ČREDNI
STV0 GLASILA v AGISU.. — IZHAJA TEDENSKO
UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
3t„ 8
r.f" '
Datum: 28.2.1985
Leto izdaje: I
V
BtJBliE RAZPRAVE ob potrjevanju zaključnih računov
n-'

fp	•,r'.
del8"1"^3- orSan.izacija združenega dela je zaokrožena celota, v kateri mo	sami razpolagajo z dohodkom in čistim dohodkom „„„ Da to ve-
sev	Pokazalo prav ob potrjevanju zaključnih računov. Ob tem smo
5	pozabili, da moramo razpolagati z dohodkom in čistim dohodkom
zacj	širjenja materialne osnove, to je napredka temeljnih organi-
in celotne delovne organizacije.
■ Pu pa se je v Agisu močno zataknilo. Pokazale .so se težnje po de-1 ostanka dohodka, in sicer v TOZD Precizna mehanika v višini ene-ln P°l, TOZD Vzmetarna enega, Orodjarna enega in TOZD Servisi .50 %
Ra
ES$
še tako čudno, vendar je res, da so se tudi delavci delov-3120n ^110S^i sR:uPnih služb odločili razdeliti ostanek dohodka v višini 1	to pa, bi lahko rekli, je izbilo sodu dno. Kako bi
katp8A~C0	ostanek dohodka delavci v. DSSS, na drugi strani pa ne-


proizvodne TOZD komaj pokrivajo OD? (TAP, Kovinska obdelava, Ko-Vzdrževanje). Vendar sem dolžan zapisati, da so se delavci ha zboru delavcev 22.2.1985 odločili, da si ostanka dohodka ne de-
ciala.
1 ’ v kolikor temu sledijo ostale TOZD.
jek, 25.2.1985, je bil sklican politični aktiv DO, katerega li direktorji TOZD in DO, vodstva DPO in se TOZD in DO ter predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Edi Kupčič
garii? h&eležili direktorji TOZD in DO, vodstva DPO in samoupravnih or-
v rPn7.Tt v, -rv^ J___--U y ^_________1_______J__1-7011	_• -O JJ T7- . v . v
-j,
ster 0<^ naj povem, da smo dokazali, da smo popolnoma razglašen orke-v katerem igramo vsak po svojih notah, nekateri pa žal kar brez
cUi
Vlj^vPplitičnega aktiva je bil doseči razumen dogovor o potrjevanju za-hačunov v vseh temeljnih organizacijah in DSSS. To pa zato,
> i2^e delovna organizacija nahaja kljub "ugodnim" zaključnim računom sje ^Jeflino težkem likvidnostnem položaju. Vodja posebne finančne službe Ci]_Q Ohsnil, da mu ni jasno, kje bomo vzeli denar za "normalno" izpla-uh, toliko bolj pa ga skrbi odločitev nekaterih TOZD o delitvah
ostanka dohodka, ker to pomeni nove kredite, za katere moramo plačati 58 % obresti„ Za izplačilo OD z dodatnimi izplačili pomeli 8.000,000,00 obresti, za plačilo katerih bomo morali najri nove kredi' te z visokimi obrestmi.....
Prav je, da zapišem, da bi bilo zgrešeno, če bi vse tiste TOZD, ki so sprejele sklepe o delitvah ostanka dohodka metali v isti koš. Predvsem mislim tu na TOZD Vzmetarna, kjer je ostanek dohodka resnično rezultat več in boljšega dela, kar bi lahko trdili tudi za TOZD Servis motornih vozil, kar pa seveda ne moremo trditi za TOZD Precizna mehanika. Tu bi lahko trdili nasprotno. Fizični obseg proizvodnje je namreč v upadanj' Iz tega bi lahko razumeli, da je ugoden rezultat ob zaključnem računu posledica izjemno ugodnih pogojev na tržišču. Ti pogoji se od TOZD do TOZD močno razlikujejo. Dejstvo pa je, da imajo za posledico to, delavec v Precizni mehaniki prejel v letu 1984 napram delavcu v vinska obdelava 2,42 več OD, s predvideno delitvijo pa kar 4 cele^OD-Razmerje v primerjavi z ostalimi TOZD je res nekoliko manjše, pa še vseeno veliko proti TOZD TAP 3, DSSS 3, itd. Vse to nam pove, da je nas nagrajevanje po delu še vedno tuje, da pa je vprašanje, ki ga mora' mo rešiti takg, danes, kajti to je tudi rešitev teh in še drugih vprašanj . Razprava na tem političnem‘aktivu je pokazala, da, da v Agisu se nismo zreli za enotno stališče pri reševanju tako pomembnih vprašanj_ kot je delitev ostankov dohodka. Sklicevanje na to, da smo v trgovini pri blagajni vsi enaki, ne glede na to v kateri TOZD delamo, ni najbolj primerno.
Bolj bistvena je ugotovitev, da obstaja resna bojazen, da bomo s tozdov skimi odločitvami pripeljali delovno organizacijo do prepada. Zavedati se moramo, da nam do tja ne manjka dosti. V vsakem primeru pa bo to močno zavrlo izvajanje programa RPU. Deliti nekaj, česar ni, je najbrž težko in nerazumljivo. Kako lahko delimo ostanke dohodka v DO, ki ni®a lastnih obratnih sredstev, kjer živimo samo od danes do jutri. Ne za jutri. Samo za danes. Ko bomo v Agisu dojeli, da smo dolžni skrbeti tu' di za jutri, bo za Agis najbrž že prepozno.
da J® TOZD
M.
Da bodo bralci lažje razumeli dejansko stanje DO, objavljamo poročil0 posebne finančne službe o finančnem stanju DO na dan 25.2.1985:
TRENUTNA FINANČNA SITUACIJA V DO AGIS IN FINANČNE MOŽNOSTI OZIROMA n POSLEDICE IZPLAČILA DOKONČNEGA OBRAČUNA OSEBNEGA DOHODKA ZA. L. 1. 19^
Saldo najetih kratkoročnih - likvidnostnih kreditov je 176.000.000,00 din. Od tega zapade do 15.5.1985 133-000.000,00 din. Zraven tega še padejo obveznosti po zaključnem računu 1984 v višini 29.303.739>50 Iz predvidenih prilivov sredstev lahko ugotavljamo, da bo kompletno i2 plačilo rednega OD v mesecu marcu 1985 na kredit.
Teh dodatnih 19>987.964,00 din po dokončnem obračunu OD bo pravtako ^ kredit. Pri vsem skupaj pa je tudi vprašljivo, če bomb'uspeli na den^' nem trgu pridobiti toliko kreditov. Obrestna mera za te vrste kredito^ je 58 %, kar predvidoma znese 8,000.000,00 din obresti za redno izpla" čilo OD, plus obračun (dvomesečna kvota za izplačilo OD TOZD PM).
Kot vemo, se pri izplačilu OD predloži pismena izjava na SDK, da ima TOZD poravnanve vse obveznosti. Po oceni PFS obstaja v mesecu marcu 8/
verjetnost neporavnanja obveznosti, posebej še zaradi obvezno-3 1 po zaključnem računu. To ima za posledico izplačilo OD v zmanjša-ne™ znesku (cca 80 % normalnega OD)? tako da izpTačilo obračuna ni mozno pred poravnavo vseh obveznosti.
Predvidena kvota za OD plus obračun v mesecu marcu 1985 znaša cca °5,000.000,00 din (10,5 starih milijard).
vr?YerL ©SS- bi še dodal, da nas naše redno poslovanje brez kakršnih-dodatnih odlivov vodi v blokado žiro računa (slaba realizacija, pevskiaj en priliv z odlivom, vse večje najemanje kreditov, vse več pla-
obresti).
V.d. PFS Janko Petek
REŠITEV?
i
r
ča"^lon9 izplačila čistega dohodka po zaključnem računu so v zadnjem pre moGno burila duhove v delovni organizaciji. Tekle so različne raz-.na vseh nivojih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih tehanih° • Tod-a vsa "ta prizadevanja niso uspela najti poti k zmanjšanju
°-'de/bil 56.2.1985 s predstavniki DPO, samoupravnih organov in po-PaiV0<^n^^L organov D) dogovorjen predlog sklepa za zbore delavcev, da se vseh TOZD in DSSS, ki po zaključnem računu ne izplačujejo ostanka iz o^a’ sredstev tekočega poslovanja za leto 1985 izplača 40 % OD anove meseca decembra 1984, s tem, da morajo vsi zaposleni podvzeti ^-malne ukrepe za dosego planskih ciljev.
sicerZaCi^a-plailov v januarju 84 % in sedaj v februarju (do 26.2.) 53 /o rie ne kažejo na to. To pa nikakor ne pomeni, da nismo sposobni in da sp0 °®°. cl-° segli zastavljenih ciljev. Nasprotno, dokazali smo že, da smo ivomo ^ Premostiti še večje težave. To povišanje Ob pa nam bo brez a dodatna vspodbuda za to.
M.
0tjIbARNOSTNO DELO
delovnem koledarju imamo za dne 2. marca 1985 predvideno soli-^tn° delo za vse delavce temeljnih organizacij in delovne skupnosti delovne organizacije, torej bomo delali v soboto v tem tednu.
^Z l£lQp
^ Precizne mehanike smo glede solidarnostnega dela dobili vpraša-^i^aj Pra nas delamo več ur za solidarnostno delo, kot v drugih de-
Cj^ ^	O "PiT £)	1 r7 <1	n "V->	1T	vi /—«1	n 4— /i n i li	/4 vrvi i	i	"1 a t tu -I Vv	n <i n •!	^	—	■! « 1—	1« _?	__ _i


organizacijah. V nekaterih drugi It delovnih organizacijah bi naj sam* 7 ur za solidarnost.
6de
^ti^Uavedenega,povzemamo iz Zakona o oblikovanju sredstev solidarno-a odpravljanje posledic naravnih nesreč, da je določeno, da delavci
j\
- 5 -
plačujejo prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka v višini povprečnega enodnevnega neto op. Iz navedenega se da zaključiti, da je tako naša delovna obveznost za solidarnost enodnevni zaslužek. Ker delamo 8 ur 24 minut, je toliko časa tudi potrebno (blati za solidarnost. Iz nekaterih preverk delovnih organizacij izhaja, da tu-rdi pri njih tako razumejo ta določila, saj odvajajo za delavce, ki imajo 6 dnevni de--lovni teden, 7 ur za solidarnost, za delavce, ki imajo 8 urni delovni dan, pa 8 ur.
Splošni sektor bo zaradi razjasnitve navedenega vprašanja postavil vprašanje ustrezni instituciji na nivoju republike in bo objavil tudi rezultat. Iz navedenega izhaja, da zaenkrat delamo za solidarnost dne 2.3.1985	8 ur 24 minut. Če bo tolmačenje, ki ga bomo zahtevali, dru-
gačno, bo morebitni višek ur kasneje obračunan.
Splošni sektor
SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE
Zaradi izvedbe priprav, ki se nanašajo na sprejem dveh važnih samoupravnih splošnih aktov, je seja delavskega sveta delovne organizacij6 sklicana šele v ponedeljek, dne 4. marca in ne 28. februarja, kot je to po rokovniku. Na samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merili*1 za pridobivanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke je bilo na®' reč veliko pripomb, zato material delavskega sveta ni bilo mogoče pri" praviti v predvidenem roku.
Na tej seji delavskega sveta bodo torej delegati določili dokončen predlog že navedenega samoupravnega sporazuma in dokončni predlog spre' memb SaS o združitvi v DO AGIS.
Delavski svet bo obravnaval tudi predsanacijske postopke temeljnih oh" ganizacij, ki so poslovale z izgubo oziroma z motnjami. Na dnevnem redu pa je tudi odločanje o naslednjih pomembnih zadevah:
-	razpis volitev za samoupravne organe
-	povečanje izdatkov in prejemkov (dnevnice, kilometrina, nočnine)
-	določanje maksimuma za posojila za individualno gradnjo
-	sprejemanje sprememb poslovnika o izdaji soglasij za opravljanje popoldanske obrti
-	imenovanje delegata za zavarovalno skupnost TRIGLAV in
-	obravnava SaS zunanje trgovine.
Iz napisanega izhaja, da se pričakuje, da bo ta seja ena od pomembnej" ših sej delavskega sveta delovne organizacije.
M03N0ST VIvLJUČEVANJA V BLAGAJNO VZAJEMNE POMOČI
vn SkiePu delavskega sveta TOZD Avtooprema št. 550 v zvezi z možnostjo poučevanja delavcev v blagajno vzajemne pomoči (BVP), dajemo nasled-nje Pojasnilo;
trenutno 233 članov. Ker se je interes za članstvo zelo po-oai^ vas seznanjamo z načinom poslovanja, ki je prilagojeno željam Sedanjih članov.
^ rs -I •
pr 21 .omojili administrativno poslovanje, smo izključili razne pismene k °sn0e za vpis, za izplačilo vloge in za posojila, zato sprejemamo -Tian •Us1;na naročila. Člani se lahko odločijo za mesečno premijo od naj-tod^ din do največ 6.000 din, ki jo nato odtegujemo od osebnega do-vio^a'.^^Preteku najmanj 3 mesecev po vpisu, lahko član dvigne svojo ti03° in še enkratni znesek kredita. Vračanje kredita prilagodimo vso-j_2 .Padita, vendar največ za 1 leto. Izplačujemo običajno en dan po spr •C1'l'nem dnevu, in sicer po seznamu naročil, ki jih pravtako ustno 4 šmarne dnevno za en mesec ali več v naprej. Obresti sedaj ne obra-avarao, ne v dobro in ne v breme.
,
Pp °? zanimanje za članst-vo zelo veliko, bo potrebno sestaviti nov spedo^11^ 2 natančnejšimi navodili, določiti nadzorni odbor, ker bodo ob/fva, ki se bodo v blagajni obračala, tudi neprimerno večja.. Tudi dela v zvezi z izplačili (potrebno je namreč tudi ročno knjiže-stv^ V Se	povečal. Zato bo treba v zvezi^s tem še razmisliti in
a^-L do podrobnosti razdelati in dodelati. Če se bo karkoli spremeni-’ bom° o tem vse zaposlene sproti obveščali.
Lidija. Potočnik
ICoMUNlSTI D6SS NA PROGRAMSKI SEJI OCENILI SVOJE DELO
f^ed^o0^110 s	em tako v DSSS kot v DO ne moremo biti zadovoljni,
koj. ^"Sem zbuja skrb naš sistem izplačevanja osebnih dohodkov, ki nika-tog ^ sledi načelu nagrajevanja po delu, ima pa za posledico slab od-d"e"1-a nedisciplino. Iz tega sledi, da je sprejem novega samo-J?'12^0rLe'-?a sporazuma o skulspnih osnovah in merilih za pridobivanje in ^janje sredstev za OD in skupno porabo nujnost, ki jo moramo iz-jatio Seveda ob upoštevanju vseh vsebinskih pripomb.
^sled .
ti.	skrb je naš odnos do samoupravljanja, ki nikakor ni na vzor-
kop .^1» kar dokazujejo pogostne nesklepčnosti samoupravnih organov, so	DPO. To seveda velja tudi za seje 00 ZK delovne skupnosti, ki
ktpH .J‘e y povprečju v preteklem letu le malo nad sklepčnostjo. Ker so
volitve v samoupravne organe, je prav, da posvetimo temu vso V°1	.^adlagani in izvoljeni naj bodo res najboljši delavci, ki so
- UUl dAl 0+-.-	V____U -Jv.	<-> ni 1. X ■! -? /-v
it-

delati v samopravnih organih in si zaslužijo, da predstavljajo
^ aeda
Je tekla o medtozdovskih odnosih, ki prav tako niso na zavid-
■L bavni.
Ker smo se v lanskem letu hudo borili z likvidnostjo, smo le-to premagovali s premostitvenimi kratkoročnimi krediti po izjemno.visokih obrestih. To sicer pomeni rešitev težav, žal pa le kratkoročno.
RPU nam mora biti vodilo na poti za dosego dokaj visoko postavljenih ^___
planskih ciljev. Seveda pa se moramo dosledno držati rokov za izvaja' ,ja Ur nje nalog, ki izhajajo iz RPU.
Brez dvoma je nalog veliko. Lotiti se jih bo treba, tako ali drugače* Naloge morajo zaživeti tudi izven sejnih dvoran.
M.
SODELUJTE PRI OBLIKOVANJU NAŠEGA GLASILA
l
Ko se je rojevalo novo glasilo - tednik V AGISU, smo imeli v mislih le en sam cilj. To pa je sprotnejše in celovitejše informiranje vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. Torej novo glasilo izhaja dva meseca. Izšlo je osem rednih in štiri poskusne številke. Pred va' mi so. Kakšne se vam zdijo? Najbrž takšne kot nam. Na prvi pogled oblika našega glasila res ni tako privlačna kot je bila prej, ko sme še 'tis-kali v tiskarni. Najbrž pa ste že opazili, da se tudi mi tru" dimo, da bi popestrili obliko in prvi korak je bil tiskanje glave ’ glasila v modri barvi. Sčasoma pa, upam, da nam bo uspelo še kaj vec* Upam pa trditi, da je zdajšnja oblika informiranja bistveno aktualne v ša. Da bo lahko še pestrejša, pa vabimo k sodelovanju vse zaposlene* Prispevajmo vsak svoj delež, da bo naše glasilo še bolj aše. Ob tem bi želel opozoriti na možnost pravnih nasvetov preko glasila, in sp-1-vsega, za kar smatrate, da bi utegnilo zanimati tudi sodelavce izveh vaše sredine.