Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini, Lendava, 4. decembra 1938. Štev. 49+ Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pot stran 400 Din. i tak n že Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 6 Din, viševsaka reč 1.50 Din. Slečite je z ovčje kože. Komunisti i njihovi pomagači so si oblekli ovčjo kožo i hodijo med narodom pa njemi obečejo na dr. Mačka i drügih opozicionalnih listaj nebesa na zemli. Samo, da ta nebesa nikdar ne prido. To oni dobro znajo. Zato si z zagate tak pomagajo, ka laži trosijo okoli, naj bi volilce na krivo sled pripelali i če je na svojo stran že ne bi mogli dobiti, je bar nagučijo, da doma ostanejo i ne idejo volit. Tej „bežijiˮ, kak je nazvao en naš šalivec, grozotne laži razširjajo. Ka te mogli tem vukom slačiti ovčjo kožo i njim sprašiti vučjo dlako, omenimo par takših laži. Razširjajo vesti, da v sobočkom srezi prej g. Bajlec nikoga nema za sebov, da so vsi proti njemi. Mi, naj se osvedočimo, keliko je istine na tej glasaj, smo šli v sobočki srez i bili nevzoči celo na shodi. Pa ne sagajte se: vsi so za gospoda Bajleca. Celo evangeličanci, celo Madjari ga navdüšeno pozdravlajo, odobravajo program JRZ, šteroga glasi i se z moškov rečjov zavežüjejo, da bodo glasali na dr. Korošcovo listo i v njej na g. Bajleca. Gospodje dühovniki so nam poročali, da njim na srci leži izvolitev dr. Korošcove liste i da goreče podpirajo g. Bajleca i se vüpajo v veliko njegovo zmago. Z zastopnikom oblasti smo govorili i nam je isto povedao, da bo najmre dr. Korošcova lista v sobočkom srezi sijajno Zmagala. Isto nam pišejo naši delavci, naši kmetje naročniki. Komunistov laži majo kratke noge i to tace iz Spodnjega sveta, tace hüdoga düha, od šteroga je sam Kristuš pravo, da je „oča lažiˮ. V lendavskem srezi je ista pesem. Trobijo na vse viže: Madjari do na dr. Mačka glasali, ar njim je obečao, ka je nazaj spravi pod Madjarsko. Istina je pa to, ka nieden pameten Vogrin ne verje, da bi dr. Maček meo to moč i da bi on to šteo napraviti. Vsaki razumen Vogrin nadale zna, da je to samo komunistična laž, da ž njov zmešajo Vogre, ki, če bi to vervati, bi sami sebi škodili. Madjari znajo, ka je gučao madjarski zvünešnji minister Kánya v Budapešti i ka dr. Stojadinovič v Novom Sadi. Oba sta gučala od prijatelstva med Jugoslavijov i Madjarskov i nieden za spremembo mej, nego celo za nadoteklivost mej. Sejalci nemira i razdorov to dobro znajo, a li naprej lažejo, ar se vüpajo, ka par nespametnih ribic li zgrabijo na svoj trnek. Madjari se lepo pripravlajo na volitve i bodo častno volili dr. Korošcovo listo i na njej dr. Klara, ki je Madjarom v lendavskem srezi ravnotak šo na roko kak Slovencom, v vsakom dugovanji. Na Bistrici so dr. Klara, banskoga svetnika Kleklna i predsednika črensovske občine Horvata najlepše sprejeli Volilci, mirno, v najlepšoj slogi i lübeznosti poslüšali njihove dve vüri trpeče govore, se ž njimi Prijatelsko pogovarjali. 1 komunisti so raznesli glase, da Bistričanci treh gospodov niti na Bistrico neso püstili. V Ižekovcih je komunistični agitator niti do sape ne mogo priti. To pa zavolo toga, ar vučiteo g. Sreš je goreči pristaš JRZ. I komunisti so zdaj to laž zmislili, ka je g. Sreš v njihovom tabori. Zakaj? Naj preslepijo Ižekovčare. A Ižakovčarje so tak stanovitni, ka sto komunistov tüdi preženejo, če bi vüpali k njim priti korteširat. Bogojina je od nekda trdnjava krščanske politike. Zdaj se cela fara. pripravla, da bi si priborila belo zastavo, to je, da bi cela fara glasala na dr. Korošcovoj listi na dr. Klara. Dr. Klar i veterinar Baša sta mela najlepši sestanek v Bogojini. I komaj prideta domo, že zveta za nove glase, ka so jeva prej Bogojančarje pregnali. I tak ide to naprej od vesi do vesi. Komunisti i njihovi pomagačje, ar znajo, ka zmagati ne morejo, si z lažjov pomagajo, da bi ž njov napravili med na- rodom zmešnjave, da bi njemi zmenšali odločnost i vdeležbo pri volitvaj i tak li nekaj zgrabili za sebe. To smo vam napisali, da Vidite čarno na belom, kak delajo nasprotniki Korošcove liste. Slečite njim ovčjo kožo i vdarite po vukaj z vašim vötumum 11. dec. na dr. Klara i Bajleca. Pravica naj zmaga, to je jedina pravična kaštiga za laž. Vsem gospodom kandidatom! Kaj bi rad meo naš narod od svojih poslancov. Gospodje kandidati, dozdaj je takša bila navada, ka so nam pred volitvami kandidati postavlali svoj program, to je načrt poslaniškoga dela, če bi bili izvoljeni z glasovi večine naroda. Napravimo v tom pogledi nikšo malo spremembo, Probajte se gospodje navaditi na naš program. Prečtite ga i slovesno potrdite, da ščete delati za vresničenje vseh točk našega narodnoga delovnega načrta. 1. Priznati morate pred celim svetom, ka smo Slovenci, ka je naša zemla Slovenska, ka je naša domovina Jugoslavija. Potrditi morate pri vsakoj priliki našo želo, da ščemo tüdi ostati Slovenci, sinovi Jugoslavije i Želemo, ka se vsaka péd naše zemle ohrani za to državo, v šteroj bi radi živeli v bratskoj slogi z brati Hrvati i Srbi. Od nas nišče nema kaj terjati, mi nemamo nikomi nikaj izročiti, naše meje so naša čast, pri vsakom najmenjšem mejnom koli tam stoji celi naš slovenski narod i morajo stati tüdi vsi Srbi i Hrvati. 2. Našo narodnost je ohranila v težkoj preminočnosti vera naših očakov. Zato nam je vera Svetinja, štero mora poštüvati staro i mlado. Na našoj zemli ne more dobiti vodilnoga mésta, pa tüdi ne ne nikše javne slüžbe človek, šteri škodüje verskomi osvedočenji našega naroda. Vera nas je ohranila v preminočnosti i samo vera nam daje moč, da prenašamo vse gospodarske težave i socialne krivice, štere nam prinaša dnešnje nestalno i nevrejeno živlenje. Lübezen do bližnjega, Kristušov düh, mora v naše javno i zasebno živlenje, mora pa biti posebno olika vsakoga, što ma i šče meti javno slüžbo, ali kakše vodilno mesto. 3. Slovenska krajína je pregosto naseljena zemla, zato nema naš narod za ednok zadosta zaslüžka i krűha doma. Vreden je i potreben vsake pomoči. Želemo, naj se odstranijo vsi predpisi, šteri v obliki prošenj i taks nalagajo našemi malomi človeki posebne davščine, če žele priti prek meje i zaslüžiti sebi i svojim. Vsaka v prošnje i takse skrita dača maloga človeka je krivična telko časa, dokeč ne more nüditi domovina najnüjnejše svojim doma. Večina našega delavnoga naroda ne hodi v tüjino brez nüjne potrebe i nikdar ne ide zdomi zato, ka bi pozabila na svoj lübleni domači kraj, na brate i sestre doma, zato naj se vsem našim sezonskim delavcom nüdi izdatna državna Obramba, kak tüdi narodna i verska vzgoja. Naj se ednok vendar napravi konec nesramnomi izžemanji od strani raznih „palerovˮ i agentov, šteri brez dela bogatijo, naše delavno lüdstvo pa trpi i strada. 4.Gospodarski napredek i socialna pravičnost naj dobita vsikdar uspešno gonilno silo v — zadružništvi. Šolsko delo vučitelstva i izvenšolsko delo vseh vzgojitelov se mora postaviti v slüžbo razvoja zadružne misli. Naj ne obstoja na našoj zemli niti edna organizacija, štera je ne v vidnoj slüžbi zadrugarstva! 5. Naša preminočnost je žalostna, zdajšnjost težka, zato ščemo meti srečno bodočnost. Nositeo naše bodočnosti je mladi rod, zato želemo, naj se mladini poskrbijo vsi pogoji zdrave rasti i napredka. Ne bomo trpeti, ka bi naše tihe i mirne vesi meli za kakšo kazensko kolonijo, ne bomo prenašali prenapunjenih i zanemarjenih šolskih zgradb, ne moremo püstiti, ka bi ostao brez izobrazbe, či tüdi samo eden naš Pojbič, zato, ar nema obleča, obüteli, ali šolskih potrebščin. Želemo nadale, naj se nam da prilika za sodelüvanje pri postavitvi vučnih i vzgojnih cilov, želemo, naj se postavi delo šole v slüžbo domačega okoliša. 6. Gospodarsko živlenje Slovenske krajine naj se reši nadoblasti kapitala. Zemla naj tistim rodi, šteri jo z lübeznijov obdelavajo, dohodke od živinoreje naj ma naš kmet. Srečen i zadovolen kmetski stan naj se postavi za temelj lepoga i vrejenoga živlenja vseh stanov. Odločno terjamo, naj se pravočasno prepreči vsako krivično izžemanje našega naroda s posrednimi i neposrednimi dačami. 7. Slovenska krajina je v obmejnom pasi i se dotika na severnoj i zahodnoj strani dveh sosednih držav. Tihinec, ali naš človek, če prestopi našo državno mejo, ne sme meti vtisa, da je prišeo na ozemle kulturno i gospodarsko zaostaloga naroda. 8. Reka Müra nam dela leto za letom neprecenlivo škodo. Naj se reši zadeva büranja Müre v najkrajšem časi! 9. Naj se organizira v vsakoj občini zimska samopomoč pod okriljom domačega dobrodelnoga drüštva, štero bi se moglo ustanoviti kakti najprle. Oblasti naj bi prepovedale vsako drügo „obdarovanje“, ar se je pokazalo, da majo ta obdarüvala poleg priznanoga tüdi skrite cile. 10. Od tihincov ne pričaküjemo nikaj dobroga, zato zahtevamo, naj se kakti najbole strogo prepove vsako politično i „kulturno” delovanje, štero prihaja iz tüjine. Gospodje kandidati, to je naš štiriletni program. Spravite ga v živlenje i bodite osvedočeni, ka bomo meli po preteki štiriletne dobe samo takše kandidate, šteri so se izkazali s svojim delom! P. D. Pripomba. V programi JRZ. je vse to notri. Vr. Delavci naši nam pišejo, kak naj volimo; Belov, Nemčija, 14. XI. 1938. Delavci ki se najamo na sezonskem deli v Nemčiji, prihajamo od časa do časa vküpi si pogovarjamo posebno od politike. Mi, ki se nahajamo na imanji Belov, pa v politiki prednjačimo. Vsi smo dobri politikarje. Najbole nas je razveselila vest, kda smo čitali v časopisji, da je narodna sküpščina razpüščena, da bodo nove volitve. Nestrpno smo pričaküvali glas, što bo kandiderao za poslanca, za srez Murska Sobota. Kda smo zvedli, da kandidera g. advokat Bajlec Franc, nesmo mogli skriti svojega veselja. Zdaj v nedelo nas je prišlo vküp 27 volilcov, ki vsi kak en mož smo za g. Bajleca. Priporočamo vsem domačim, naj vsi do zadnjega moža v sobočkom srezi volijo listo JRZ i to našega prilüblenoga kandidata, g. Bajleca. Gospod Bajlec nam je že kak banski svetnik dosta Spravo (kak most na Petanjci), posebno pa zdaj de nam pomagao, kda bode sigurno nar. poslanec. Ve on sam je kmetski sin, zato zna, kaj nas tlači i ka trebe kmeti spraviti i kak njemi pomočiti. Ar mi čas ne dopüšča, zato zdaj nemorem napisati več, bom vam pa, dragi naročniki, pa čtevci našega lista „Novineˮ v kratkom napisao več. Za zdaj pravim v imeni tükaršnji volilcov: Bog živi dr. Korošca, dr. Kreka, pa našega bodočega narodnoga poslanca g. Bajlec Franca i njegovoga namestnika, Vezer Geza. Zmaga bode, i to odlična, zato jamčimo vsi delavci v Nemčiji. Vsak pošten človek bo volo JRZ i to g. Bajleca. Delajte, naj zmagata oba, dr. Klar i Bajlec, nedopüstite, da bi zmagao Miško Kranjec. V imeni tükaršnjih delavcov volilcov pozdravlam vas i g. Bajleca, ravnotak tovariši delavci. Gider Joško. Bolezen sv. očé. Sv. Oča papa Pij XI. so 25. nov. nevarno oboleli. V njüvoj zasebnoj kapeli jih je obišla hüda slabost i je srčni napad trpo vse dopoldne. Taki so pozvali zdravnika dr. Milanija, ki je bio pri bolnikovoj posteli še pozno popoldne. Kda je zapüščao Vatikan, je izjavo častnikarom, da se je stanje visokoga bolnika popoldne nekoliko zbolšalo. Že dopoldne so začele prihajati številne odličnosti v Vatikan spitavat za zdravstveno stanje sv oče. Po vrsti so prišli vsi člani diplomatskoga zbora. Poleg sv. oče je nekaj redovnikov. Tüdi profesor Milani, ki zdravi sv. očo, ne zapüšča njegovoga stanovanja. Vsi kardinali, ki živejo v Rimi, to je vsi tisti, ki tvorijo papeško kürijo, so bili obveščeni po posebnih kuririh od bo- lezni sv. očé. To najbole dokazüje, kak resno je zdravstveno stanjo najvekšega cerkvenoga poglavara. Stanje sv. očé je zavolotogá jako nevarno, ar že dve leti bolehajo i nemajo več one odporností, ki so jo meli pred leti. Bojati se je, da sv. oča ne bodo prebodi zdajšnjega bolezenskoga napada. Svetomi oči včasi postane kaj bolše, a Srčni napadi se večkrat ponavlajo. Molimo za svetoga očo. Sestanki v Franciji. 11. decembra: Loches (Indre et Loire), javite se na naslov; Ana Balažic, La Chenllére, p. Villeloin Coulange. 18. decembra: Olssery (Seine et Marne), blagoslovitev nagrobnika + Kočara. Za obed se javite na naslov: Kočar Ernest, chez Mr. Mtchon á Oissery; par Plessis Belleville (Oise). 25. decembra Božič; Gravelle (ST. Mdurlce, Selne et Oise); za sküpni obed se javite na naslov: Ivan Camplin, izseljenskl dühovnik, Paris Kí. Bd. Voltaire 67. 2 N O V I N E 4. decembra 1938. Nedela v Adventi drüga. Evangelium (Mataja 11).Tisti čas, gda bi Ivan čüo vu vozi dela Kristusova, poslavši dva z svoji vučenikov, pravo je njemi: Ti si té pridoči, ali drügoga čakamo ? I odgovoreči Jezuš ve i njima: idoča nazvestita Ivani, stera sta čüla, i vidila. Slepi vidijo, plantavi hodijo, gobavci se očiščavajo, glühi čüjejo, mrtvi gori stanüjejo, nevolnim se evangelium nazvisčava. I bláženi je, ki se ne spači v meni. Gda bi pa njidva odišla, začao je Jezuš praviti vnožini od Ivana: ka ste vö šli vu püstino gledat? jeli trst od vötra gibajočo? ali ka ste vö šli gledat? človeka v mehkom gvanti oblečenoga? Ovo, ki se z mehkim gvantom oblačijo, vu kraleski hižaj so. Ali, ka ste vö sli gledat ? Preroka? ešče Velim vam, i več od Proroka. Ar je te, od šteroga je pisano: Ovo jas pošilam Angela mojega pred licom tvojim, šteri pripravi pot tvojo pred tebom. * Bog je poslao na svet velikoga moža, spokornika, predgara, proroka, Ivana Krstnika, da je ob svojem časi pripravlao lüdstvo za prihod Gospodov. Tüdi pred nas stopa v teh dneh te sveti mož, te veliki spokornik, glas kričečega v püščavi. Tri adventske nedele zaporedoma ga pošila Cerkev k nam, da tüdi nas pripravi na Prihod Gospodov, da nas zove, da nas drami, da nas pripravi k pokori. Ka je govorio Židovom, ravno tisto ma povedati tüdi nam. Razvüzdani Herod je vrgeo v vozo Ivana Krstnika. Te je poslao dva svojiva vučenca k Jezuši pa ga dao pitati: „Ali si ti, ki ma priti, ali naj drügoga čakamo?„ Zakaj jiva je poslao? Ah je ne znao? Vej pa je sam pravo: „Na sredi med vami stoji, ki ga vi ne poznate, ki ma za menov priti, ki pa je bio že pred menov, ovo agnjec boži, ki odjemle grehe sveta!ˮ . A Ivan je meo tudi svoje vučenec, kak jih je meo za njim Jezuš. Tej Ivanovi vučenci so pa bili tak navezani na njega, da so ne šteli, da bi što bio nad njim. Da bi jih najbole prepričao, da je on samo ponizen hlapec Jezušov, da more njegova velava pred Jezušom preminoti, jih je poslao k njemi samomi. Jezuš pa je ne naravnoč odgovora: Da, da, samo povejta Ivani, pa tüdi vidva znajta, da sam jaz tisti, — ne, nego se je zazavao na svoja dela, ki so očividni dokaz božega poslanstva. To priliko pa je porabo Jezuš, da je začeo hvaliti Ivana. Da, Ivan je bio veliki spokornik, pa tüdi oster predgar. Ka je od drügih zahtevao, to je najprle sam delao. Vina i nekše alkoholne pijače je ne pio, kak je angeo že pred njegovim rojstvom napovedao. Pio je samo vodo. Obleko je meo iz kameline dlake. Jo je kobilice i divji med. Te med je bio neprijetnoga oküsa. Što od nas bi jo kobilice? Vsakomi bi se gnüsile. Ivan pa je ne nikaj gledao na ugodnost tela. Krepko je premagao ves odpor svoje nature. Mi pravimo, da smo krščeniki, vučeniki Kristušovi. Kristuša križanoga, razbičanoga, poplüvanoga i s trnjom koronanoga vučeniki smo. Koliko se pa pokorimo? Koliko smo spodobni Ivani i koliko Kristuši? Mi samo to gledamo, kak bi nam bilo bole prijetno na sveti. Osvedočimo se, da nam je pokora potrebna. Veliki shod JRZ v Bosni. 30.000 lüdi je poslüšalo predsednika vlade dr. Stojadino- viča v Bosanskom Novom. 20. novembra se je vršo v Bosanskom Novom veliki shod JRZ, šteroga se je vdeležilo nad 30.000 lüdi iz Bosanskoga Novoga i vse okolice. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je meo govor, v šterom je povdaro, kak so junaški Bosanci, pa naj so bili kakšekoli vere, složno čuvali našo državno miseo i se borili za njeno sloboščino. Denešnja Vlada ne pozabila teh njihovih zaslüg, popravila je vse nedostatke i pomogla narodi. Vojni invalidi so dobili pokojnino, prostovolci zemlo i vnogo drüžin je na te način prišlo do svoje zemle. Delo vlade pa ne še končano. Ona šče popunoma vrediti agrarno pitanje i pomagati narodi do ležejšega živlenja. Nato je dr. Stojadinovič omeno, da Jugoslavija nema več straha za svoje meje. Pravo je: Jugoslavija je v teh treh letaj izišla iz materlalnih težkoč i težke negotovosti. Nema več straha za svoj notrašnji mir i za svoje meje. V splošnoj zmešnjavi pojmov, ki vladajo v sveti, Jugoslavija zna, ka šče i jasno vidi svojo pot. Pitanje, ki naj ga volitve rešijo, je postavleno popunoma jasno: Na ednoj stranije ogromna večina lüstva zbranoga pri JRZ, na drügoj strani pa je gomila brodolomcov. Na našoj strani so dela, na drügoj strani prazne reči i obvűp onih, ki so nekda vedriti i se oblačili v toj državi, za njo pa neso nikaj včinoli. Na našoj strani so tisti, ki gradijo, na drügoj pa tisti, ki podirajo. Prihajam, da pod zastavov dela i stvorjenja zberem vse tvorno sile Jugoslavije. Časi, za štere se borijo naši nasprotniki v svojem rüšečem nagoni, so minoli ednok za vsikdar. Nova doba se je že davno začnola. Prišeo je čas, da pridejo tisti, ki delajo za domovino, v prvo vrsto. Ta nova doba, to novo delo išče vseh sil: zato na delo ! Jugoslaviji so bole kak kda potrebni vsi njeni rodolübni sinovi.“ Nato je opomeno navzoče, naj vsi hodimo po poti naših velikih borcov za Jugoslavijo, kak sta bila to veliki krao Peter Osvoboditeo i Vitežki krao Aleksander i drügi, ko so nam pokazali, kak trbe živeti i vmirati za svojo državo i svoj narod. Zato,stoje za enotno i močno Jugoslavijo, bo vodo 11. dec. listo dr. Stojadinoviča, ki je lista mira na mejah i lista reda i dela v državi. Govor g. predsednika vlade je vnožina lüstva sprejela z navdüšenjom i dugotrajnim odobravanjom, vzkrikanjom Nj. Vel. krali, knezi-namestniki Pavli, g. min. predsedniki i ostalim ministrom i JRZ. Keliko kandidatov mamo v državi. Potrjene so tri državne liste. Naša JRZ. — Stojadinovič Korošcova ma 746 kandidatov, Mačkova 1013 i Ljotičova 242. Sküpno kandidira 2001 oseb. Na listi dr. Mačka kandidirajo v Slov. Krajini: Kranjec Miška z Polane, Talányi Franc z G. Radgone, Muhvič iz Petišovec i Seči iz Beograda. Na JRZ. Dr. Stojadinovič-Korošcovoj listi kandidirata dr. Klar i Bajlec Franc. Grča z Lendave kandidira na Hodžera generala listi, ki pa ne mogla samostojno nastopiti i se je obesila na šinjek JRZ. stranke Srbskomi i ne slovenskomi deli. Ljotičove srbske stranke lüdje so pa pri nas kak tüdi indri popolnoma nepoznani. Zanimivost. V nedelo 13. nov. se je ob prvim oglaso carillon (iz quadridlio, ar so prvotno v 8. stoletji bili samo 4 zvonovi) iz 43 zvonov, ki tvorijo nekako 3 oktave i pol, v Notre-Dame de Ia Trinité de Blois. Camplin. PAZI! PAZI! PAZI! Prečtej do zadnje slove, na to daj drügim volilcom i nazadnje sküpno prerešetajte. Dragi Volilci! Približavle se 11. december, den volitev, na štere nas zove voditeo slovenskoga naroda Dr. Korošec, po svojem zastopniki Dr. Klari, zdravniki v Lendavi, šteri je kak poslanec vodo naš srez i delao za nas trpeče kmete, delavce, obrtnike i vse drüge stanove brez razlike v veri, narodnosti i političnoj pripadnost]. Pred nami leži njegov Volilni program, šteroga nam je na Volilni spraviščaj leta 1935. predložo i z vsemi svojimi močmi po njem delao. Poglednimo si po vrsti tisto, ka nam je predložo i ka je od tistoga dosegno. 1.„Pravična rešitev kmečki dugov. Izredno žmetni časi ne smejo vničiti skrbnoga zaduže-noga kmeta, ali ravno tak ne onoga, šteri si s težkimi žüli prišparao nikelko stotakov skoz duga leta.ˮ Mi vsi se spominjamo, ka se je za časa JNS režima vsikdar gučalo i Pisalo, ka je kmeč-ka zaščita potrebna i se zadu-ženoga kmeta more rešiti. Vse to pa je ostalo samo na jeziki i na papiri. Napravilo se pa nikaj ne. Zdašnja Dr. Koroščeva Vlada, v šteroj je delao Dr. Klar kak poslanec, pa je to pitanje rešila tak, ka je nam zaduženim kmetom odpisala 2,700.000 din. (dve milijardi Sedemsto milijonov dinarov). Ostali dug pa plačüjemo na rate v dvanajsti letaj. Na drügom kraji pa vredila tak, ka tisti lüdje, šteri so si z žülavimi rokami prišparali kakši stotnjek i ga vložili v naše kmečke hranilnice, ne so zgübili nikaj. S tem odpisom duga se je naše gospodarstvo zdignolo i prišlo v novo živlenje. Hranilne vloge, za štere so nas strašili, ka so zgüblene, pa se den na den zdigavlejo i menše že izplačüjejo. 2. „Preklasificira naj se naša zemla i s tem zniža količnik čistoga dohodka od katastrskoga plüga, šteri je za naše kraje previsiki. To delo sta že začela bivšiva poslanca gg. Klekl i Jerič. Vlada, v šteroj je delao dr. Klar kak poslanec, je znižala zemlišč davek za eno četrtino, obrtnikom pa od 120 din na 80 dinarov, pavšalno. To je tak, ka vsi plačajo vednako. Zdaj več nemro sosed soseda tožiti ka dosta zaslüži, pa malo porcije plača i to samo iz gologa sovraštva. Dr. Klar je dosegno, ka davčna uprava ne zaračunava eksekucij-ski stroškov po 10 i 20 dinarov, liki samo po 1 i 2 dinara. Pri tom je trpo saki plačevalec porcije škodo i s tem smo mi prekmürski kmetje vsako leto plačali lepe jezerke po nepotrebnom. Na naši njivaj i senožetaj se tü pa tam na drevi igra veter z zastavicami. To pomeni, ka se naša zemla na novo meri. S toga novoga merjenja se napravijo nove zemliške knige i nove katastrske mape i se razred naše zemle za količnik čistoga dohodka zniža, ka bo porcija menša, pravičnejša i v popunoj meri odgovarjala donosi naše zemle. Vse to podrobno delo se more vrediti v prihodnji trej letaj i to je glavno delo našega bodočega poslanca. Kda se vse to vredi, te bo porcija menša i ne bomo meli več zmešnjave s čekami i tüdi ne delali tiste duge poti v Lendavo po nepotrebnom. Kak je dr. Klar dosegno novo merjenje zemle, tak bo dosegno tüdi znižanje količnika, če ga bomo mi vsi s svojimi glasovi podprli — Zakaj nam pa vsega toga ne spravo Kramar i njegova JNS stranka ? 3. „Popuna gimnázija je naša življenska potreba.ˮ Što more gnes trditi, ka je nemamo? S tem si bomo počasi vzgojili domače izobraženstvo, štero se je rodilo na našoj domačoj grüdi, na njej gor zraslo ide tak bole stalno na svoji mestaj. 4. „Zdignoti moremo cene vsem kmečkim pridelkom i Odpraviti vse zapreke, štere se skrivajo pod različnimi monopoli.ˮ Mi kmetje vidimo i čütimo na lastnoj koži, ka je trgovina slobodna i monopolov nega več. Zato so pa cene poskočile. Pred izvolitvijo dr. Klara za poslanca so se biki tržili slabi po 90 par, najboukši pa po 2 dinara, krave po 50 par do 1 dinara. Što more trditi, ka je gnes takša cena? Ali tüdi zdaj kolemo doma svojo živino i kg mesa tržimo po 2 i 3 dinare? Ne smemo praviti, ka smo tržili, liki smo si zamenjavali med sebov i nazadnje ne smo meli ne penez i ne živine. Če je pa trenutno prišla na nas šiba boža, ka med našov živinov kralüje beteg slinavka i parkljevka, to pa vendar nemremo krivih našega poslanca dr. Klara. Nazlük tomi pa so mesne — ne prometne cene za 200 do 300 procentov bolše kak leta 1935. Da se je vse to dosegnolo v zadnji trej letaj, je pripomogla dobra zvünešnja i znotrašnja politika. Zvünešnja politika JNS stranke to je Kramara, Jevtiča, Živkoviča, Marušiča i ostali naprednjakov, demokratov, liberalcov, pofovcev orjunašev ali kak šte je zovemo, to na vsej stvari nikaj ne spremeni, ne so znali ali pa šteli skleniti z Italijov i Nemčijov dobri trgovski pogodb. Kak je pa prišla Dr. Koroščeva vlada, se je včasi sklenola z Italijov i Nemčijov dobra trgovska pogodba. Mi vsi pa dobro znamo, ka se koša našim bikom te dobro plačüje, gda Italjan i Nemec jejta naše bikos-ko meso. Dobro zvünešnjo politiko pa podpira dobra znotrašnja politika, štero vodi naš spoštüvao i pravični slovenski voditeo Dr. Korošec, šteri je z voze spüščali seo na stolec notrašnjega ministrstva i s toga stouca že Vlada nad tri leta nam na hasek. Ne mala zaslüga Dr. Korošca, i njegovi slovenski sodelavcov je, ka mi mamo nekši mašin, šteri drži stalno ceno našim pridelkom. Mi kak agrarna držáva, včasi pridelamo več, kak lejko izvozimo v drüge države i v takših časaj cene morejo spadnoti. Zato pa mamo drüštvo Prizad, štero v takšem slüčaji poküpi naše pridelke i tak drži cene na stalnoj višini, dokeč ne dosegne višjega kontingenta za izvoz. Mi mali i srednji kmetje, šteri nas je največ v državi, tržimo svoje zrnje včasi po žetvi kak zmlatimo, zato ka nücamo peneze. Razni špekulantje i med njimi dosta židovov, to zrnje spoküpijo i spravijo v svoje magacine. Letos na sprotoletje pa se je zgodilo, ka je naednok na trgi sfalilo zrnje. Pa to je bilo samo navidezno. V magazinaj tej špekulantov je bilo vse puno zrnja. To je trpelo kakšiva dva tjedna. Potem se je pa pojavilo zrnje na trgi, samo ka za 50 dinarov drakše pri metri. Te pa je prišeo na svetlo naš stalen držalece cen i je vrgeo na trg več vagonov zrnja po tistoj ceni, kak je spoküpo od nas kmetov po žetvi. Tak so dobili tej špekulantje na mesto masni dobičkov na račun nas kmetov i sirmaški delavcov v svoje zamazane i nenasičene žepe duge nosove. Te Prizad pa je ešče komaj v razvoji. Gda se pa bo vtrdo, bo konec špekulantom i tak se za nas kmete približavajo Srečnejši dnevi živlenja. To je dobra gospodarska politika za nas kmete, šteri si vsaki falaček krüha pridelamo z znojom svojega lica. 5.„Regulacija Müre naj se ednok istinsko začne, ar letna škoda znaša milijone.ˮ Za regulacijo Müre je Dr. Klar Spravo vtrej letaj 1,865.000; Din. G. ban dr. Natlačen je pa na tabori v Črensovci izjavo, ka je odobreni novi kredit za regula cijo Müre v višini 6 milijonov din. Kelko smo pa dobili za časa Kramarovoga režima?! 6.Vpostavi naj se avto nomija vodni zadrug, Delo pa se naj opravla pod strokovnim votstvom s kulukom. Vodna zadrüga je vrejena i poštüje popunoma pravilno. V zadnji trej letaj je dobila 352 jezero din podpore. Odobren pa je novi kredit 5 milijon dinarov, stari dug od veleposestnikov se je sterjao. Agrarni interesenti postanejo punopravni člani zadrü ge, kak friško spunijo svoje ob veznosti do agrarne zemle. 7. „Znižati se morajo občinska bremena, štere naši kraji več ne zmagüjejo.ˮ Občine majo slobodno izvozne zastopnike od lüdstva. Šolska bremena je prevzela banovina. Za 26 rim. kat. šol plačüje banovina 292 jezero din najemnine. 8. „Pravična vreditev iz seljeniškoga i sezonskega delavstva. Sirmaki naj majo povsod prednost. Ešče je nikdar nej šlo telko delavstva na Sezonsko delo, kak Zadnja tri leta. Delavski dom je dograjeni i kakše vrednosti je za delavstvo, zna delavstvo samo. 9.„Eiektrifikacija naši krajev potom banovine.ˮ Lendava ma banovinsko elektriko. Beltinci so dobili podporo za elektriko. V teki je delo za ostale kraje naše krajine. 10.„Pomoč našim najsi romaškejšim, to so kolonisti.ˮ Kolonisti so dobili 10 letno prostost državnoga davka. 11.ˮKem hitrejša končna rešitev agrarni zadev.ˮ Agrarne zadeve so vrejene. Zemla se ne vzela nikomi. Agrarni interesenti dobivajo končnoveljavno odloke. Vse tiste kurtaše, šteri hodijo okoli vas i vas strašijo, ka zemlo zgübite, če nete nje volili, polete je z vedrom mrzle vode, ka se njuva vroča i zmešana krv malo rasrdi. 12.„Carinska prostost lastni pridelkov dvolastnikov.ˮ Dvolastniki majo v jeseni i ob žetvi mejo Odprto. Prevoz pridelkov je carine prost. Tüdi zdaj je bila meja odprta, gda so Vogri za volo češki dogodkov tüdi na našo mejo postavili 50 jezero do zob Oboroženi soldakov. 13.„Pospešitev kmetijstva i živinoreje. Otvoritev kmetijske šole v Rakičani.ˮ Seiekcijska drüštva so dobila 30 jezero din podpore. Šola v Rakičani je dograjena, odprejte i se je že včenje začnolo. Ta šola bo posebno koristila našim mladim gospodarom. 14.„Poprava krivične strankarske komasacije občin iz gospodarski potreb lüstva.ˮ Što more trditi, ka je Polana pod Hotizo ali pa Lipa pod občino Odranci? 15.„Odpravnina i odškodnina veleposestniškim drüžinam.ˮ Vsi tisti trpim z drüžinami, šteri ste v slüžbi pri veleposestvaj i ste med vsemi najbole potrebni, pomoči, i ste že obvüpali nad Vašimi pravicami: Ne smete biti male vöro lüdje. Vaša srčna žela se 4. decembra 1938. NOVINE 3 približavle i dobite svoj falajček zemle, kak so jo dobili drügi agrarni interesenti. To ne bilo lejko delo. Vsi znate sami, kakše nasprotnike mate i kde so ti nasprotniki. 16) „Zaposlitev domače inteligence.ˮ Vse domače izobraženstvo zvün ednoga, je v slüžbi i tüdi te pričaküje vsaki den namestitve. Kak vidimo iz zgornjega, je naš poslanec Dr. Klar dosegno vse tisto, ka nam je pred tremi leti oblübo. Zdaj pa poglednimo podrobnosti njegovoga dela i naj samo gole numere gučijo, za štere nemre nišče trditi, ka so ne istinske: V posamezni Proračunski letaj je Dr. Klar spravo te zneske v penezaj. Podrobnosti so bile preštete na zavüpniški spraviščaj v vsakoj občini. S toga vidimo, ka smo dobili v naš srez v dobri trej letaj po zaslügi dr. Klara 4,243.786 dinarov. K tomi ešče prištejmo 6 miljono din. odobrenoga kredite za regulacijo Müre i 5 miljonov za vodno Zadrugo. Tak vidimo, ka je dr. Klar Spravo v naš srez nad 15 miljonov din. Od toga 4 miljone že ponücano, 11 miljonov pa odobreno i delno že nakazano. Te, gda nam je pa vladao Kramarov JNS režim, pa smo plačüvali vekšo dačo, nazaj pa ne smo dobili skoro nikaj. Pa ešče itak so med nami lüdje, šteri vsega toga neščejo viditi i pripoznati. Dosta volilcov med nami je ešče takši, ka ne vejo ločiti volitev poslanca od občinski volitev. Poslanec se voli zato, ka zastopa i zagovarja celi srez i da kim več spravi celotnomi srezi. Ne pa zato, ka bi hodo od hiše do hiše i tinto delio. Zato pa mamo svobodno izvoljeni občinski odbor, šteri more to podporo pravično razdeliti med najbole potrebne. Če pa kje ne delajo pošteno, pa je več ne bomo volili. Hrvatski akademiki i dr. Maček. Med hrvackimi akademikami (Visokošolci) i dr. Mačkom je prišlo do kreganja. Visokošolci so dr. Mački vrgli v obraz to: „Vsikdar bole vidimo, da se stalno oddalüjete od Radičovih načel. Radič je bio, kak je nam znano, vedno proti židom, Vi jih pa povsod hranite, ka je tüdi razumlivo, ka so oni Vaši glavni financirje i to: „Vi ste se zvezali z Jeftičom, Živkovičem i Kramerom, šteri so Vas vlačili po vozaj i do Vas pa vlačili, če pridejo na oblast.ˮ Dr. Stojadinovič med muslimane 27. nov. je bilo v Beljini veliko spravišče v JRZ, na šterom se je zbralo iz Podírinja, Posavine i iz drügih krajov okoli 60.000 lüdi. Na shodi so bili navzoči predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, finančni minister dr. Dušan Litica, prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister brez listnice, Džafer Kulenovič i drüge odlične osebnosti. Spravišče je odpro prometni minister dr. Mehmed Spaho, nato pa je meo govor dr. Stojadinovič. Pohvalo je zbrano lüdstvo, ki se je pred leti junaško borilo za domovino proti sovražnikom. Pozvao je navzoče, naj, kak so negda šli na poziv Nikole Pašiča sküpno na delo za edinstveno državo, H. dec. idejo volit stranko, ki je toj državi zagotovila mir i red i bo to delala tüdi v bodoče. Mač-kova »vojska" pa, ki je se zbira iz vseh štirih strani, ne bo rešUa hrvatskoga pitanja, niti varno vodila države, ona predstavla nevarnost za bodočnost države. Zato odločitev 11. dec. ne bo težka. Nato je dr. Stojadinovič obečao lüdstvi pomoč i se zahvalo za obilno vdeležbo na shodi. 10-letnica električne zadruge v Beltincih. Nov. 24. je obhajala beltinska električna zadruga 10-letnico svojega obstoja. Ob 9 vüri je slüžo svetnik g. Vadovič sveto mešo z liberov za pokojne člane zadruge. Ravno deset jih je, med njimi tudi dr, Kollarš Franc, zdravnik. Zadruga je povabila na obed v Horvatovo gostilno svoje člane, šterih je 63, Prečastiti beltinske dühovščino, narodnoga poslanca g. dr. Klara i banskoga svetnika g. Kleklna. Proti konci obeda je vstano ing. Mikuž, ravniteo kmet. šole v Rakičani i je pozdravo došle goste i vse člane pa prečteo obširno poročilo od stanja zadruge. V tom poročili je povedao, da je električna napelava v Beltincih stala 319 jezer din., podpor je dobila po prizadevanji g. dr. Klara 8000 Din., ves ostali dug je pa krila z lastnih sredstev. Zadruga je tak z lastnih sredstev krila 311 jezer dinarov i dnes nema ni pare duga. Za te veliki Uspeh se je zahvalo vsem članom za požrtvovalnost, poseb- no pa tistim članom, ki so küpili več deležov, kak veleposestvo, trgovina g. Osterca i drügi. Vsi navzoči so z velikim odobravanjom vzeli na znanje stvarno poročilo g. inženira. Za njim se je zdigno g. svetnik Vadovič i se v imeni občine i cele fare zahvalo g. ing. Mikuži za njegovo nesebično, požrtvovalno delo pri ustanovitvi i vodstvi zadruge. Brez g. ing. Mikuž zadruge ne bi bilo i brez njega teh lepih uspehov ne bi dosegnola. Nazadnje se je nar. poslanec g. dr. Klar zahvalo v svojem i v imeni g. ban. svetnika Kleklna za počastitev, ka sta bila povablena na lepo proslavo pa izrazo želo, naj se električna zadruga v Beltincih z svojimi uspehi še bole razvija i z svojim zgledom potegne za sebov tüdi drüge kraje Slov. Krajine, da zaprosijo elektriko, banovina bo to prizadevanje z vsemi močmi podprla, ve ma že izdelan načrt za elektrifikacijo cele Slovenske Krajine. Kalendarje so gotovi. Kalendarje Srca Jezušovoga so gotovi. Vsebina je jako bogata i jako lepa. Gledajte! K Srci Jezušovomi, ki je naš mir, se obračamo v njem po kalendarskom deli, kde nemamo samo mesečnih sprememb, nego tüdi to naštampano, gda zide i gda zajde sunce. Popisati je veličasten tábor sept. 11. v Črensovcih, šteri popis krasita dve sliki. V začetki kalendara je pa slika Prečiste Device Marije, kralice mirü, ki je mati Vladara mirü. „Začetek narodne vstaje v Španijiˮ nas vodi k vretini Fran kovih zmagovitih borb. Opica i lisica si tak gučita, ka nešternoga človeka predstavlala, Pot novoga polskoga svétca, sv. Bobola Andraša v svojo zemelsko domovino nas toláži, da Bog bo ednok plačao širitelom Novin i Marijinoga Lista pa vsem nam drügim v obilnosti, ka smo za širjenje Božega kralestva na zemli prestali. Ka je korporativna držáva, kak se naj reši socialno pitanje i ka je komunizem, nam jasno i krasno razloži preč. g. Glavač Franc, dijakon. Veličasten eucharistični kongres v Budapešti s petimi slikami nas pela pred tabernakl, da verjemo i lübimo Zveličara Jezuša, ki se zavolo nas skriva pod podobov krüha. Vesenjak Ivana nesebična lübezen nas vabi, da jo nasledüjemo. Z obraza njemi žarita, kak nam lepo kaže njegova slika. Borba Laži i Istine se ponavla vsaki den i zmaga nazadnje vsikdar Istina, čeravno jo je Laž osmrtila i zakopala, Istina je nemrtelna. Ka zakaj ma dete, gda se smeje, dve jamici na lici, lepo razloži kalendar. Ka greh skoposti pride do svojega zaslüženoga plačila v kaštigi, lepo pove „kamenˮ Leona Tolstoja. IZ nam lepo opiše zgodovino Kobilja, gde je Že 1. 1271. stala cerkev, posvečena na čast sv. Martini. Krasen Zgodovinski članek s štirami slikami, šteri glasno svedoči od davne kulture Slovenske Krajine. Kak je Prleški stric jo blekovo župo, vam odkrije kalendar. Od slinavke i parklevke je v razumlivoj v znanstvenoj razpravi tak praktično vse popisano, ka kmeta zanima, da niedna hiša ne bi smela brez toga kalendara biti. Lepa pripovedkaLeona Tolstoja, svetoznanoga ruskoga pisatela, štera obsega dobrih 11 strani, je v tak gladkoj domačoj reči napisana i puna telike düševne lepote, da če jo začnete čteti, je ne odložite, dokeč cele ne prečtete. Razjočete se pa pri čtenji pripovedke „Jančekaˮ sirote, šteroga je trda mačeha s pod strehe pregnala, ka je nedužno detece zmrznolo pri steni kapele pod podobov z trnjom korona noga Jezuša. Ka se je zgodilo letos, v vse važne dogodke vas pripela kalendar. Kak je Cigan prišo v farovske kühnjo prosit jesti i kak se je ž njim godilo, kda je v zimi Črevle vkradno, najdete v kalendar!. Tü zvete tüdi, ka senje včasi na istino vö pridejo. No pa ešče Števekovih par veselih, na priliko kak je čaren beli, pisani žrebec, tri leta star lanski skoto. Pa da so deca sama bila doma, pa so ne znala popka zvezati, zato je zmetaoˮ. Či ščete na senje iti, zvedite kde i kda je. Če ščete küpiti obleko, potač, železnino, mesene pridelke, ali ščete peneze vložiti v kaso, ali žnjih zdignoti,najdete to vse notri. Je lepi kalendar dobijo brezplačno naročniki Marijinoga lista za l. 1939. če plačajo polovico Marijinoga Lista naprej. Naročniki Novin ga dobijo za 5 Din. po pošti, na upravi v Črensovcih za 4 Din, če ga včasi plačajo. Cena za odájo je 8 Din. doma i 10 Din. v inozemstvo. Plačati se mora včasi. Naroči se pri uredništvi l upravi Marijinoga lista v Črensovcih. Glasi iz Slovenske krajine. Za deset siromakov plačao slavnostno Štev. Novin g. dr. S. Brandieu, primarij sobočke bolnice. Najlepša hvala v imeni siromakov. Gančani. Vožar Bakan Martin se je priselo k nam iz Bratonec. Našega dugoletnoga naročnika vsem toplo priporočamo. Lendava. Na Katalenje je obhajala naša fara letno proščenjo. Slovesno i to poslovijo sveto mešo so slüžili g. Halas Daniel, kaplan z dvorbov. Dvorili so njim č. gg. Koren Ivan kobiljanski, Berden Jožef hotiški ekspozit i Sukič Janoš domači kaplan. Predgali so urednik Novin od borbe sv. Katelejne za vero Jezušovo i od zmage v toj borbi nam vsem za zgled. V nedelo, 26. so se pa g. Halas v predgi poslovili od dragih ovčic, štere so skoro štiri leta pomagali voditi gg. dekani Jeriči i g. plebanoši Bakani. Cela fara, posebno Šolska deca globoko žalüje za gospodom Halasom pa pri odhodi v Polano njemi izkažüje odkrita znamenja lübezni i poštüvanja. Vsi molijo za njega i vsi njemi želejo Marijino varstvo, posebno Marijina drüžba, štera je zrasla pod njegovim vodstvom v veliko košnato drevo. Šteri Titan Janoš je namestnik na mackovoj listi? Ne predsednik občine i gostilničar, ki je prilüblen naš pristaš na listi dr. Stojadinoviča i dr. Korošca i glasa za g. Bajleca. Namestnik mačkove liste je ščista drügi Titan Janoš z Černelavec. Ne vemo, da li so se navčili od komunistov to taktiko, ali je pa samo slučajno prišlo ednoisto ime na mačkovo listo, kak je naš dober pristaš, predsednik občine Kupšinci, Titan Janoš. Trnje. Vmrli so i bili 24. nov. zakopani Horvat Janoš, po domače Kovačov Janoš. En celi krščenik, ka jih je malo dnes den, goreči tretjerednik, podpirač vsega dobroga gibanja i vseh dobrih ustanov. Pokojni so se včakali 80 leta svoje starosti. Hodili so vsaki den k svetomi prečiščavanji i živeli zaistino bogolübno, svetniško živlenje. Naj njim dober Jezuš plača v obilnosti vso njihovo lübezen, njihovo dovico, deco i rod pa poznance pa obilno potolaži. Fiškališa nam ne trbe. Tak komumsti agitirajo v sobočkom srezi proti g. Bajleci, naj bi lüdje glasali na máčkovoj listo na Miška Kranjca. A laž ma kratke noge. Dr. Maček je najmre tüdi fiškališ. I to v Zagrebi. Če komunisti vüpajo lagati, ka prej Bajleca fiškališa ne, ar fiškališje gülijo lüdstvo, zakaj pa ne vüpajo istino povedati, ka je dr. Maček tüdi fiškališ i tak daleč, ka samo pot do njega več košta, kak so pri Bajleci odvetniški stroški v večih rečaj. Pač laž je orožje komunistov. Zahvalna pobožnost v V. Dolencih. Nov. 23, se je vršila molba Najsvetejšega i s tem zahvalna pobožnost, ka se je cerkev popravila i ka se je narod srečno vrno domo z dela z zadostnim zaslüžkom. Pet svetih meš se je slüžilo te den v dolenskoj cerkvi, več lüdi spovedalo i prečistilo. Velko sveto mešo so opravili g. Kolenc Ivan, gračke fare oskrbnik, predgali pa Škraban Janoš, sobočki kaplan. Zadnjo sveto mešo so opravili g. Vojkovič Jožef, sobočki plebanoš. Na osvetek so prišli še sledeči gospodje: Dr. Golia Vladimir, predsednik prizivnoga sodišča v Ljubljani, dr. Bratina Franc, sreski načelnik z Sobote, Bajlec Franc, banski svetnik, Krantz Jožef, dekan, Haoko Jožef bogojanski, Berden Andrej martjanski, Čirič Anton, nedelski i Bejek Janoš Sebeščanski plebanoš, Antauer Eugen tišinski, Števančec šalovski šolski upraviteo i ured- nik Novin. Predsednik prizivnoga sodišča, velki prijateo dr. Korošca, so zdaj prvič bili v Slovenskoj Krajini i so dali izjavo, ka je Sobota lepše mesto kak na Kranjskom zvün Ljubljane i Novoga mesta šterošteč menše mesto i povdarjali lepoto naše Goričke i vernost pa dobroto našega lüdstva, štero je vredno vse hvale i priznanja. Shodi g. Bajleca..G. Bajlec vrši den za dnevom lepo uspela spravišča i se narod v velikij vnožinaj zbira pod njegovo zastavo. Nov. 23. je meo v Velikih Dolencih sestanek, šteroga se je vdeležilo okoli dvesto moškov i dečkov. Na njem je razložo delo zdajšnje vlade, ki je nad vse pomagala kmeti i obečao, da se bo z celoga srca potegüvao za naš kraj, za Goričko tüdi. Za njim so govorili še urednik Novin i volilce opomenoti, naj s svojim glasom počastijo sami sebe i glasa ne dajo na sramotilce Slovenske Krajine i njenoga prebivalstva. Isti den je meo g. Bajlec dobro obiskan shod na Hodoši med Madjari, ki so njemi tüdi dali puno gotovost, da bodo na njega glasati. Tü sta poleg g. Bajleca govorila še šolskiva upravitela Antauer tišinski i Števančec šalovski. Oba shoda se je vdeležo tüdi g. sreski načelnik, dr. Bratina. Bogojina. V nedelo 27. nov. smo meti veliki shod JRZ v drüštvenom domi. Govoro je naš narodni poslanec Dr. Klar. Nabito puna dvorana ga je iskreno pozdravila s ploskanjom, obetajoč, da 11. decembra idemo vsi njega volit — Z našim polskim čuvarom Farkaš Jožefom smo leto vsi zadovolni, šteri je tüdi dober pristaš JRZ. Samo je slabo oboroženi. Njegova pükša je slaba, za vsaki strelaj njemi je nevarna. Za prišestno leto dobi mogoče boukšo šker. Blagoslavlanje cerkve na Gorenjem Seniki. Gorenji Senik leži na Madjarskom. Prle so spadali Markovci pod to faro Trdkova i Martinje, z V, Dolenec je pa odtrgana edna ves i spada v seničko faro. Zato je naša oblast dovolila, da so verniki obmejnih krajov lejko šli v procesiji k blagoslovitvi, štera se je vršila 20, oktobra. Z gračke fare je vodo romare g. Kolenc Ivan, oskrbnik, z dolenske pa g. Horvat Franc, oskrbnik. Vsaki okoli 400 romarov, sküpno 800 naših Slovencov je obiskalo svoje Slovenske brate na Vogrskom. Seničarje so z vsov lübeznostjov sprejeli naše romare, pozdravili z godbov i je pelali do nove cerkve, V zasilnoj kapeli je opravo popevanosv, mešo g. Kolenc, pod šterov se je navdüšeno glasila naša slevenska pesem, V cerkvi, štera je od prvejše trikrat vekšajo prvo mestoidobili naši romarje. Velko sv, mešo, predgo i Posvetitev so opravUi naš rojak, mil. g. prelat dr. Rogač, kanonik v Szombathelji. V lepoj Slovenskoj predgi so povedali, da se düševno stanje vernikov sodi po cerkvi. Če je ta zapüščena, so tüdi düše zapüščene i na opak. Cerkev je hiža Boža, je vretina milosti i podoba naše düše. Od strani civilne oblasti je nazoči bio dr. Olajos, sreski načelnik z Monoštra. Kak on, tak tüdi vsi ostali zastopniki cerkvene i civilne oblasti so naše romare i teh voditela častno sprejeli i na častno mesto posadUi pri obedi i je toplo pozdravili. V svojem pozdravi so izrazili želo, naj med našov državov i Vogrskov žive bratstvo i lübezen, ka se moreta obe s sküpnimi močmi boriti proti poganskomi narodnomi socializma Isti den je obiskao g. Kolenc z svojima sestrama i z ništernimi verniki grob, f Sakovič Jožefa, bivšega törjanskoga plebanoša, gorečega dühovnika i vreloga našega slovenskoga narodnjaka. Z genllvov molitvov so počastili v zahvalnoj lübezni pokojnoga špomin i si odtrgali z na grobi cvetočih korin en cvetele. Gorečemi seničkomi plebanoši, g. Kühari, tišinskomi rojaki, pa iz srca Čestitamo, da je v tom teškom časi z vsov gorečnostjov dovršo zidavo nove velike cerkve. N A J L E P Š A MIKLAVZEVA darila se dobijo najceneje v slaščičarni NOVAK S1DONIJE - M, SOBOTA, 4 NOVINE 4. decembra 1938. Ivanič Franc, pusta Zlatna Greda. Velečastiti g. plebanoš in urednik Novin! V začetki mojega pisma vas najprle lepo pozdravim, vas, ki tak lepo skrbite za nas z našimi „Novinamiˮ in „Marijinim listomˮ. Novine so mi na velko veselje, v njih si vsigdar preštem nedelski evangelij, ar ne morem vsako nedelo k slüžbi božoj. Pa tüdi to mi povejo Novine, ka se godi v lüboj Slovenskoj Krajini. Šče ednok vas, g. urednik, prav lepo pozdravim, Sedonja Cecilija, Ferme du Bols. Pošila pozdrave g. uredniki, svojoj mami, brati i sestri, rodbini ino prijatelicam, vesi Mlajtinci in celoj martjanskoj fari, Fujs Alojz in lena Marija, Ferme de la Mothe. Preč. gospod! Prav goreče vas pozdravlava in vam želeva zdravje, da bi nas, ki smo v tüjini, šče dugo tolažili s svojimi lepimi listi. Mi izseljenci je komaj čakamo vsaki tjeden in čeravno mamo malo časa, je vendar preštemo. Lepo se vam zahvaliva za vse vaše trüde, štere mate z listi. Pozdravla vas, g. urednik, svoje domače, rodbino, celo Prosečko ves, sebeščansko faro i tüdi g. plebanoša. Prečastiti gospod ! Prisrčno Vas pozdravlam z imenom Jezučovim, prosim pošilajte mi Novine na novi naslov. — Horvat Jožef, Feuguerolles, Francija. Velečastiti g. urednik! Najprle se vam iz srca prav lepo zahvalüjem, da ste mi redno pošilali Novine ino vam naznanjalo, zastavite moje Novine s prvim novembrom. Jaz idem domo. Heindler Anton. Častiti g. uredniki V imeni Jezuša i Marije vam začnem pisati to prosto pismo. Zdaj vas pa prav prisrčno pozdraviva oba z ženov, pa vam želeva trdno zdravje, da bi nam mogli šče vnogo let vrejüvati naše krščanske liste, šteri so nam na velko tolažbo i düševni hasek vsem, ki smo razstepeni po širnom sveti. Naznanjam Vam, da Novine obdržim naprej, štere sam naročo po g. Camplini. Prosim vas č. g. Urednik, da mi pošlete od zdaj naprej sküpno z Novinami tüdi Marijin List i kalendar za 1939 leto. Naslov sem premejno, zato vas prav lepo prosim, da doždajšnji naslov zavržete. Ešče ednok vas prav lepo pozdraviva, vas g. urednik i g. dekana Jeriča i svoje domače stariše. Zver Štefan i žena Terezija iz Gomilic, v Franciji, Pozdrav pošilajo: Žalik Štefan, a Villers le Tilleuil i žele g. uredniki zdravje, da bi mogli šče vnogo let vrejüvati naše liste, ki so na velko tolažbo vsem izseljencom. — G. Urednika Novin prav lepo pozdrávla i njim žele vse dobro Pečič Alojz, A. L. Age. Tovariš moj, ne premišlava], nego naprej ! Berlin, 15. nov. 1938. Mogoče ešče premišlavleš, na štero stran se boš odločo 11. dec.Tvoja odločitev je zdaj lehka, samo na vsake tri ali celo štiri leta ti je dana v roke tvoja lastna vola, da maš pravico Ti sam odločati, što bode Tebe zagovarjao, što bode terjao Tvoje pravice i se zavzemao na najvišišem mesti drüžine, štere član si tüdi ti, čeravno mogoče največkrat ne do- biš tisti pravic, štere bi mogeo dobiti, ar si je krvavo zaslüžo. Ti dragi moj sotrpin, šteri ti se vrno ali se pa v kratkom vrneš v svojo domačo hišičko iz trpečega tvojega sezonskega dela iz raznih krajov, mogoče iz Francije, potem si meo sam srečo malo poküšali lažno obečavanje komunističnoga raja, sam si vido na svoje oči i tüdi probao z žülnate mi rokami vsa oná dela, štera so zmožne napraviti razne levičarske stranke (pred vsem komunistična); se zna, da nebodeš tajio, mogoče se boš celo hvalo, da se zdaj več slüži i to preci okoli 25 do 30% šli vüpam, da maš tüdi telko koraže, da bodeš vüpao povedati vsem i pred vsemi, da vse, ka si moreš küpiti za najpotrebnejše, je 60 do 80% dragše, kak je bilo to ešče pred par leti, gda je ešče eden komunističnoga mišlenja židov bio daleč vkraj od francoskoga parlamenta i celo vlade. Gvüšno ne bodeš želo, da hiše tvoje (i tüdi moje) že itak dosta težko delavsko stanje ešče poslabšalo i ne bodeš volo stranke, v šteroj so vsi mogoči i nikaj zmožni gospodje pomešani v najbole pisani farbaj i najrazličnejšimi maskami, štere bodeš mogoči spoznati komaj te, gda bode že prekesno. Mogoče si se vrno iz Nemčije, tüdi ti znaš, kakše težave so te dosegnole, pa je to bilo v kakšemkoli pogledi, zato bodeš volo 11. dec. kandidata, v šteroga boš meo puno vüpanja, da bode v istini nar. poslanec, šteroga pošle v Belgrad naš najsevernejši slovenski del Jugoslavije, da bode tam terjao pravice za svoj narod, šteri se je zavüpao na njega. Te naš zavüpnik je brezi pomišlanja gospod Bajlec. To smo več kak prepričani, da je dobo pri teh sküpščinski volitvaj sobočki srez ednoga sposobnoga kandidata, šteri bode v istini delao za narod, šteroga sin je tüdi on. Zato brezi pomišlanja idite vsi na volišče 11. dec. i volite vsi ednoga i istoga kandidata. Vsi mi, šterim nej je dana možnost, da bi se vdeležili volitev, vam bodemo globoko zahvalni, če zvolite poslanca, na šteroga se bodemo mogli obrnoti tüdi mi, šteri za kratko vremen živemo izven Jugoslavije i njemi izročiti težave, štere nas težijo. Živi naš bodoči poslanec Bajlec. L. F. delavec iz Nemčije. Kmetje vküp. Vsakši stan ma vekše vküpdržanje, kak ravno kmetski, šteroga je tak teško vküp spraviti, da bi si pomagao. Pojedini si želej bogše, samo včiniti nešče nikaj za vküp nost. Dne 23. septembra tek. leta sem bio v Soboti, i sem meo srečo se osvedočiti, kak znajo trgovci nevolnoga kmeta loviti i vküp držati v svojem stani. Trbelo mi je za sejatev par metrov „superfosfataˮ, za šteroga sem pitao prvoga trgovca Sobote za ceno i odgovori, da košta meter v papirnatoj vreči 103 Din, a v juta vreči pa 106 Din. Šou sem dale k drugomi, šteri je proso za juta vreče 108 Din, a tretji pa za isto vreče 105 Din, pri šterom sem tüdi ostano, da ga bom küpo i pelao. Trgovec se po trgovini sem pa ta špancera i pravi svojemi pomočniki po nemški: „Superfosfat kostet hundert zehn Dinarˮ (Superfosfat košta 110 Din), a jas pa razumevši pravim: Tak vi znate delati! Nej mi ga trbej! Po tistom me pa zača doli gučati i ide vö za menom, da prej njega košta to i ga nindri falej ne dobim. Jaz njemi pravim, da ga dobim v juta vreči za 106 Din. On pita, da što mi ga da. Odgovorim njemi z čemerami, da pri tistom N. N. V tistom momenti ide k telefoni i se po njem krega z drügim trgovcem, da zakoj to dela i t. d. Vidite, če bi mi kmetje tüdi tak znali vküp držati i se skregati, bi nam 80% bogše bilo, nego mi kmetje vsigdar samo razno vlečemo, ne razsodbo bodisi od vlade, ali trgovca, ali kaj drügo se ne razmimo, štero je to pravo i za nas dobro, nego podperamo slabo. Kmetje vküp! Vsakšemi božnjaki odprimo dveri, se skregajmo žnjim i bodimo odločni, da nas ne bodejo slepariti i nad nami ladali. Posebno zdaj pri tej volitvaj pazimo. Mogoče se komi šteri kaudidat na JRZ stranki ne vidi, ne smemo za volo toga ednoga človeka vničiti vse naše dobro. Ravno tak, če bi nas pičila edna včela i bi zežgeli celi roj.To bi bilo nespametno! Či se nam zdajšnje ravnanje Dr. Stojadinovičeve i Dr. Korošcove vlade ne vidi, te si drüge vlade bole ne želimo, ar na njivo delat mesto nas nišče nede šo i za nas delao. V sobočkom srezi volimo g. Bajleca, v lendavskem pa g. Dr. Klara. Službena naznanila Sresko načelstvo M. Sobota. Vsem Občinam ! Po čl. 15 pravilnika o obliki, vsebini in načinu izdajala lovske karte in lovne dovolilnice (Slüžbeni list št. 575-85 iz leta 1935) se za prihodnje 1939 leto lahko začno izdajati lovske karte že izza 1. decembra t. l. Naročam Vam, da to razglasite v občini na običajen način ter opozorite lovce, naj si lovske karte za leto 1939 pravočasno poskrbijo, da ne bodo radi svoje brezbrižnosti nadlegovali s takojšnje izstavljanjem lovskih kart že itak na minimalno število znižano in z drugimi nujnimi uradnimi posli preobloženo tükajšnje pisamiško uradništvo, obenem opozorite lovce, da morajo k prošnji za izdajo lovske karte, kolekovani z din 10 kolkom priložiti sledeče: a) za zaupnike in goste : 30 din drž. kolek za lov brez psa, 40 din drž. kolek za lov z enim psom, 50 din banovinski kolek za banovinske takse, 10 din (lahko tudi v drž. kolkih) za banovinski lovski sklad, 5 din za tiskovino lovske karte in člansko izkaznico SLD za leto 1939. b) za lovske čuvale: 50 din banovinski kolek za banovinsko takso, 5 din za tisko. vino lovske karte in člansko izkaznico SLD za leto 1939. Radi majhnega prostora za lepljenje kolkov na tiskovini, naj se prilagajo kolki po možnosü v enem, kvečjemu v dveh komadih. Sreski načelnik: Dr. BRATINA, s. r. Katoličani in različne vere. Zveza fantovskih odsekov je založila knjigo: „Katoličani in različne vereˮ, ki jo je spisal dr. Alojzij Odar. Moramo si biti na jasnem, kaj je z različnimi verami, ki jih vsak dan srečujemo. Jasnost ne more škodovati. Znali bomo spoštovati svojo ve- ro in gübiti pripadnike tujih ver, ne da bi pri tem trpela škodo naša vera. Opozarjamo fante, da to knjigo po možnosti naroče vsi naši člani. Skušajte pa tudi, da se knjiga razširi med ostalo naše katoliško ljudstvo. Vsaka Slovenska družina mora imeti to knjigo. Cena za člane je samo Din 3.50, za nečlane Din 7.— Naroča se pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. Pošta. Širitelom. Z prvov poštov pošlite peueze notri za slavnostno številko Novin. Koštric Štefan, širiteo, Mostje. Od 1. dec. dale vam pošilamo edne Novine več; davajte je Bobovec Andreji, ki je bio dosegamao v Nemčiji. — Sr. Antonija Mataj, Rapallo. Najlepša,hvala za Pozdrav iz Rima. Gotovo ste molili pri novoj blaženoj Mariji Mazarello za žensko mladino Slov. Krajine i naše liste. — Kerec Stefan, Širiteo, Prosečkaves. Fotografijo sprejeli. — Prsa Katarina á la Brosse. Sprejeli 18 din. — Vrbán Jožef á la Moliier. Sprejeli 6450 din..— Zver Stefan, Mazinghem. V novom leti Koštajo Novine z Mar. Listom vred 100 din. Te penez pošli na upravov Črensovce, pa dobiš kalendar brezplačno. — Križan Marija, 16 rue de Plaisir. Naročnina za celo leto ne plačana. Obrnoli smo se na tvoje starše v Krogi, oni neščejo plačati, ka domo nikaj ne pošilaš. Nujno pošli naročnino. — Pečič Alojz A. L. Age. Na letos vse plačano. — Lebar Ignac á Mouchy. Pisma so se kričala, obe smo sprejeli, obe popevamvi meši smo že opravili, a za Kreslin Ivana tüdi že kak za pokojnoga. Hvala na lepom želenji, oba srčno pozdravlamo. — Lenarčič Ana, G. Slaveči. Nesam bio doma, zato nesam mogeo vaše zadeve rešiti do termina, kak ste prosili; zdaj ste jo še gotovo rešili. — Baša Viktorá Mesangard. Letošnja naročnina plačana. Tebi, pozabljeni vèliki naš svetnik . . . Saj vem, da se bodo mnogi tem vrstam smejali. Mnogi jih bodo začüdeni čitali. Mnogi se bodo zamislili kot se zamisli človek, ki je gledal nenavadne sliko: kako jesensko listje pada prav sredi velemesta . . . Kako listje v množini odpada v pozni jeseni, ki trudne roke mrzli zimi podaja... Moje misli — kakor listje, ki pada z dreves sredi mesta . . . 11. november tvoj god. Slišim in vidim, kako polagajo jesensko cvetje, čüdovito lepe krizanteme, na grob neznanega svetega vojaka. Da bi bile moje misli kakor cvetje na oltar tvojega spomina, pozabljenega svetega vojaka. Vidim neštevilno množico vojaštva, ki mimo gre. Z najraziičnejšim, tüdi strahotnim orožjem. In slavi spomin konca velike svetovne vojne . . . Spominjam se mimohoda tvoje življenske poti. Kako sladko mi na uho doni: „Martinus, Sabariae in Panonia natus . . .“ Naj se zemljepisci prepirajo, kje točno je stala tista Sabaria. Gotova je sladka zavest; na naši zemlji si rojen; na njo si stopil že kot svetnik, ko si prišel spreobračat svoje poganske stariše. Našo zemljo si posvetil. Po tvojih stopinjah je sveti kraj postala, kakor cerkev. Da bi mogel prav izraziti veličino svetega prostora, tega najvarnejšega zatočišča. Veliko dražja mi je ta gotovost kakor ona druga, da so tvoji roditelji skoraj gotovo bili Slovani. Veš, da zadnje čase bolj težko govorim o krvnem sorodstvu, ko mnogi to sprevračajo v lažni evangelij, da neljube brate tem lažje preganjajo. Jeli, da pri Gospodu ne odloča krvno sorodstvo, ampak vera; da so mu dragi kot mati in očé, sestra in brat tisti, ki po veri v Njegovo besedo živijo. Da Njegova presveta krv, izenači vse krvne razlike . . . In se toliko raje vračam na tvoja apostolska pota. Tvoja velika pota, saj si s svojimi stopinjami posvetil tudi sedanja latinska in germanska tla. Da le glavna mesta omenim: Milano, Tours, Worms. Slovan je v bratski ljubezni delil dobrote tudi na latinskih in germanskih tleh. Da bi mogel danes vsem dopovedati veličino tega dejstva . . . Razumem, zakaj te brevirz apostoli primerja: „kateremu je Gospod za apostoli blagovolil podeliti toliko milost.ˮ Razumem, zakaj te s pridevkom „mučenecˮ Slavi: „o tako sveta duša, ki ni izgubila palme mučeništva, čeprav je ni izgnal meč preganjavcaˮ. Mučenec, ki vzklika: „z znamenjem križa bom brezskrbno predrl sovražne vrste ...ˮ Delavec, ki izjavlja: „Ne branim se trüda!ˮ V tem je skrivnost, da se je na tvojo priprošnjo že za časa tvojega življenja zgodilo toliko najrazličnejših čudežev. Zato smemo moliti: „. -. naj se na priprošnjo blaženega Martina utrdimo zoper vsa nasprotja, ko iz svoje moči ničesar ne premoremo...ˮ Skrivnost tvoje „molitve, dela in trpljenja . . .ˮ In tvoje oko, uprto v nebo: „najraje zrem nebo kakor zemljoˮ. Hotel si imeti pred očmi »Gospoda Jezusa Kristusa, ki ni rekel, da bo prišel blesteč v škrlatu z zlatim vencemˮ. Naš Kralj Veličanstva, ki v najsilnejši božji preprostosti premaga vse sovražnike. Zato se nisi bal prvakov svetnega imperija ti, častnik Kralja kraljev. „O blaženi škof, ki je s celim srcem ljubil Kristusa Kraljaˮ. Pa so te vendar tudi svetni kralji tako počastili: prvi francoski kralji so se pod tvojim znamenjem borili! „Tukaj reven in skromen bogat stopaš v nebo.ˮ „O bláženi mož, ob čigar vstopu prihaja naproti vseh nebeških moči prepevajoča vojska.ˮ Bogatin v nebesih, ker Lazar na zemlji vsaj eno drobtino z nebeške mize prosjaku, ki ti poje: Da bi se čudež zgodil in bi vzgojil vojsko izseljencov, ki bi po tvojih stopinjah korakali v dolini izgnanstva proti večnim goram domovine; z očmi uprtimi v nebo, Ijubeč brate brez razlike narodnosti; in dobrote deleč. Po-joč psalme, ki so odmev nebeske himne, dokler ne bomo iste tudi s tabo vekomaj prepevali. Camplin. Veronika s križeve poti. V ponočni temi sem jo gledal, kako Gospoda sréča in vsa vztrepeta. Kot bi rana boleča odprla ji sredo srca . . . Robec Trpinu ponüja, njena roka trepeče. Bolečina vedno huja. V očeh se ji solza leskeče . . . Njegov obraz je ves bel postal, široki prt ga je zakril. V spomin Veroniki je sliko dal, kako se v krvi je potil . , . * * * Gospodu včasih malo sem podoben, včasih moje srce krvavi, ko oteži svet hüdoben kriš moj do neskončnosti . . . Če tedaj pristopi žena, z razumevanjom pokrije rane. Ohladi se bol ognjena, tolažba majhna v srce kane . . . Vračam ji besede bele z bolečino mojo okrašene, rdeče temno razcvetele, s krvjo srčno prepojene . . . Še vam bi rad povedal. Camplin TRGOVSKA HIŠA 2. lokalna z lepim stanovanjem in z velkim vrtom v Dobrovniku se proda ali pa da se v najem. Zglasite se pri GERENČER JOŽEFI, trgovci v Lendavi. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava, — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.