodno venčal na prestolu laž, Svobodno vdrihal, teptal po pravici, Svobodno sleparijo širil; znaš? — Svobodno vero terl boš kakor v Švici, Svobodno previlegijo imaš; Svobodno verske vse gerdil naprave, Svobodno brez vesti sejal zmešnjave.
Svobodno boš blago cerkveno ropal, Svobodni svet ti slavo bode pel; — Svobodno časti bratov jamo kopal, Svobodni vodja tvoj te bo vesel; — Svobodno, če goljuf si, boš postopal, Svobodno? — sej kar imaš, si vz^l; Sej storil vse si v čast »liberalizma", Cemu posnemal bi Caheja, Dizma? —
Svobodno, čuj naprej! še ni končano: Svobodno v petek „ručal" boš mes6; Svobodno mavtarstvo slavil pretkaDO, Svobodno dal pokoršini slovo; Svobodno pustil spoved, jed neslano; Svobodno skrunil sveti zakon; — no! Dejanje to bo Luciferju vgodno, Pod to zastavo vse — ti bo svobodno! —
V svobode te in druge brez steviL, Ki ti jih kaže satan, tvoj vladar, Se bode duša tvoja potopila, In brez prašanja: je svobodno mar? S telesom vred se večno pogubila! Sej oče zlobnih čemi je slepar; Z lažisvobodo ljudstvo zapeljuje: Gorjč mu v včke, kdor se zanj bojuje! —
Tedaj kristjan, le urno se odloČi, Življenja čas izginja kakor dim; Da pekla uideš nesvobodni noči, Pod križ odločno! Zmagal bodeš z njim! Ah! pride boja zadnji dan prevroči, Z bojiša ideš s sercem radostnim, in tvoja duša bo svobodna, srečna, To terdi On, ki je resnica večna.
Sedaj si desno, ali levo izberi, Povzdigni Kristusov prapčr serčan; Al pa zmed vernih bratov se poberi, Prisegolom ! in keršeni pagan ! A preden greš, verstice zadnje bčri Ne jaz, Zveličar reče, sodnji dan: Pravični v večno pojdejo življenje, Krivični v sužnjost večno, v pogubljenje!
Radosla
Razgled po svetu.
Rusko. Dopis iz Nemškega v „Unita Catt." pi veduje zopet o preganjanji sv. Cerkve na Ruskem.
je na Poljskem „ukaz", da nobena katoliška srenja ne sme imeti cerkev, ako ne šteje najmanj 2000 duš. Prav turško, pa še huje. Bil je ta ukaz prišel iz navade, ko so bile vradnije bolj prenašljive. Ko pa se je nedavno car Aleksander povernil s popotvanja po Nemčiji v Varšavo , si je dal pokazati stan vsih cerkvi, in s Čerto s peresom je zaterl vse tiste cerkve, pri kterih ni našel predpisanih pogoj tiste plesnjeve samosilske postave. Spazili so boje, da vselej kadar se car verne iz Nemčije, prinese seboj kako novo pogreto „pravoslavno" (to je, razkolniško) vnemo. —
It jutranje Indije. Nedavno v Kalkuto odrinivši nemški misijonar o. J. M. Miillender S. J. piše 4. sušca t. 1. kratko naznanilo o severno-vzhodnjem misijonu. Iz njegovega pisma posnamemo le nekaj.
Pri Kolhsih, o katerih naj nekaj povem , imamo zdaj 2 postaji, Hazaribagh in Čaiaba6sa. V slednji postaji biva o. Stokman že veliko let. Njemu in službenim naznanilom angleških vradnikov se imam zahvaliti za svoje poročila.
Cota Nagpur se imenuje vzhodnja visoka planjava v srednji Indiji, katera obsega krajine Hazaribagh, Lo-hardagga, Mambum, Singbum in nektere manjši deržave. Širjava meri okoli 7000 angleških štirjaških milj, katere štejejo blizo milijon ljudi. Večina prebivalcev ni arske rodovine, ampak so starodavni prebivalci Indije, ki so jih pozneje naseljeni Hindus semkaj pregnali.
Planjava mčri 2000 čevljev visočine nad morjem in od vsih strani se težko pride do nje, kar je bilo starodavnim prebivalcem dobro zavetje, s katerega so veke in veke branili svojo samostojnost in svoje narodne lastnije zoper Arce, ki so se pozneje med njimi naselili. Branili so se pa tudi zato lahko, ker so bili kraji, katere so posedli, bolj zdravega podnebja in bolj zmerne gorkote, kakor mnogo druzih krajin Bengalije, in zelo rodovitni.
Splošno ime večine v Cota Nagpuru bivajočih rodov je ime Kolhs-ev. O pomenu te besede se pričkajo, naj-berže pa je le zabavljiva beseda, s katero so Arci, ko so še ko roparji prihruli v deželo, pod jarmene naseljene rodove klicali. Zato imajo Kolhsi še posebne imena, kakor so Mundahi, Oraonci, Southalsi, Hosi itd. Slednji, ki se navadno Kolhsi zovejo, prebivajo okoli Singbuma. Pri teh ima že več let misijone o. Stokman.
Vera Kolhaov nima s hinduizmom nič opraviti. Akoravno Kolhsi kervoločne in nesramne bogove Bra-mancev poznajo, se vendar za nje nič ne menijo, ampak časte solnce, luno in druge dobrodejne ali škodljive stvari.
Posebno ČeŽenje skazujejo tigru, ali bolje rečeno, onemu nad tigri čujočemu bogu, katerega si prizadevajo ohraniti v prijaznosti, da bi varoval vasi pred svojimi kervoločnimi varovanci. Kakor pogani sploh, so tudi Kolhsi zelo vražam vdani. S copernijo se jako vneto pečajo in veliko spreobernjencev je že očitno reklo, da pervi nagon njih spreobernjcnja je bilo prepričanje, da coperniki čez keršene nobene moči nimajo. L** bogati in plemeniti Kolhsi časte malike Bramancev, da bi tako razloček med svojim in sedaj kraljujočim rodom počasi zbrisali. Poleg vsega, kar sera do zdaj slišal o prebivalcih v Cota-Nagpuru, bi ne bilo težko j h soreobra-čati, da bi bilo le za misijone potrebnih pripomočkov. Do zdaj imamo le dva misijonarja pri njih, pa kaj hočeta dva, ker različnost tukajšnih jezikov vspeh neizrečeno ovira. Ako se misijonar z velikim trudom nauči bengalskega jezika in se na delo poda, naleti morebiti že pervi dan na Hindu, ki razumejo le II*ndu aii ilindi. Če si je prisvojil tudi ta jezik, pride do llosov, do Sont-halsov i. t. d., ki od vsih njegovih jezikov besede ne umejo.
Ako se ozremo na težave, katerih je polno popotovanje po teh krajih brez potov, v pekoči vročini, od katere v Evropi še zapopadka nimate, se lahko razvidi, da do zdaj ne more biti govorjenja o velikem vspčhu.
Pri tem pa je katoliškemu misijonu na poti še pro-testantovški pod vodstvom dveh misijonarjev, ki imata veliko razposlancev, razširjavcev biblij ali knjig sv. pisma itd. Protestantovski misijon se sicer ponaša z obilnim vspehom, toda poglejmo le zadnje vradno poročilo in bomo spoznali, da temu ni tako. Že to je čudno v naznanilu, da se vspeh presojuie po številu razdanih biblij. „Dobro", se glasi na enem mestu v sporočilu, „veliko ss. pisem smo razdali". „Ni dobro", pravita Nottrottci in Vo*s is Caiabassa, „nočejo kupovati biblij". Oskar Fleks, protestantovski misijonar v Rautši, pravi zadovoljen s svojem vspehom leta 1^73: ,,Kolikor je bilo v naši moči, smo si prizadeli, da bi prinesli v njih vasi besedo božjo po knjigah in po delih bv. pisma. Kalkutajsko bibliško društvo nas je obilno preskerbelo s knjigami, ki so se lahko prodale, znamnje, da so Oraonci voljni se učiti". D.»kaz je gotovo veljaven, zlasti če se pomisli, da je branja še prav malo razširjeno pri Oraoncih.
Občina Oraoncev z vsem šteje, kakor pravijo, 3187 duš, izmed katerih je 1932 pravih cerkvenih udov. O. Stockman me je o teh številkah nekoliko podučil. Ko ud protestantovske občine velja vsak, kateri se dd vpisati, vsak, ki Uupi sv. pismo in se dakerstiti. Pri vsem tem bi pa protestantje nič ne spreobemili, če bi se ne posluževati druzih pripomočkov. Ako se pogan v potrebi znajde, ga kmalo obiše protestantovski učenik in mu ponudi število rupijev iz „čiste ljubezni do bližnjega", da bi ga spravil iz zadrege. Tako se revež reši iz zadrege, pa se tudi proda protestantom. Kmalo pr de namreč misijonar, da bi vpisal in kerstil svojega „novo-8preobernjenca". Ako se brani, mu pa žuga vse prodati, da bi mu vernil denar, ki mu ga je iz ,,čiste ljubezni do bližnjega" podelil.
Da protestantje le tako in nič drugač ne ^preobračajo", se v vradnem sporočita bere, se vet da le med versticami, pa vendar razločno. Imenovani Oskar Fleks pravi v svojem poročilu o pustaii Katici uu dalje : „Ni naj manjši dvombe, da se večina naših spreobernjencev, ki se oglasijo za sprejem v našo cerkev, skoraj le po Čisto zemeljskih nagibih ravna. Drugače tudi ni misliti. Poganski Oraon je preveč dete nature in pozna premalo vrednost svoje duš**, da bi bil zarad nje kaj v skerbeh. Ako tedaj tklene kristjan postat:, stori to navadno le iz upa, da bo dobil v svoji r^vi pomoč od misijonarja. Rove v družnem življenji, v '<akoršnem so Oraonci, so spioh glavni vzrok, da se število naše cerkve množi."
Zato se pa tudi ne čudimo, ako se protestantovski misijonarji zelo pritožujejo če« slabo nravno stanje svojih ^spreoberjencev", čez njih pijančevanj'*, la/.njivost, čez prelomljenje zakonske zvestobe itd. In tako je po vsih protestantovakih postajah, kar bi bilo preobširno, ako bi hotel vse popisovati. Zatorej bodi za danes dosti! („Miss.")
Drobne novice. Družba Pija IX v Švici s" je bila zbrala v mestu Svicu 25. avgusta, kjer je bilo govorjenje, da naj se napravi švicovska katoliška univerza ali vseučiliše. Bog daj srečo! — Abisiuski kralj se pripravlja, da bo napadel Egipt in zbral 3«Um M) nn'»ž ob meji egiptovski. Tedaj tudi tam kristjan je zoper turka. Abisinci so namreč monofizistiški razkolci. Dežela ima kake 4 milijone prebivalcev. — Na Laškem neki odbor iz raznih družbinskih verst snuje naredbe za zatrenje
ostudnega preklinjevanja, bogokletstva in nesramnega govorjenja. Pač potrebna reč; Bog daj vspeba! — Družba slavnih nemških katoličanov, snovana od grofa Stol-berga, pojde te dni pomoči zoper sedanje stiske iskat na naj slovečniši sedanje božje pota na Francoskem. Zbrali se bodo v Modsu v Belgiji, 7. kim. pridejo v Pariz, 8. v Issudun, v Lurdih ostanejo 10. do 13., bodo obiskali Pare le-Monial 14., in 15. bodo zopet v Parizu. — Laški fraraasoni so silo veliko škofov izgnali iz njih škofovskih poslopi j, ker so se vselili brez deželskega privoljenja, ,.exequatur". — Iz Bombaja pravijo nove naznanila, da je angleški poslanik v Pekinu v Kini hudo razžaljen, ter utegne Anglija z orožjem zadostenja iskati. Kusija je boje v Kokand zagnala tri batalijone pehote s pripomočjo Kosakov in tepništva, da se ondi red po-verne. — Narodna banka v Kaliforniji, kakor naznanja telegram od 27. avg., je šla na boben, in previdijo se še novi polomi. Njen glavar je v svoji Hgoserčnosti sam sebe ugonobil. Nova framasonska čra tedaj povsodi in vse dervi pod klop! — O blažen „svobtdni Kim!" 11. avg. je na ulici Sforza-Cesarini nek človek stegnjen ležal na tleh s tremi sinčki, kterih stareji ni imel še 5 Ičt. Vsi so bili izstradani, in ena mestnih straž jih je pobrala in na svoje stroške v bližnji gostilnici z jedjo oskrbela. To pripoveduje „Voče d. Verita" 28. avgsta.
Vrei hi sati zreste um Utre.
Iz Vodic. Jera Sovinec se očitno zahvaluje vsled obljube za ozdravljenje iz nevarne bolezni na priprošnjo Naše ljube Gospe.
Prtserčna zalvala Mariji in sv. Jožefu za nepričakovano in posebno pomoč v silno nevarni in dolgi bolezni, ktere odvernitev njenima prošnjama pripisujem. V Ljubljani 1. kimovca 1*75.	J. R.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Posvefovanie milostnega novega škofa v isokočas t i tega gospoda tir. Janeza Zlatousta Pogač ar j a prihodnjo nedeljo o. t. m. se prične ob devetih v Šen-klavžu, to je v stolni cerkvi. Duhovni, ki pridejo k slovesnosti, se zbero o '„0 v zakristiji; oglasilo se jih je z dežele že pred nekterimi dnevi okoli 50. Sleherni dobi tiskan red, po kterem se bode opravilo verstilo. Po-svečalec bodo prevzvišeni nadškof goriški v. č. gospod Andrej Golmajer, ki imajo priti v petek zjutraj v Ljubljano, milostni gg. šk« Ije teržaški, kerški in lavantinski pa boje v saboto. — V daljšem spisu današnjega lista (gl. Ogled) so bolj natanko popisani obredi škofovskega posvočevanja. Vsi verniki naj bi te dni in pri imenitnem opravilu samem zvesto molili za našega novega višega Pastirja, da bi Jim Bog vse potrebne dušne in telesne milosti in darove v naj veči obilnosti p delil.
Šenpeterskih pet prelepih novih zvonov so v četer-
tek ob 2 popoldne peijali s koJodvoia na njih dom k sv. Petru v Ljubl jani. Zvonovi so bili prelepo ovenčani, silna množica ljudi jih je spremljala vsa razveseljena. V saboto ob D dopoldne jih bodo preč. gosp. kapitelski vikarij posvetili.
Devetdnevnice k naši ljubi Gospe j presv. Serca in vedne pomoči v posebnih britkost li našega življenja. Nabral Janez Volčič, prodaja M. Gerber. — Te bu-kvice s 107 stranmi, cena 25 kr., so ravnokar prišle na svitlo in obsegajo tretere ^dnevnice, s sv. mašo in
nekterimi drugimi molitvami in pesmami. Gospod pisa-vec pravi v pregovoru: »Nenavadna, splošna spridenost potrebuje nenavadne in splošne pomoči", in svetuje, naj nosi vsak častivec Matere Božje to malo knjižico seboj, da v vsaki sili lahko nemudoma prime za orožje, ktero mu zamore zmago nakloniti, zakaj Marija še ni nikogar zapustila, kteri se je z zaupanjem k nji zatekel. — Knjižici na čelu je lepa podobica „Marije vedne pomočnice", kakor je v nunski cerkvi v Ljubljani. — Sovražniki sv. Cerkve narhuje molitev zaaramujejo: naj služi tedaj ta knjižica v razširjanje gorečnosti do molitve ter zaupanja do Boga in do pomoči po prošnjah Marije Device.
Ha mali Šmaren, kakor je zdaj vravnano, bodo prevzvišeni goriški nadškof maševali na Brezijah.
V Zgornjem Tnhinji je daleč znana Božja pot k Mariji preč. Devici vnebovzeti. Mnogo pobožnih romarjev iz sosednjih krajev in s Štajerskega prihaja se nebeški Kraljici priporočevat. Letos veliki Šmarni dan smo v tej v novejšem času zidani, znotraj in zunaj prav lični cerkvi vidili tako posebne nove cerkvene sedeže, da je vredno te naprave opomniti. Po vzajemni delavnosti in lepi edinosti neutrujenega gosp. fajmoštra Janeza Smoje-ta z duhovnijani in po zdatni pomoči verlih sosedov Češnjičanov, ki so cerkvi hrastov les za klopi podarili, je domači mizar Hrovat kaj lepo izdelal cerkvene klopi, kakoršnih nima z lepa ktera druga cerkev na Kranjskem. Zatoraj se je letos cerkveno žegnanje posebno slovesno obhajalo in ljudstva obilno zbralo. Naj milostni Bog po priprošnji Matere Božje obilno blagoslovi vse one, kteri skerbč za lepoto hiše Božje in ki se ne utrudijo dajati po svoji moči, da je cerkev zares lepa nevesta; sej to pričuje, da je cerkev zares lepa nevesta; sej to pričuje, da je v duhovniji pobožnih duš, ako je njih cerkev čedna in se odlikuje od navadnih stanovanj.
Na Kerki se je bilo 1. t. m. nepričakovano zbralo število prijatlov ondotnega fajmoštra prečast. g. Andreja Pečarja, častnega kanonika itd., ter so želeli svojega starega prijatla razveseliti in mu svoje serčne vo-šila izročiti za njegovo sedemdesetletno rojstno obletnico, ki se je ravno ta dan doveršila. Bog daj še mnoge lčt doživeti prečastitemu mnogozasluženemu gospodu župniku in kanoniku!
MMuhoruhe spremembe.
V Ljubljanski Škofiji: Č. g. Janez Gerčar pride za kaplana v Kranj; č. g. Fr. Spendal iz Kranja v Mengeš; č. g. Jož. Belar iz Mengša v Smlednik; č. g. Karo! Cerne iz Smlednika na Vače; č. g. Ign. Vrančič z Vač v Šmarijo, in č. g. Jakob Kalan iz Mirne peči za pro-vizorja v Spodnji log (Unterlag) na Kočevskem.
MBobroini tiarori.
Za novo napravo bolelini\ v Ljubljani: G. J. N. kapi. na Gor. 25 gl. — G. L. Sabec o gl. — Z Vač 30 gl.
Za sv. Očeta: G. J. N. kaplan 1 ces. cek. — G. Luka Sabec 1 gl. — Iz Svibnja 5 gl. po g. kaplanu.
Za afrikanski misijon: G. J. N. kapi. 3 gl. — J. l_gL_
Pogovori z gg. <iopi*oratei.
G. Lor. M-r. na G.: Izročili smo spis po Vašem pisni, priporoe.
Odgovorni vr»*dnik: Luka Jerail. — Tiskarji in založniki: Jože! KfctZiiikoti dediti v Ljubljani.