Dopisi. Iz Maribora. Tukajsna deželna sadjein vinorejska šola je imela 16. februarja letno skušnjo. Nazoči so bili mil. knezo-škof, dr. žl. Schreiner kot poslanec deželnega odbora, okrajni glavar in veliko drugih gospodov. Učencev je 22; vsi čedni in bistroumni mladenči, večidel sinovi slovenskih staršev. Vspeh učenja je bil izvrsten, odgovarjali so gladko in umno. Učitelji so: ravnatelj sam g. Goetbe, ki je zopet pokazal, da je zvedenec in dober učitelj. G. Heinricb, učitelj zemljeznanstva in rastlinstva, g. Jakše, učitelj normalnib predmetov, zemljemerstva in vaje v besedi in pisavi. V prvem letu je, se ve da večidel siovenski jezik kot učni jezik, učenci po večini nemčini ne razumejo. *) *) Je v drugih letih že vse čisto nemško? Vredn. Po skušnji so dobili nekteri posebno pridni praktiene premije. 9 uSencev: Alojz Javan5iS, | Janez Prelog, Štefan Super, Martin Vtičar, Jožef Wolf, Franc Vučina, Henrik Schigert, Otto Zadravec, Janez Kožer stopi zdaj po doveršenem tretjem tečaju iz šole, ker se nekteri na svoj dom podajo, drugi službe pri giajšinab dobijo. H koncu je g. dr. žl. Scbreiner učence prav mi5no nagovoril, jim bvaležnost do uSiteljev in pridno in zvesto delovanje priporočil. Potem je ravnatelj genljivo in s solznimi očmi slovo vzel od učeucev, ki šolo zapustijo, ter jih imenoval svoje veselje in zlahtni kinč sadje- in vinorejske šole. Od sv. Roprta v sl. gor. 3. t. m. je šel Janez Ricinger, sin živinoderca, po Zavrhu doma. Pred bramom Mice Kranjčeveje strašno preklinjeval in sina M. Kr. z imenotn Stefana dražiti zacel. Štefan si je prizadeval R. pomiriti alj brez uspeba. Beseda je besedo dala in še hujši krič nastal. Ko mati iz hrama stopi in re5e : nPcosim vaju bodita si dobra in tibo; ti Anza pojdi lepo domn, ti Stef pa v biso", jej R. naglo nož v trebuh zažene in skoraj ob enem tudi Štefa hudo rani. Mati je bila na smrt ranjena in prosi sina, naj jej pripelje dubovnika. Sin sam ranjen, vendar biti, kolikor more, po dubovnika, ki mater s sv. zakramenti pieskrbi. Drugi dan se je tudi dal Štef previditi, ker mu je budo postajalo. Uboga mati pa je 5. t. m. za ranjenjem umrla. Kakor se sliši, je R. neki bil vinjen. Kje pa je uzrok tolikib umorov? Ljudstvo pravi, da se hudodelniki premalo strahajejo; mi pa še pravimo, da se mladež preslabo vzreja. — Od sy. Trojice v sl. gor. —ž— Slišal eem spet o roparskem umoru. Po slov. goricah znana Soštarska, ki je z žitom in drugim soSivjem barantala, se je s svojim sinom preteklo soboto domu peljala. V Krabonoškem vrhu je zavolj zime iz voza stopila, misle, nekoliko po pešni poti iti, da bi se v noge ogrela. Pa kaj se zgodi? Sin se pelja naprej — mater pa dolj od Krabonoškega vrba blizo brama Bratkovičevega hudodelniki napadejo, obropajo in ubijejo. Imela je neki blizo 500 fl. pri sebi. Kam bodemo prišli v teb žalostnih 5a6ih? —