33. številka.
Maribor, dne 26. aprila 1915.
Letnik TIL
ISaročnlna listu : — Celo leto . . K10 — Pol leta ...	„ 5 —
Četrt leta . .	„ 2-50
Mesečno. . . „ 1'—
Xstnaj Avstrije :--
Celo leto . . n 15’— Posamezne številke — 10 vinarjev. —
STEAZA
Inserat! ali oznanite
se računajo po 12 via. ođ 6 redne petitvrste: pil večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Jloroška ulica. 5. — Telefon St. 113. I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. J vsaTdaniS^đ0Ti.-k^
«Mas® ssbhmbbeh	KS	mma sm
Novi uspehi v Karpatih.
V Dukelski kotlini naši zapodili Rose nazaj. — Rusko armadno poveljstvo je začelo na novo razvrščati svoje čete. — Rusi zbirajo nove čete v osrednji Galiciji. — Pri Užoku sovražnik zaman napada naše trdne postojanke. — Boji v prostora med Turko in Koziovo v dolini reke Orava. ~~ Naši južno od Stryja zasedli važno višino. — Naši pritiskajo proti Besarabiji. — Ob Dunajcu povodnji. — Nemški uspehi pri Ypernu. — Med Mozo in Mozelo so Nemci Francoze potisnili nazaj ter zajeli 24 častnikov in 1600 mož, uplenili 17 strojnih pušk.
Obrekovanje duhovščine*
Z začetkom vojske se je tudi začela goja Cerkvi sovražnih krogov proti katoliški duhovščini. Predigra je bilo natolcevanje belgijske duhovščine, češ, da je hujskala neoboroženo prebivalstvo k nedovoljenim napadom na nemške vojake. To natolcevanje se je kmalu razblinilo v nič, ker se je izkazalo za docela lažnjivo. Sledila je katoliška duhovščina v Nemčiji. Tukaj pa je armadno poveljstvo z energičnim postopanjem kmalu napravilo red in mir, ker je obrekovano duhovščino vzelo v svojo zaščito. Kaj se je potem godilo v Avstriji, posebno v naiši Škofiji, je znano splošno in ni treba, da bi to ponavljali. Znano je tudi, kje so se stekale niti preganjanja. Ko bollo prišle normalne razmere, se bo o tem tudi v javnosti govorilo. Samo to danes z zadovoljstvom konstatiramo, da je bilo vseh 17 duhovnikov, ki se jih je zaprlo, izpuščenih.
Seme obrekovanja se je trosilo tudi drugod. — Take vesti nam prihajajo iz Gornjega in Nižjega Avstrijskega. Nedavno smo poročali, da je bil župnik Kihneš v Kopfingu na, Gornjem Avstrijskem na Vel. petek aretiran, ker ga je nekdo ovadil, da je deloval zoper državne interese. Orožniki so gnali g. župnika na Veliki petek več ur daleč. Zaprli so ga, v Linču v garnizijske zapore. Župljani v Kopfingu so jokali za svojim preganjanim dušnim pastirjem. A pravica se je kmalu izkazala. V pondeljek, dne lh. aprila, je došla v Kopfing vesela vest, da je župnik Klimeš izpuščen in da se vrača k svojim ovčicam. V sredo, dne 21. aprila, se je preganjani župnik vrnil v svojo župnijo. Župljani so pripravili svojemu dušnemu pastirju nad vse slovesen sprejem. Dne 15. in dne 18. aprila se je' vršila v Kopfingu preiskava po vojaški sodni j ski komisiji. Preiskava je dognala, da je ovadba, ki jo je nekdo napravil zoper župnika, popolnoma neutemeljena in zlagana.
O razmerah na Nižje-Avstrijskem, osobito še v šenthipolitski škofiji, pa poroča dunajski „Neuigkeits-Weltblatt“ sledeče: „Že delj časa se širijo med ljudmi od neznane strani, kakor se zdi po vlsporedu-in z vso trdovratnostjo zasramujoče vesti o svetnih in redovnih duhovnikih šenthipolitske škofije. V središču teh neutemeljenih obrekovanj, ki so se žalibog razširile tudi ma Dunaju, je samostan oo. semitov v romarskemu kraju Marija Langegg v AVachavi, kamor tudi Dunajčani zelo radi romajo. Razširjajo se prav neumne vesti, da so tamošnji redovniki opravljali vohunsko službo in veleizdajstvo v največji meri. Priorja so baje že ustrelili, večje število redovnikov pa se že nahaja v garnizijskem zaporu. Poleg teh pa je še baje cela vrsta župnikov osumljena veleizdajstva. Nadalje pravijo te govorice, da je že več duhovnikov aretiranih.	'
Proti temu obrekovanju je priobčil list „St. Pöl-tener Zeitung“ izjavo šenthipolitskiega Škofa,, katera se glasi: „Na številna pismena in ustmena naznanila o neutemeljenih govoricah, klakor da bi duhovniki šenthipolitske škofije izvrševali izdajalsko vohunsko službo v prid sovražnikom domovine, ,ali pa, zakrivili razna druga nepatriotična dela, sem kot škof prisiljen, da podam izjavo, da ni bil nobeden svetni in ne
redovni duhovnik šenthipolitske škofije zavoljo imenovanih zločinov obtožen, aretiran ali obsojen. Višja cerkvena oblast tudi ni bila od svetne oblasti obveščena o nobenem nedomoljubnem Sali veleizdajalskem činu svetne ali redovne duhovščine išenthipolitske škofije. To bi se bilo morali nai vsak na;čin zgoditi, ako bi se proti kakemu duhovniku naperilo tozadevno sodnijsko postopanje.“ Škof poziva nato duhovščino in katoliško ljudstvo k odločni obrambi zoper to hujska,rijo, katera je po načrtu napeljana zoper duhovščino, Omenjeni list nadalje povdšarja, dai se v samostanu Maria Langegg nahajajo sami redo /niki, ki so rodom Tirolci in Bavarci, kojih domoljubni čut izključuje vsak dvom. Prijor samostana, č. o. Deutsch, je sam Tirolec in odločno zavrača |Vse obdolžitve, ki so v tem oziru naperjene proti članom tamošnjega reda.
Končno priobčuje še tudi zaslužni državni in deželni poslanec mestni župnik Bauchinger v piestu Pöchlarn, kateri je kot politik seveda središče teli-le obrekovanj, izjavo, v kateri energično zavrača obdolžitve zoper sebe in ostalo duhovščino.,
Bauchingerjeva izjava se glasi: Sirijo se govorice, da sem, brez uradnega, dovoljenja iz zaloge živil v Pöchlarn (Bauchinger je načelnik te zadruge) dal zapeljati dva vagona moke v Marija-Taferl, katero sta potem g. dekan in g. župan dala pod cerkvijo zakopati, in da sem celo jaz sam dal večje množine moke zakopati pod cerkvijo v Pochiajrnu. To je neumnost, M sama sebi bije po zobeh. Kdo bo zakopaval moko? In kdo more kaj takega storiti, ne da bi se ga opazilo ?
Govori se, da sem ne viem koliko vagonov moke prodal Rusom. To je laž, ki se da na podlagi zadružnih knjig, zadružnih uradnikov in železniške u-prave, ki mora biti o tem poučena, popolnoma ovreči. Celi vagoni moke se menda ne dajo s pomočjo zrakoplovov spraviti v Rusijo.
Govori se, da sem v zadrugi, pri kateri sem načelnik, poneveril denar. To je laž! Poštna uprava kakor tudi zadružno u radništvo, ki upravlja zadružni denar, dobro ve, da imam jaz z denarjem popolnoma nič opraviti. Ne en vinar zadružnega denarja ne gre skozi moje roke. Celo denarno sporavnafvo ima, v rokah poslovodja Jurij Ibler.
Govori se, da sem skušal uteci sodnijskemu zasledovanju s tem, ‘da sem zbežal. To je laž! Kajti jaz sem že pol leta vsak dan služil v Pöchlarnu sveto mašo, sem sedel v spovednici in kdor me je hotel videti, me je lahko videl.
Govori se, da sem se zastrupil, ali da sem skočil v Donavo. To je laž! Kajti, kakor vidite, še živim in se celo veselim sjvojega življenja.“
Lažnjivci so torej vsepovsod. Pa, hvala Bogu, laž ima povsod kratke rove!
Mali narodi.
Listi priobčujejo opazke F. Nninsena o pravu malih narodov:
„IMali narodi, ki so pripomogli umskemu in kulturnemu razvoju človeštva, imajo pravico do hvaležnosti s strani vsega človeštva. Govore nekateri, da mali narodi s svojim samostojnim intelektualnim
življenjem morejo biti zapreka, razvoju velikih narodov. Nekateri gredo tako daleč, da iščejo tudi v biologiji (življenjeslovje) dokazov za to, da veliki narodi imajo prapieo, da pogoltnejo male. Kaka zmota! Biološka formula kaže samo to, da za evolucijo življenja sposobnejša bitja morejo preživeti manj sposobna — gre torej za vrednost in ne za množino. V državi kakor v ljudski družbi se upošteva vrednost državljana in ne njihova materijalna moč. Vsako narodnost treba ceniti po umskem in fizičnem razvoju njenih članov; in ne po njenem števiju. Hoteti uničiti male narode, znači hoteti zagrešiti zločin, kakoršnega, svet še ni videl. Prav mali narodi najhitrejše sprejemajo sadove ljudskega duha. Res je, da vsled vedno večjih komunikacijskih sredstev nastaja tendenca po ujejiii-njevanju in skupljanju narodov- To je sicer dober in zdrav pojav, ali ne sme se pri tem misliti na uničenje originalnosti in posebnosti naroda. Tako stanje sveta, ako bi bila civilizacija jednostvarna, monotona, ako bi imeli ljudje obličje samo jeđnega uzorca, bi značilo propad vseh ljudskih posebnosti. Raznovrstnost, nejednakost, množina, to so faktorji stvarjenja, evolucije, napredka,. In sama priroda ustvarja razne oblike v širokem prostoru. Ako bi imelo človeštvo samo jedno poreklo in bi bilo to edini izvor njegovega moralnega in duševnega dela, bi civilizacija zaklasnela za tisoč let. V kako grozno mizerijo bi padlo človeštvo, ako bi imelo samo jedno civilizacijo! Kako bi bili revni v duševnem oziru, ako bi porabili ves čas za medsebojne borbe in medsebojno uničevar nje! Uničevanje možnosti, dia se more vsak narod tudi razvijati po svoje, vodi do neizmernih izgub za vse človeštvo. Jednako kakor vsak poedinec, tako tudi vsak na,rod mora imeti vse pogoje za svoj svobodni razvoj ! “
Domoljubni sšlovenci in Hrvatje v Ameriki,
. v mestu Cifcago v Severni Ameriki se je te dni vršilo zborovanje tamošnjih Hrvatov. Shod je sklical izdajatelj nekega hrvaškega lista, Anton Bazetič. Na shodu je bilo navzočih čez 4000 Hrvatov in Slovencev in sicer iz vsèh slovenskih in hrvaških dežel. Shod je zavzel odločno stališče zoper Srbe in srbofile ter se je končal kot veličastna manifestacija za avstrijsko domoljubno misel. Poleg Bazetiča je še govoril zastopnik največjega hrvaškega lista v Združenih državah. Mihael Trčak in dr. Pavelič. Ko je prvi govornik omenil našega cesarja Franca Jožefa, je nastalo naivdušeno vsklikanje, ki je trajalo kar deset minut. Na. shodu se je z velikim navdušenjem sprejela resolucija, v kateri se odločno zavrača lažnjiva trditev srbskih listov, da Hrvatje pripadajo srbskemu plemenu in da jih je Avstrija s silo podjarmila, ter jim vsilila katoliško vero. Te srbske trditve se v resoluciji odločno zavračajo in se nstvajjajo zgodovinska dejstva, katera postavljajo srbske trditve na laž. Resolucija končuje z izjavo, v kateri yhod odločno obsoja ono malo število Hrvatovi, lideri se bratijo s Srbi in so tako postali izdajice svojega lastnega, naroda.
List „Ghieager Abendpost“ priobčuje dodatno k poročilu o poteku shoda izjavo govornika! Trfaika, ki pravi, da je največji protidokaz trditvam, da se Slovenci in Hrvatje čutijo kot brate Srbov in Rusov, neprimerno junaštvo, s katerim se lirv'aiški in slovenski polki v avstrijski armadi bojujejo za cesarja in domovino.	___________________________
Ogrski državni zbor.
Ogrska državna zbor ni eh je bila za dan 19. a-prila sklicana na drugo zasedanje, odkar je Avstrija
zapletena y vojsko. Prva seja, katere se je udeležilo 84 poslancev vojakov v raznih vbjaiškili uniformah od prostaka do ritmojstra, se je omejila na to, da, se je izrekla armadi zahvala in zaupanje zbornico za njeno velikansko in naporno delo na bojiščih. V drugi seji dne 22. aprila je bila predložena cela vrsta raznih vladnih predlogov, kateri so se odkazali odsekom. Zbornični predsednik je predlagal, da naj se vrši prihodnja seja v pondeljek, dne 26. aprila, s sledečim dnevnim redom:	1. Zakonski predlog glede
izpremembe in izpopolnitve zakona o črnovojniški obveznosti. 2. Predlog glede porazdelbe ogrskih vojakov v gališke in bukovinske polke, 3. Poročilo bon- ' vedskega ministra o uporabi črne vojske v vojni. Nadalje je bil zbornici predložen zakonski načrt o kazenskih določbah, tičočih se zlorab in goljufij sleparskih vojaških zalagaleljev.
Pred sklepom seje je ministrski predsednik grol Tisza hotel porabiti priliko, da glasom svoje obljube orijentira državno zbornico o tem, kake prošnje ima vlada glede dnevnega reda. Meni, da mu ni potreba najglašati še posebej, da so najbolj potrebne rešitve predloge honvedskega ministrstva. Kar se tiče ostar lih predlog, zahtevajo zlasti finančnemu in, justične-mu odsejui izročene predloge temeljite in nujne razprave. Prošnja vlade stremi za tem, da naj po predlogah honvedskega ministra prične z razpravo o finančnih in justičnih predlogah.
Poslanec Geza Polonyi: In trajanje sej?
Ministrski predsednik grof Tisza je odgovoril, da, kolikor je njemu znano, tozadevno ni bil stavljen noben drugi predlog. ITo ni sicer nobeno principijelno vprašanje, vendar pa bi bilo po njegovem na-ziranju umestno, da bi se z ozirom na zaželjeno hitro rešitev predlog in v interesu temeljitosti posvetovanj vršile daljše seje.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je proglasil zbornični predsednik dnevni red kot sprejet, nakar je bila seja zaključena.
Pod katerimi pogoji bi bila Nemčija za mir?
Bivši nemški naselbinski minister Dernburg, ki se zdaj mudi v Ameriki, se je glede pogojev, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir, sledeče izjavil:
Nemčija je pripravljena skleniti le tak mir, kateri bi bil trajen. Samo začasni mir nima nobenega pomena. Nemčija ne stremi po svetovnem nadvladju ampak želi, dja ibi bilo n. pr. vse morje z ožinjajmi v-red vedno odprto svobodni rabi vseh narodov. Jamčile bi naj za to vse države sveta. Nadalje se mora upeljati svobodni (promet po poštah in brzojavih vseh dežel. Glede carine naj ima vsaka država pravico, da zviša iz trgovskih in drugih ozirov carino.
Belgiji se Nemčija ne more odreči. Zasedenje te države je stalo Nemčijo preogromne žrtve, da bi jo sedaj kar tako zopet prepustila drugim. Nemčija za svoj svobodni razvoj potrebuje belgijsko ozemlje. Preko Belgije ima Nemčija proti zahodu pot, da popelje svoje Številno prebjivalstvo v kraje, ki še niso obljudeni. Francija tega ne more storiti, ker nima ljudi. Stalni mir, ki ga Nemčija želi, naj bo tak, da bo morje svobodno, da bo Nemčija lahko nadaljevala svoje delo v Afriki in Mali Aziji.
Dernburg je mnenja, da bo to delo Nemčije koristno celemu svetu.
Italija o položaju Avstrije in Nemčije.
V milanskem listu „Corriere della Sera“ piše na uvodnem mestu znani italijanski vojaški pisatelj-strokpvnjak general Gatti o vojaškem položaju Nemčije in Avstrije sledeče:	Vsa znamenja kažejo, da
trosporazum ne bo mogel premagati Avstrije in Nemčije. Notranji položaj držav je dober, v tovarnah je dosti dela, polja so povsod skrbno obdelana in gospodarska organizacija njih armad je izborna. Nasprotniki naj nikakor ne upajo, da bi mogli kedaj prodirati Čez reko Reno. Francija je utrujena, Rusija je pa dokazala, da nima več nobene moči za napadalno prodiranje, kajti smoter Rusije je bila Galicija. Anglija pa sploh ni ustvarjena za nobeno napadalno prodiranje, ne glede na to, da njeni smotri ne segajo tako daleč.;
Kaj se godi v Italiji?
Papeževa častna straža oproščena vojne službe. Italijanski list „Messagero“ poroča, da se je med sv. Stolico in italijansko vlado dosegel sporazum, v-sled katerega so člani papeževe vatikanske častne straže oproščeni vojaške službe.
Italijanski ministrski svet se je vršil 21. t. m. ob 10. uri dopoldne ter je trajal približno tri1 ure. V kljub temu mso rešili vseh točk dnevnega reda, vsled česar se bo ministrski svet najbrže kmalu zopet sešel.
Garibaldijevo slavje v Genui. Dne 5. majnika odkrijejo v Genui Garibaldijev spomenik na onem mestu, odkoder je odplul Garibaldi s svojim tisočem v Sicilijo, da jo osvobodi. K slavnosti so povabili tudi italijanskega kralja in ministre. Prišel bo menda le naučni minister. Pesnik D’Annunzio bo imel slavnostni govor.
Dijaško gibanje v Italiji. Pred nekaj dnevi, snu poročali, da so dijaki milanske politehnike zahtevali, da se odslovi zaradi nemškega pokoljenja profesorja Abrahama. Ravnateljstvo zahtevi ni ugodio, ampak šoio zaprlo. Dijaški odbor je pozval vse Talijanske visoke šole, da začno splošen štrajk. K štrajku so pristopile že vse milanske visoke šole in vseučii.še, v Faviji in BOiOnji..
Nemiri zavoljo draginje v Italiji. V Fanni pri Vidmu je priredilo dne 20. t. m. 2000 oseb veliko dra-ginjsko demonstracijo. Množica se je zbrala pred mestno hišo, kjer je zahtevala kruha in dela. Pobili so več šip in so hoteli vdreti na pošto, ki so jo morali zapreti. Orožniki so bili brez moči, mir je nastal še le, ko so došli vojaki. V Empoli ju na Toskanskem so demonstrirale ženske proti vojski. Vdrle so na kolodvor in preprečile odhod nekega vlaka.
Kruh v Italiji. Vlaida je izdala stroge odredbe, da se po celi Italiji vpelje glede teže in kakovosti e-noten kruh.
Francozi zaplenili blago na italijanski ladji. Francoska križarka „D.’Estrees“ je zaplenila blago na italijanskem parniku „[Washington“, ki je plul iz Italije v Egipt. „Washington“ je vozil pomeranče, kože in razno drugo blago.
Angleška kontrola v Italiji. Genovska pristanišče je zaprto za avstrijsko in nemško blago. Na ladje se je sprejemalo samo tisto blago, ki je imelo dovoljenje angleškega ali francoskega konzula. Sedaj poroča rimska „Concordia“ tole zanimivost. Angleški generalni konzulat v Genovi je štel pred vojsko 7 u-radrrkov, danes jih ima 70. Naloga teh uradnikov je, da nadzirajo pristaniške naprave. „Concordia“ vprašuje vlado, ah bo trpela to uradno špionažo.
Maribor, 26. aprila.
Rusi spravljajo v Galicijo nova ojačenja. Zrakoplovci in poročila ujetih Rusov prar vijo, da so došli zadnje dni v ozemlje med Ljvovom in Tarnovom (osrednja Galicija) veliki oddelki novih ruskih čet. Kje so Rusi odvzeli te svoje divizije in na kateri del karpatskega bojišča jih bodo poslali, se še sedaj ne da do dobra presoditi. Na Karpatih je nastalo toplejše spomladansko vreme.
V	D u k e 1 s k i kotlini, kjer se borijo nh,ši slovenski polki, smo pri Koniečni zapodili Ruse precej nazaj. Pri U žoku ponavljajo Rusi svoje napade, toda brezuspešno. Izhodno odi Užoka, v ozemlju med gališikima mestoma T; u r k ia in K o z i o v a, (južno od S try ja/) v dolini reke Orava, ki izvira na Zvi-ninski planini v Karpatih In se ; izliva v reko Opor-, se vršijo večji boji, ki so še do sedaj 'končali z uspehom na naši strani. Naše čete so zasedle južno od Koziova važno višino. !V južno-.izhodni Galiciji se vršijo le neznaltne praskle. Vi Bukovi-n i so se Avstrijci kakor tudi Rusi močno zakopali med Dnjestrom in Prutom v strelske jarke. Avstrijske čete so ob meji Besarabije zopet potisnile Ruse dalje proti jugo-izhodu.
V	zahodni Galiciji in ob Nidi so nar stale velike povodnji.
Na Rusk o- Poljske m in ob Izhodni Prusiji nič novega.
General Konrad-Hecendorf pri cesarju.
Cesar je dne 22. aprila sprejel načelnika avstrijskega generalnega štaba Konrada pl- Hecendor-fa in predstojnika vojaške pisarne Bolfrasa v dveur-ni avdijenci.
Ruski generalni štab o karpatskih [hojih.
Švedski list „Sydovenska Dageblatt“ v Malmö-u priobčuje sledeče poročilo ruskega generalnega štaba o bojih v, Karpatih:
Vi začetku mesca marca so zasedli. Rusi od glavnega karpatskega gorskega grebena le ozemlje pri prelazu Dukla, kjer so tviorile naše prednje postojanke obliko trknta. Vsi drugi prelazi od Lupkova. dalje proti izhodu so se nahajali v oblasti sojvražnika. Naše armade so dobile vsled tega nalogo, da svoje postojanke, še predno razmoči skopneli sneg pota, tako izpopolnijo, da spravijo pod svojo oblast vse izhode na Ogrsko. V tem času so zbrali Avstrijci velico število svojih čet med prelazoma Lupkov in U-žok, da bi ž njimi oteli Przemysl. Naša velika ofen-zifva je bila namerjena proti temu ozemlju.
Naše čete so morale pričeti napjade pod zelo težavnimi zemeljskimi razmerami. Da se jim naloga o-lajša, se je sklenila pomožna ofenziva za črto v smeri proti Bartvi do Lupkova. T;a seklundarna ofenziva se je pričela dne 19. marcja, je bila dne 25. marca žo popolnoma razvita in naše čete so pričele dne 28. marca glavni napad v smeri proti Baligrodu z obkolitvijo sovražnih postojank zahodno od prelaza Lupkov in izhodno od izvirka reke Sana.
Sovražnik se je zelo trdoviia|no branil ter je vrgel vse, kar je le bilo mogoče, na bojno črto pri Bantvi in proti Užoku, še celo nemške Sete in veliko množino kavalerije, ki se je peš borila. Moč sovražne armade je znaišala na tej bojni črti več kakor 800 bataljonov. Naše čete so se morale vrhu tega boriti z neugodnimi vremenskimi razmerami in ' so pri vsa-
kem koraku trčile na resne težkočec Vkljub temu se je posrečilo našim hrabrim četam že dne 5. aprila, torej 18 dini po pričetku nage ofenzive, izvršiti dano nalogo in se polastiti glavnega karpatskega grebena na črti Reghetoif—Wolossate v razsežnosti 110 verst (1 ruska versta = nekaj več kot 1 kjm). Zadnji boji so bili le krajevnega značaja,, kojih namen je bil, obdržati v oblasti to, kar ,se je zavzelo. Na ostalih delih naše bojne črte ni bilo nobene spremembe.“
Ob BuMl.
Po začasnem miru, ki je vladal zadnji čas pri Dukli, je vsled gibanja naših čet' nastopila zopet večja delavnost. Na črti Kozany—Radoma so maše čete svojo črto pomaknile nekoliko naprej. Na črti Felsö —Csernije—Cseres je omela glavno; nalogo avstrijska artilerija, katero je popolnoma rešila. Rusi so poskušali, da bi pri gališ'ki Visovi napadli maše postojanke in sicer preko višine Koniečna, a sovražni napad se je ponesrečil. Naši (so napravili protinapad in potisnili Ruse 6 km nazaj. Ruska ofenziva; pri Dukelski ; kotlini je popolnoma zlomljena.
Eri Užoka.
Zdi se, da je sedaj tudi v Užoškem oddelkju nastopil vsaj začasno mir: Rmsfci naskoki,, ki so bili izvršeni v 10 do 15 zaporednih linijah, so se izjalovili ob najtežjih izgubah. Ker je znašala, širina napadajoče ruske fronte okoli 26 itm in ker je bilo na komaj 600 m Širokem,; mestu,, kakor je, poročal generalštab, pokopanih 400 ruskih trupel, si lahko približno predstavljamo, kako ogromne morajo biti ruske žrtve«. Al kako dolgo ho trajal mir v Karpatih, tega ni mogoče' prerokovati, vendar pa je vsled premikanj za sovražno fronto pričakovati nadaljnih sovražnih napadov.
Rusi ojačili svoje čete pri Užoku in Stryju.
V zemplinskem in saroškem komitatu se vojaški položaj razvija za nas čedalje bolj ugodno. Zdi s©, da so Rusi svoje sile od tam poslali proti Užoku in Stryju.
Roji v Bukovini.
Iz Bukarešta se poroča: Vsa Rumunija pričakuje z največjo napetostjo nadaljnega- razvoja bojev izhodno od Cernovic. Dozdevno z malimi silami za-pričeti boji dobivajo vsled nastopanja avstrijskih rezerv značaj velike bitke. Po semkaj došlih poročilih so avstrijske čete po srditi in neprestani ofenzivi na več krajih predrle rusko fronto in udrle na rusiko o-zemlje v Besarabiji in potisnile velik del najskrajnejšega levega/ krila Rusov na rumnriško mejo.
Ruski zrakoplovi mečejo bombe na Cernovice.
Iz Cernovic se poroča: Dne 22. t, m., ob 8. uri zjutraj, je vrgel ruski zrakoplov tri bombe na mesto Cernovice. Ena bomba je padla v, bližini nadškofijske palače in je ravnila enega otroka. Druga bomba je padla v bližini kavalerijske vojašnice in tretja v bližini kolodvora, a nista eksplodirali. Doi sedaj so vrgli ruski zrakoplovci 12 bomb na Cernovice, katere pa razven otroka, 'ki je bil ranjen, niso povzročile nobene škode.
Gospodarski pomen bojev v Karpatih.
„[Münchener Neueste Nachrichten“ prinašajo ta velezainimiv .članek: Za naše zaveznike je posest Karpatov V gospodarskem oziru skoro življenjsko vr prašanje, kajio to sicer tudi za živinorejo važno in gozdnato gorovje tvori vrata v Ogrsko,, žitnico habsburških dežel. Niso samo politični razlogi vzrok, da Rusi ravno v tem času forsirajo svoje napade na .Karpate in s tem na Ogrsko. Ce bi se Rusom i posrečilo, da bi tudi samo prehodno mejd obdelovanjem polja vdrli v ogrsko nižino, bi žitna letina naših zaveznikov postala zelo dvomljiva. Tudi Nemčija ima interes, da Ogrska pridela celo letino; kajjti Ogrska je enja najvažnejših evropskih dežel, ki izvažajo žito.. Na prvem mestu je njeni izvoz pšenice. Kakor znano, Nemčija ne pridela doma dovolj pšenice in tako smo hvaležni odjemalci za produkcijski preostanek Ogrske, ki je znaš-al v zadnjih letih povprečno 15,000.000 metetrsiidh stotov. Ogrska je skoro brez razlike agrarna zemlja in mora poskrbeti približno za polovico žitne porabe sosedne avstrijske držajve. Karpati so deželi v podnebnem oziru neprecenljive vrednosti, — ker varujejo setve pred ostrimi izhodnimi vetrovi. A tudi geologično je Ogrska izredno pripravna za poljedelstvo in je v tem oziru dosti na; boljšem, kot njena soseda Avstrija. Najvažnejše zrno, ki zori v deželi, je pšenica, Katero sejejo posebno med Donavo in Tiso na površini 3.4 do 4 milijonov, hektarov. Nemčija seje pšenico na površini, ki neznatno presega 2 mil. ha, Posebne važnosti je tudi pridelovanje koruze, ki pokriva površino 2.5 do 3 mil. ha. Rž, ječmen in oves sejejo vsako vrsto na površini 1.2 mil. ha in tako precej zastajajo za Nemčijo, ki seje rž in oves na površini 10,5 mil. ha. Tako je donavska monarhija glede zadnjih žit in krompirja navezana, na Nemčijo. Te številke dokazujejo, da ima v preskrbi osrednjih držav Ogrska vlažno vlogo in da imamo tudi mi interes na tem, da sovražnika odženemo od Ogrske. Nemško orožje, ki v karpatskih dolinah brani 10-grsko, se ne bojuje samo za naše zaveznike, ampak tudi za našo hrano.	, ; •-
Poplave ob reki Dunajec.
Krakov, 23. aprila.
Listu „Nova Reforma“ se poroča iz zahodne Galicije: Vsled silnega deževja v zadnjem Čjasu je reka Dunajeo talco močno narastla, da je povzročila velike poplave. Voda je poplavila tudi ruske strelske jarke. Pri Otfinowu je povodenj odnesla ruski most iz pontonov (pijonirski čolni). Utonilo je več ruskih vojakov. Poplava je nastala tako naglo, da, je v ruskih strelskih jarkih utonilo mnogo vojakov, ki se tu pred vodo niso mogli. rešiti.
Položaj na severnem Poljskem.
Na celi severopoljski fronti vlada v splošnem mir. Vsled slabih potov zadnje dni ni bilo nobene iz-premembe in ni pričakovati v kratkem nobenih posebnih dogodkov, predno se poplavljene pokrajine ne posuše. Boj se omejuje samo na slaboten artilerijski dvoboj. Zato je jasno vreme prav ugodno. Sicer se vrše poleg bojev prednjih straž samo manjši boji. Sovražnik se ne upa, napasti nemških postojank, katerih moč mu je znana. Nemške postojanke na severnem Poljskem sp sila trdne, tako da se zde skoro ne-zaivzetne, vsaj pa bi stalo zavzetje silne žrtve. Zdi se pa, da rusko armadno vodstvo v zadnjem, času že bolj štedi s človeškim materijalom. Zadnje velikanske izgube so imeli Rusi pri Krasnopolu. Kakovost tu stoječih ruskih čet ni najboljša. 'Vsak dan vjamejo čete cele skupine ubežnikov; in ujetniki pripovedujejo, da pošiljajo Rusi moštvo po komaj pettedenskem vež-bnju na bojno črto.
Nikolaj Nikolajevič napoveduje umikanje.
Dočim presojajo londonska poročila položaj kot zelo ugoden, naVaja petrograjsko časopisje neverjetno visoke številke avstrijskih in nemških 'armadnih zborov v Karpatih. Rusko časopisje zatrjuje, da se nahaja v Karpjatih deset nemških armadnih zborov. Pariški listi sklepajo iz tega, d’a<. hoče Nikolaj Nikolajevič s temi številkami namigniti, da se bo ruska armada morala umakniti.
Ruski car v Lvovu.
Iz Petrograda se jatvlja: Dne 23. aprila t. 1. se je pripeljal ruski car Nikolaj čez Brody v Lvov, koder so ga baje z navdušenjem sprejeli. Zvečer je bila na gradu velika pojedina. Car se je prikazal na balkonu in se je zahvaljeval za ovacije z besedami: „Živijo nerazdeljiva in mogočna Rusija!“
Kje je ujeta posadka iz Przemysla.
Švicarska poročila iz Ufe pravijo, da so poslali Rusi posadko iz Przemysla v gorovje Ural, torej nad 3000 km daleč od zavzete trdnjave.
Lvovski nadškof v ruskem pregnanstvu.
Kajkor smo že poročali, so Rusi lvovskega katoliškega nadškofa grofa Szeptiek(yja, ki ob prihodu Rusov v Lvov ni hotel zapustiti mesta, odgnali v pregnanstvo v Rusijo. Kako se godi nadškofu v ruskem pregnanstvu, piše petrograjski list JJužnij Kraj“ naslednje: LvoVski naicijškof se nahaja v Kursu, kjer stanuje v treh nizkih sobah. Radi prestanega pomanjkanja da je nadškof zelo bolehen. Na njegovo prošnjo, da bi mu nakazali zdrav,ejše stanovanje, se niso ozirali. O Božiču je prišel v Kurs vodja lvovskega duhovnega semenišča, rektor Jožef Bocian, in prinesel metropolitu denarja in knjig za čitanje. Bocian je smel z nadškofom govoriti le v, navzočnosti ruskega policijskega uradnika. Pred nekaj časom se je metropolit obrnil na notranje ministrstvo s prošnjo, 'da naj se njegova stvar izroči sodišču in če bi se bil kaj pregrešil, naj se z njim sodnijsko postopa. Do danes nadškof ni prejel nobene rešitve na svojo prošnjo. Kasneje je metropolit prosil, da bi ga poslali v Sibirijo in mu dovolili več prostosti. Tudi ta prošnja je bila zaman. Samo pred kratkim se je dovolilo nadškofu, da je smel obiskati tamošnjo katoliško cerkev._______________________ ■_______________.
Boj za Carigrad in Dardanele.
Novi načrti za zavzetje Dardanel.
Francoski mornariški minister Augagneur se je vrnil v Pariz dne 22. aprila iz potovanja s severne Francije, kjer je imel posvetovalni sestanek z angleškim mornariškim ministrom Churchillom. Francoski mornariški minister se je izrazil, da je imel sestanek obeh mornariških ministrov namen, se podrobno posvetovati o položaju angleške in francoske vojne mornarice. Položaj je popolnoma ugoden; francoska javnost nima nobenega povoda, se vznemirjati zaradi dolgo časa trajajočih vojnih podvzetij pred Dardanelami.
Francoska vojna mornarica ni bila nikoli mnenja, da bi se moglo zavzeti Dardanele brez dalje časa trajajočih predpriprav, toda (Vselej je bila mnenja in je tudi še sedaj o tem prepričana, da je lahko mogoče, da se podvzetje posreči. , V kratkem Času bode smoter, katerega si želi javno mnenje, dosežen. Glaj-vni namen sestanka obeh mornariških ministrov je bil se posvetovati o sredstvih, s katerimi se bode pospešilo zavzetje Dardanel.
Predpriprave za nove napade na Dardanele.
Iz Aten se z dne 22. aprila poroda: Približno 20:000 mož angleških Čet se nahaja na 115| parnikih pri Mudrosu (mesto na otoku Lemnos) in pri otoku Tened. Baje jih še niso začeli izkrcavati. Najpoprej
bodo obstreljevali turške utrdbe in nasipe na evropskem dardanelskem obrežju, nato bodo pa izkrcali te čete.
Kot novo opirališee za čete je določen še otok Chios. Turki so v ozemlju zaliva Enos in tudi v o-zemlju zaliva Saros napravili velike in močne nasipe. Štiri angleški parniki z ranjenci so pripluli že v pristanišče mesta Mudros, odkoder se bodo pozneje odpeljali v Aleksandrijo.
Obsodba napadalca na egiptovskega sultana.
Mož, ki je izvršil napad na egiptovskega sultana, je bil obsojen na vislice.
Vrednost dobitkov loterije „Slovenske Straže“ 20.000 K. Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „Slovenski Straži“ > Ljubljano !
Žrebanje velike loterije,Slovenske Straže* v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja.
Takoj kupite srečke!
Molitve za mir, ki se po zapovedi sv. Očeta, oziroma preč. fcm-šk. ordinarijata, naj opravljajo letos posebno pri majniški pobožnosti, oziroma tudi po zneje, dokler še bo trajala sedanja vojska, se dobijo v tiskarni sv, Cirila v Mariboru na jako priročnih listekih. Stane, pa 100 komadov s poštnino vred 60 v. Denar se pošlje najbolje naprej.
Sv. Stolica in bolgarski car. Iz Soluna je prišlo poročilo, da; je bolgajrski car zopet sprejet v, katoliško Cerkev, iz katere je bil izobčen, ker je svojega sina in p r e stolon asle dri ika Borisa 'd!a,l krstiti po obredu pravoslavne cerkve. Temu nasproti bodi omenjeno, da bolgarski car ni bil takrat formelno izobčen iz katoliške Cerkve, pač pa se mu je reklo, kakšne cerkvene kajzni za talk čin vsebuje, papeževa bula )„Apostolicae Sediš.“ Ker je pa prestolonaslednik sedaj že postal polnoleten in ne mope več njegov oče odločevati o njegovem verskem prepričanju, je stvar pooblaščenega carjevega spovednika, da odloči, je-li se sme carja Ferdinanda sedaj pripustiti k prejemu zakramentov ali ne.
Strossniayerjev spomenik v Oseku. Kipar Rudolf Valdec je dogotovil model za spomenik, ki se postavi škofu Strossmayerju v Oseku, Spomenik boue vlit iz brona in bo veljal 40.000 K. Zbranih je pa že
33.000	K.
Slovenski skladatelj Janko Leban, šolski voditelj v pokoju v Bukovici nad Škofjo Loko, je obhajal dne 21. t. m. 601etnico svojega rojstva. Na mnoga leta!
Katoliški akademiki. Tudi med vestami naših katoliških visokošolcev seče neizprosna smrt tam na bojnih polj!a,nah. Do sedaj je padlo že 14 nadebudnih mladeničev iz vrst naših katoliških akademikov.
Iz šole. Na Šestrazredni ljudski šoli v Križevcih pri Ljutomeru je razpisana služba učiteljice. — Prošnje do dne 31. maja. Sola je v drugem krajevnem razredu.
Mati rajnega kardinala Nagla umrla. V vasi Gobelsdorfu na Nižje-Avstrijskem je umrla 861etna mati rajnega dunajskega kardinala dr. Fr, Nagla Barbara Nagi.
Osebna vest. C. g. Evald Vračko, župnik v St. liju v Slov. goricah, se je podlal v Gradec v bolnišnico usmiljenih bratov k operaciji.
Vojni nadkurat č. g. Jakob iTajek piše z dne 23. aprila č. g. profesorju dr. Antonu Medved med drugim: Sem sam tudi bolan, pa gre že bolje. Ti’ako sem oslabel, da sem se komaj držal po koncu in mislil sem, Ida sem že zrel za žegnan britof. Rad bi šel nazaj v, fcajfi sanatorij. Pa ne pustijo tako lahjkfo, Poslali so me sem v madžarski planinski svet v visokih Tatrah, Tatrafüred. le sicer prajv lepo tukaj, ter imamo vsega dovolj. Vendar mislim, da bi bil doma hitreje in boljše okreval. Sneg zginja, pa je precej slabo vreme, tako da sem navjezan na sobo, krasno sicer, pa zdi se mi, da sem v ječi. Kalfo dolgo še o-stanem tukaj, ne vem. Vsak dan se spominjam večkrat na Vas v ljubem Mariboru in zelo srečen bi bil, če bi mogel zopet enkrat priti med Vas, blage prijatelje. O vojski ne vem tukaj nič, samo iz časnikov, a o teh imam svoje mnenje.
Ujeti vojaški kurat dr. Drexel, neEdjanji državni poslanec, jo poslal svoji sestri iz mesta Spaskoje pri Vladivostoku sledečo brzojavko: („Prejel samo brzojavko 30. marca. Zaželjeni vrnitvi iv; domovino povodom izmenjave bolnih ujetnikov sc odpovedal. Sem edini vojaški kurat v izhodni Sibiriji. Na cvetno nedeljo sem imel prvo božjo službo. Sem zdravi in tudi vsi častniki.“
Glasilo jugoslovanskih socijalnih demokratov.
Iz,vrševalni odbor jugoslovanske socijalnodemokratič-
ne stranke, ki ima od zadnjega strankinega zbora svoj sedež v Trstu, bo pričel izdajati s 1. majem svoje glasilo. Novemu listu bo ime „Zarja“ ter bo izhajal enkrat na teden.
Ika. V zdravilišču družbe ;sv. Jožefa se sedaj nahaja 19 duhovnikov vseh narodnosti: Poljaki in Cehi so dobro zastopani, tudi Madžarov je kakih 6. Iz Nemškega je 1 duhovnik in sicer iz wiirzburškje škofije. Slovenec pa je le 1, č. g. Fric Kukovič z Dobrne. Vreme je sicer lepo, pa je nebo do desetih zjutraj precej oblačno. Morje pa je že dva dni sem čudno nemirno, takjo da se ne upamo na ladje. Dočim je
n.	pr. na postaji Matulje rast na isti stopinji, kakor pri nas na Južno-Stajerskem, je pa na morski obali okoli Opatije in Ike vse že v najlepšem cvetju. Velika dobrota je električna železnica, ki te v kratkem času od Reke, oziroma od Voloske mimo Opatije in Ike v Lovrano zavjozi. Promet je dokaj ,živahen in vendar bo vsled vojne okoli (30.000 K primanjkljaja. Pa to ne pomeni Kako posebno škodo, kajti ob ugodnejšem Času bo se vse popravilo. Dne 15. aprila je v našem sanatoriju umrl 35 let star duhovnik iz Slezi-je. Zadela ga je srčna kap. Zjutraj so ga mrtvega našli v postelji. To me je spominjalo na smrt našega preblagega g. prelata Kosarja.
Pesek in pepel mesto konserv. V Miškolcu na Ogrskem so zaprli trgovce Pavla Widlich, Nikolaja Nagy, Aleksandra Persy, Armina' Banalik, Hermana Wilchelin in Armina Block, Osumljeni so, da so ogoljufali vojaški erar za več sto tisoč kron, ker so dobavljali armadi kogserve, ki so bile napolnjene mesto z živili s peskom in s pepelom. Miškolski odvetnik dr. Dezider Gerg^ly se je ustrelil. Njegov samo-umor je gotovo v zvezi z velikansko in umazano goljufijo.
Zagoneten potop ladje v Trstu. Dne 21. aprila zjutraj je v tržaški prosti luki parnik „Trieste D.“ piaroplovne družbe „Dalmatia“ dvignil sidra, da bi odplul. Komaj pa se je začel gibati, se je hipno nagnil na desno stran in se pogreznil, jambor in dimnik sta se pri tem naslonila ga obrežje, vsled velike teže pa sta se v temelju odlomila in poškodovfala tudi druge dele ladje. Ladja se je v 20 minutah popolnoma potopila. Posadka se je vsa rešila. Parnik je imel naloženega 500 ton blaga, večinoma oves in ječmen. — Vzrok nesreči še ni dognan; sodišče je uvedlo preis-kavo. Ladja je bila namenjena za. Polo.
Najstarejši avstrijski podčastnik. V rezervni bolnišnici v Brnu na Moravskem opravlja sanitetno službo 861etni narednik Mihael Drozdovski, doma iz mesta Jaroslav v Galiciji. Ko so Rusi udrli v niego-vo rojstno mesto, je zbežal v Brno in se je prostovoljno oglasil k vojni službi. Zdravniki so spoznali, da je mož zai službo brez orožja še popolnoma sposoben in so gtai uvrstili v bolniško službo, katero, opravlja z občudovanja vredno natančnostjo. Veteran je služil v mladih letih 20 let pri vojakih in si je v vojski leta 1859 kot kirasirski stražmojster zaslužil hra;-brostno kolajno. Drozdovski se je bojeval tudi Še v Slezvig-Holšteinu ter je pozneje bil 36 let uslužbenec pri pošti. Njegov oče Še sedaj žiVi in je baje 114 let star.
Kedaj bodo poklicani starejši črnovojniki? —<
Odposlanstvu dunajskih kršeansko-socijalnih poslancev je izjavil ministrski predsednik grof Stiirgkh, cta bo vojaška uprava storila vse, da ublaži trdine no-vegèj črnovojnišKega zakona. Pred vsem bodo poklicani mlajši letniki pred starejšimi in starejši ne naenkrat, temveč letnik za letnikom. To načelo da bode veljalo tako za pregledovanje, kakor pozneje za vpoklic pod orožje. Pri tem se bo oziralo zlasti na to, da ne nastanejo v gospodarskem življenju kake težkoče. Tudi se bo postopalo pri presojevianju sposobnosti po drugem merilu, kakor pri dosedanjih naborih. Ministrski, predsednik grof Stiirgkh pja ni izjavil, da bodo črnovojniki drugega poziva poklicani še le v mesecu septembru letošnjega leta, kakor se je poročalo to iz Budimpešte,
Korporal, M je poneveril vojaško denarje. V
Gradcu je bil dne 22. aprila obsojen Korporal graškega deželnobrambovskega pešpolka Štev. 3 J. Wolf--gruber na 7 mescev poostrenega zapora, ker je poneveril 50 K denarja, kalerega bi moral izplačati vojakom, ki so bili na potovanju. Korporal Wolfgruber je v potrdila vpisal večje zneske, kakor jih je v resnici izdal.
Obsodba mesarja in mešetarja. Graško sodišče je obsodilo živinskega mešetarja Alojzija Fuchs iz Matzelsdorfa pri Hengsbergu na Srednjem Stajerju, ker je prodal vola, za katerega je isti dan dal 600 K, za 706 K 80 v. Fuchs je dobil teden dni zapora in mora plačati še 150 K denarne globe. Enako kazen je dobil barantač Florijan Supan iz Stradna, ker je za dva bika, za katera je dal 1150 K, zahteval celo 1424 K.
Podpora materam. C. kr. korespondenčni urad poroča, da je naročilo notranje ministrstvo političnim deželnim oblastem, naj v slučaju potrebe podpirajo porodnice, katerih možje se nahajajo v vojski, iz sredstev vojnega pomožnega zaklada.
Šnops točiti — kažnjivo! Kakor znano, je vlada prepovedala žganje prodajati vsako soboto od. ’4. ure naprej in celi dan vsako nedeljo in vsak praznik. Župani imajo dolžnost, gostilničarje in druge prodajalce žganja na to opozoriti. Prepovedano pa je vsakoršno žganje bodisi domače ali kak „Florijan.'*
itd. Kdor bi to prepoved prelomil, se po postavi kaznuje. Opozarjamo ponovno na. to prepoved, da ne bo žganje koga zvrnilo ne samo v jarek, ampak tudi v ječo.
Pošiljanje v.ojnopoštiiiJi zavitkov. Vsled razglasa trgovinskega ministrstva z dne 20.. t. m. se bodo od dne 26. ,do vštevši 8.0. aprila sprejemali vojuopošt-ni zavitki za vojnopoštne urade št. S, 9, 11, 12, 15, 18, 19, 22. 24, 30, 32, 35, 36. 38, 39. 44, 48,- 49, 50, 51, 52, 55, 56, 57, 58, 62, 65, 66, 67, 72, 73. 74, 77, 81. 80, 90. 92, 93, 97. 98, 99, 101, 103, 105. 108, 110, 112, 116, 118. 126, 127, 128, 132, 134, 150, 154. 157, 158, 100. 186. 189, 190, 191, 201, 2Q8, 209, 2.11. 214. 303, 305, .807, 308, 315, 316, 3.17, 320, 351, 501, 502, 503, 504, 505. S tem so tudi o ii vojnopoštai uradi, ki posredujejo z našim domačim 3. korom, odprti za pošiljanje privatnih zavitkov, Vojnopoštai zavitki smejo vsebovati le opremo, obleko in perilo, kakor tudi cigarete, cigare in tobak. Zavitki z jedili — četudi takimi, ki se ne pokvarijo — se v zmisliu odredbe ne smejo pošiljati več.
Krušne izkaznice in moka. Nap ram odposlanstvu krščansko-socijailnih poslancev Nižje-Avstrijske izven Dunaja, ki se je zglasilo pri prayosodnjem ministru v zadevi obsodb zaradi prekoračenja aprovi-zacijskih odredb, je izjavil minister, dja je bil že sam pozoren zaradi gotove strogosti pri obsodbah. Na podlagi teh določil bo treba v sodnijskem postopanju pred vsem bistveno razločati med zamolčanjem z o-čitnim namenom in med pomotno napačno navedbo. Dalje je izjavil pravosodni minister, da bo kazenske obsodbe glede prekoračenja najvišjih joen prilagoditi odločbam razsodbe vrhovnega sodnegai dvora. — Nato so šli poslanci v ministrsko predsedstvo, kjer sta jih sprejela ministrski predsednik in notranji minister Pred vsem so člani tega odposlanstva razmotri-vali vprašanje zvišanja deležev moke in kruha za o-sebe, ki jih rabijo pod posebino težavnimi razmerami in pri daljšem delavnem času (kmetje, vinogradniki, lesni in obrtni delavci). Minister za notranje zadeve je izjavil, da se bo skrbelo zai one, katerim že do sedaj izšle odredbe jamčijo zvišane deleže, s primerno rešitvijo vprašanja krušnih kart v smislu zvišanega deleža. Glede predpisov, ki zadevajo metanje moke v mlinih, je izjavil minister, da se sme talko dolgo, da bo vojni prometni zavod za žito preskrbel nadomestke, oddajati nemešana moka za najnujnejše domače potrebo kmečkega prebivalstva, dočim se moka) moka ntem doma mešati z raznimi pridatki (krompirjem i. t. d.).
Ogrska bo dala Avstriji v mescu aprilu 760.000 meterskih stotov koruze. Listi poročajo, da se je ogrska vlada zavezala, dati še ta mesec Avstriji 700.000 meterskih stotov koruze.
Hrana iz Ogrske. Ljubljanski listi pišejo: V Ljubjljano je te dni došlo precej koruze iz Ogrske. A ta koruza je pa tako Črna, da je ne marajo jesti niti kokoši.
Proti pretiranim cenam. Grašlki trgovec Alojz Grösslinger je prodajal svojim odjemalcem liter petroleja po 1 K 20 v. Sodišče je radi pretiranih cen obsodilo trgovca na tri dni zapora in 100 K denarne globe.
Znamke namesto denarja. Novomeška mestna občina je izdala vsled sklepa občinskega, odbora, o-dobrenega po okrajnem glavarstvu v Novem Mestu, za časa pomanjkanja drobiža (nikeljnia), in do preklica denarne znamke po 10, 20 in 50 vinarjev. Te denarne znamke zamenja mestna občinska blagajna v Novem Mestu za gotovi avstro-ogrski denar. Kadar bode pa prenehalo pomanjkanje drobiža, bo mestna občina potom raizglasa določila čas, v katerem je te denarne znamke v zamenjajvo mestni blagajni za prinesti.
Krompir za avstrijsko prebivalstvo. Vlada se že delj časa peča z vprašanjem, kako urediti uvoz krompirja iz Ogrske in Bukovine na Štajersko, Niž-je-Avstrijsko in Tirolsko, kjer je nastalo v zadnjem času že precej veliko pomanjkanje krompirja, zlasti v večjih mestih in v krajih, kjer so tovarne. Ogrska vlada je v polni meri ustregla želji avstrijske vlade, ter dovolila uvoz potrebne množine krompirja iz O-grskje za avstrijsko prebivalstvo in sicer pod pogojem, da so pri uvozu izključene špekulacije. Avstrijska, vlada je vsled tega določila cene krompirja, id se bo uvažal v A v strijo. Brezvestni špiekulantje torej ne bodo prišli pri krompirju na dvoj račun.
Pameten predlog. V listu „Berner Bund“ priporoča Engster, naj skrbe za kruli svojim ljudem, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu, lastne vlade pod neko kontrolo nevtralcev. Engster je to predlagal z o-zirom na to, ker so morali v Nemčiji tudi vojnim u-jetnikom znižati množino kruha, vsled česar se osobito ujeti Rusi pritožujejo, da dobijo premalo hleba.“
Dijaki obdelujejo polje. Naučna oblast v Dal-nia/uji je odredila, da morajo dijaki višjih razredov rednjih šol pomagati pri obdelovanju polja in njiv. V Dubrovniku je šolska oblast odredila, da mora 20 gimnazijcev iz treh zgornjih razredov v času od dne '9. do dne 25. aprila opravljati vsa potrebna poljska dela na občinskem zemljišču v Cibaci. Pri delu nadzorujejo dijake profesorji. Na mesto gimnazijcev stopi dne 25. aprila 20 gojencev navtične šole, Ti bodo opravljali poljska, dela do dne 2. maja. — Tudi na Štajerskem se bodo dovoljevali srednješolcem delovni dopusti.
Menčikov o draginji žita na Ruskem. Razpravljanja gospodarske zveze v, državnem zboru so se na željo vlade prekinila. V listu „Novoje Vremja“ razpravlja Menčikov o obči draginji žita in pravi: Kot obtežilna okoliščina pride v poštev, da je žetev leta 3914 znašala; 898 milijonov pudov manj kot leta 1913, dasiravno ni izvoza. Zaloge so se torej skrčile. Kmet porabi v mirnem času 15 pudov, v vojnem času kot vojak pa 22 pudov. Tudi poraba ovsa je veliko večja kot v mirnem času. K temu se še pridruži tudi pomanjkanje organizacije v svrho smotrene razdelitve zalog.
Svila se podraži. Koncem mesca marca t. 1. so znašale vse zaloge svile celega sveta okrog 894.000 kg, koncem marca lanskega leta pa okrog 1,524.000 kg. Tovarnarji so sklenili, da bodo vnovič zvišali cene svili in svilnatim izdelkom.
Ponarejeni dvekronski bankovci. V zadnjem času kroži v prometu zopet večje število ponarejenih dvekronskih bankovcev. Od pravih se jih pozna prav lahko, kajti številke na ponarejenih so mnogo manjše od onih na pravih bankovcih in za, vsako številko se nahaja vejica. Torej pozor!
Novi rudniki za baker. Ker so v zadnjem času poskočile cene za baker od 170 K na 275 K za met. stot, je vlada zaukazala, da se morajo vnovič preiskati tisti bakreni rudniki, v katerih se že delj časa ne koplje baker. Ker je tudi na Slovenskem več lakih pozabljenih bakrenih rudnikov, v katerih se je svoj čas izkopalo dosti bakrene rude, bo za, marsikateri slovenski kraj ta nova vladina odredba velike važnosti.
Maribor. Računi okrajnega zastopa mariborskega so v njegovi pisarni javno razpoloženi od dne 23. aprila do dne 6. maja t. 1. Vsakdo iz okraja'jih lahko pregleda.
Maribor. Dne 21. aprila se je preko Pragars-kegia pripeljalo v Maribor zopet 200 ranjencev s. karpatskega, bojišča. Med njimi je bilo okrog 50 težko ranjenih.
Kamnica pri Mariboru. Gostilna Asinger je u-radno kontumacirana- Gre se za sumljiv slučaj neke kužne bolezni.
Cirknica pri Št. Št. liju. Gospa, Kolarič namerava svoje mlade hmeljske nasade opustiti. — Nekateri večji posestniki se potegujejo za ruške ujetnike, ki bi jim opravljali poljska dela. — V občinski odbor je namesto odstopivšega Ruperta Repnika vstopil gostilničar Martin Muršec.
Celje. V rusko ujetništvo je prišel poštni asistent Rajmund Modic, rodom Celjan. Služil je pri 27. domobranskem pešpolku.
Celje. Z vojaškim zaslužnim križcem II. razreda z vojno dekoracijo je bil odlikovan Franc Hasner, podpolkovnik in poveljnik 87. pešpolka.
Rajhenburg ob Savi. Iz ruskega ujetnišLa se je oglasil Ernest Sorčan, učitelj v Rajhenburgti, doma iz Hrastnika. Imenovani je bil Hadet-aspirant pri
27.	domobranskem pešpolku. Piše, da se mu dobro godi.
Borovlje na Koroškem. V ruskem ujetništvu se nahaja janko Mišic iz Borovelj na Koroškem. Rusi so ga zajeli že v jeseni pred Lublinom. Tiedaj pa jim je ušel. Preplaval je Vislo in dospel po tritedenskem blodenju srečno zopet v Galiciji k naši armadi. Za ta junaški čin je bilo zanj tudi svoj čas predlagano odlikovanje. Na Novega leta dan pa je bil zopet ujet pri bojih v Karpatih. Kraj, kjer se sedaj nahaja, se imenuje Skobelow Figarskoj v Turfcestanu v Aziji, kjer je bilo januarja tako lepo vreme, kot je pri nas v majniku.
„Mala Lenčica od Svetega Boga.“ Ponatis iz „Cvetja“, oktav, 98 strani, 50 v, po pošti 55 v. Mala Lenčica, pobožni otrok na Irskem, je že v petem letu svoje starosti šla k prvemu sv. obhajilu in sicer dne
6.	decembra 1907. Potem je kratko časa pogosto prejemala presv. Rešnje Telo in je umrla dne 2. februarja 1908. Prelep zgled je za večkratno sv. obhajilo. Knjižica se priporoča kot primeren spominek prvloob-hajancem in pridnim otrokom sploh. Dobiva se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
* „Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkjnh.
Zadnja poročila došla v pondeijeh dne ZG. aprila.
Najnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 25. aprila.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na karpatskih bojni črti so pri Kozlovi (leži južno od Stryja) v dolini reke Grave dosegle naše čete nov uspeh. Po večdnevnih z veliko žilavostjo izvršenih saperskih napadih so naše čete dne 24. aprila zavzele z naskokom višino östry na južni strani Ko-ziove. Istočasno se je posrečilo sosednim nemškim četam pridobiti oz&mlia ob cesti in na zahodni strani ceste, Zavseim je bilo ujetih 652 Rusov,
Vsled zavzetja višine Gstry in zavzetja gorskega grebena Zwtain v začetku aprila je sedaj vržen 'sovražnik iz vseh postojank, ležečih na, obieh straneh doline reke Grave, katere je več mescev trdovratno branil.
Na ostalem ozemlju karpatske bojne črte le posamezni artilerijski boji.
Na Poljskem in v Galiciji večinoma mir.
Novi boji v Bukovini.
Po poročilih rumunskih listov so se pričeli v Bukovini zopet novi boji. Od sobote se bijejo skrajno srditi boji le nekaj kilometrov proč od rumunske meje in v dolini reke Prut, Teh bojev se udeležuje 86. ruska divizija. Proti Rusom se borijo izključno ogrski polki. Poročila iz Bukarešte pravijo, da so bile ruske čete vsepovsod vržene nazaj.
Ruski glasovi za posebni mir med Rusijo in Avstrijo.
V	petrograjskem listu ..Rječ“ se je zavzel ruski knez Tiru bečkoj za to, da bi se sklenil posebni mir med Rusijo in Avstrijo, in je utemeljeval to zahtevo s tem, češ;, da korakanje Rusov proti Berolinu vodi skozi Avstrijo in da torej služi Avstrija Nemčiji za ščit in tarčo krogel. V prid Rusije je torej, ločiti Avstrijo od Nemčije na ta način, da bi s'e skušalo z Avstrijo doseči sporazum in vreči, vso armado z vso silo proti Nemčiji.
Nemški uspehi na francoskem bojišču.
Pri Ypernu so dosegle nemške čete novih uspehov., Dne 23, aprila zavzeto ozemlje na severni strani Yperna so nemške čete kljub sovražnim napadom še tudi dne 24. aprila obdržale v svoji oblasti.
Angleški protinapad na nemške postojanke na zahodni strani St. Juliena je h i danes odbit, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
V	Argonih so zavrnile nemške čete napad dveh francoskih bataljonov severno od mesta Le Four de Paris.
Na višinah Može južno-zaliodno od Combresa so bili Francozi hudo poraženi. Nemške čete so tukaj izvršile napad in so z naskokom predrle več francoskih črt, nahajajočih se druga za drugo. Ponočni poskusi Francozov nam zopet iztrgati zavzeto ozemlje, so se izjalovili, pri čemur so imeli Francozi težke izgube. Ujetih je bilo 24 francoskih častnikov ta 1600 mož ter zaplenjenih 17 strojnih pušk, — Dne 22. aprila so Nemci ujeli nad 1600 mož in uplenili 36 sovražnikovih topov.
Asquith napoveduje nov skupni napad na Dardanele.
V	angleški državni zbornici je lord Beresford dne 23, aprila vprašal ministrskega predsednika Asquiths, kdo nosi odgovornost za borbo za Dardanele in ali se namerava istočasno napasti Dardanele z morja in s kopnega. Beresford je tudi vprašal, ali se je s tem, da se pri dosedanjih napadih ni izkrcalo čet na morske obali, končna zmaga kaj zavlekla ali ne. Asquith je odgovoril: Nov skupni napad armade ta mornarice se bo izvršil, in sicer pod odgovornostjo vlade.
Upad Afgancev v angleško Indijo.
Listu „Union“ se poroča iz Teherana: Pri Kha_ nu v angleški severni Indiji je upadlo 18.000 oboroženih Afgancev v angleško Budijo, pregnalo posadko mesta Khan in se polastijo mesta.
Japonsko in Kitajsko.
Iz Tokia se poroča: Zavlačevanje pogajanj med Japonsko in Kitajsko ima svoj razlog v odločitvi japonske vlade, spremeniti nekatere svoje zahteve. Japonska bo baje opustila svojo zahtevo, da se ji poda koncesija za železnico v južnem Kitajskem, ker noče, da bi prišla navskriž z angleškimi interesi. Druge spremembe imajo namen, da se olajša Kitajski sprejem japonskih zahtev.
TrgonMifta kreditna zadruga v Celju
sklicuje s tem
izredni občni zbor
na nedeljo dne 2. maja 1915 ob 2. uri pdpoldne v pisarno zadruge.
DNEVNI RED : Dopolnilne volitve v načelstvo in nadzorstvo, ter slučajnosti.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.