NASLOV Deset jubilejnih sejemskih dni stran 4 Leto XXXIV Št. 34 Murska Sobota 2. septembra 1982 CENA 10 DIN VESTNIK OBISKI VISOKIH GOSTOV — Med uglednimi družbenopolitičnimi delavci si je sejemsko prizorišče v Gornji Radgoni ogledal tudi predsednik RK SZDL Franc Šetinc s sodelavci. (Foto: B. Vodušek) ) V GORNJI RADGONI SKLENILI 20. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM Ne le jubilejen, ampak tudi rekorden V nedeljo, 29. avgusta, so sklenili že 20. jubilejno sejemsko prireditev v Gornji Radgoni. Prve ocene, podrobnejše in doslednejše bodo organizatorji zase, razstavljale! in strokovnjaki pa prav tako zase opravili še kasneje, so nadvse ugodne. Po podatkih organizatorjev, p. e. Pomurski sejem ljubljanskega Gospodarskega razstavišča si je namreč letos ogledalo to največjo kmetijsko sejemsko manifestacijo v Sloveniji okrog 200.000 obiskovalcev ali skoraj 50.000 več kot lani. med kršitelji dogovora o delitvi sredstev za osebne dohodke. Dokajšnja pozornost je na seji veljala metodam in oblikam prihodnjega delovanja SZDL. Tako je predsednik RK SZDL Franc Šetinc menil, da moramo zdaj bolj kot kdajkoli prej prisluhniti delovnim ljudem in občanom, več delati z njimi, nato pa podčr- tal, daje v teh časih imperativ-usposobiti socialistično zvezo, da bo kos položaju in tribuna za dialog. Branko ŽUNEC uspešno končali z deli na delovišču, saj so presegli plan, kar je zasluga dobrega sodelovanja z izvajalci del, opravili pa so tudi pet udarniških akcij z domačini v Markovcih, Krncih in Hodošu. Spodbudna ocena pa velja tudi za vključevanje brigadirjev v razne programe idejnopolitičnega usposabljanja in interesnih dejavnosti. Več z zaključne slovesnosti na 3. strani. Sicer pa lahko zapišemo, da je bilo na prostorih pomurskega sejma od 20. do zv. avgusta nadvse živahno in zanimivo tako za številne strokovnjake kot tudi za kme-te in ostale obiskovalce. Vsak izmed desetih sejemskih dni ie ob bogatih razstavah kmetijske mehanizacije in ostali novosti kmetijstva, živilske in mesnopredelovalne industrije ter ostale ponudbe ponujal precej zanimivosti. Tako so se bogato in obširno predstavili čebelarji, konjerejci in pa živinorejci nasploh m gove-derejci posebej, vinogradniki, prašičerejci in inovatorji na področju kmetijske mehanizacije ter nenazadnje še lovci. Prvič pa so se na jubilejnem sejmu v . Gornji Radgoni pojavili pod skupno streho slovenski veterinarji. Obilico dobro pripravljenih in obiskanih strokovnih posvetovanj pa naj le omenimo. Letošnji sejem je imel dva mota: čimveč za izvoz m čimvečjo prirejo govejega mesa. Koliko bo k uresničitvi teh ciljev zastavljenih kmetij-cem in kmetijskim organizacijam, pa tudi vsem sestavljenim organizacijam, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, pa tudi njeno predelavo, pripomoglo sodelovanje na sejmu in izmenjava izkušenj, bo pokazala bržkone ze bližnja prihodnost. Vsekakor pa smo lahko na sejmu slišali in videli mnogo spodbudnega in dogovorjenega. To bo te potrebno uresničiti. H Da si je radgonski sejem ustvaril renome ne samo doma, temveč tudi na tujem, pričajo letošnji tuji razsta-vljalci. Sodelovalo jih je: 140 (domačih je bilo 750 OZD)1Z dvanajstih tujih držav tri. Avstrija, Madžarska in Italija pa so se še posebej predstavile s programom ob njihovih dnevih. Ob rekordnem obisku nam je minuli sejem postregel še s številnimi novostmi. Kot smo že zapisali, so se prvič strokovno predstavili veterinarji, med najpomembnejše novosti pa vsekakor sodi ra«tav slovenskih pasem konj. Prvič smo lahko v Gornji Radgoni v času sejma videli ovce v tropu in kunce. Med novosti pa lahko štejemo tudi prikaz pitane govedi in ne plemenske, razen največjih rekorderjev, kot prejšnja leta sejma. Ob tem seveda' še mnogo na področju prave in drobne kmetijske mehanizacije. Kajpak so se uspešno sklepali tudi posli med proizvajalci in prodajalci, in to domačimi organizacijami združenega dela kot tudi s partnerji iz tujine, posebno še obmejnih županij sosednje Madžarske. Prvič pa je bilo na sejmu tudi moč kupiti blago iz tujine, ki so ga takoj ocarinili. Pomembnostmednarodne-ga kmetijsko-živilskega sejma v Gomji Radgoni pa potrjujejo tudi številni obiski na visoki ravni. Jubilejno sejemsko prireditev so si ob Janezu Zemljariču, predsedniku IS SR Slovenije, kije bil slavnostni govornik ob otvoritvi, ogledali še Zvone Dragan, podpredsednik IS SFR Jugoslavije, predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, Jože Florjančič, zvezni sekretar za finance, Jernej Jan, predsednik republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič m kasneje še Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL, Marjan Orožen, predsednik Zveze sindikatov Slovenije, in mnogi ugledni gostje iz obmejnih pokrajin sosednjih držav: Avstrije, Madžarske in Italije. Vsi, ki so bili udeleženi ob pripravi in organizaciji letošnjega sejma, si nedvomno zaslužijo priznanje. Seveda pa morajo že razmišljati o prihodnjem. Razstavne površine skoraj več ne zadoščajo za vse, ki bi želeli sodelovati. S sodelovanjem širše skupnosti bo nujno potrebno najti ustrezen izhod iz prostorske stiske. Kakorkoli že, sejem je ponovno dokazal svoj pomen za slovensko kmetijstvo. Bržkone pa bi moral dati tudi svoj delež za uresničitev veli- . kih ciljev, ki stojijo pred to vse pomembnejšo gospodarsko panogo do konca srednjeročnega obdobja. V. Paveo NOG0METNI KLUB MURA VABI V NEDELJO, 5.9.1982 OB 14. URI NA POMOŽNEM IGRIŠČU NK MURA V MURSKI SOBOTI NA bvni dobitki TRAKTOR IMT - 539 ali 250.000 din - 4 avtomobili in več drugih dobitkov aktualno po svetu Končuje se palestinski odhod iz Bejruta, od koder je odpotoval tudi vodja PLO Jaser Arafat. Na posnetku so palestinski borci, ki zapuščajo zahodni Bejrut na poti proti Damasku. OLAF PALME ZNOVA PREMIER ŠVEDSKE? Enotna stališča Cipra Ob končanem obisku predsednika predsedstva SFRJ in SFRJ Petra Stamboliča na Cipru so v Nikoziji objavili skupno I Giovanni Spadolini je novi »stari« premier italijanske republike. Po odstopu prejšnje vlade 7. avgusta letos, ki ji je prav tako predsedoval, je Spadolini uspel sestaviti tudi novo vlado, v katero pa ni prišlo v imenih ministrov I do nikakršnih sprememb. To je gotovo vsaj majhno presenečenje, toda koalicijske stranke, razen socialistov, so zadovoljne, da so odvrnile nevarnost predčasnih volitev. Navzlic temu pa so trenja med njimi ostala. Težave, s katerimi se bo morala spopadati druga Spadolinijeva vlada, so namreč ostale, le da so se še zaostrile. Vsi ministri so obdržali svoje položaje, kar je po I nedavni krizi italijanske vlade nedvomno neobičajno. Ali ni to dobro znamenje, da stranke v bistvu niso sklenile resničnega miru, ampak zgolj premirje za določen čas, recimo do aprila prihodnje leto, ko je pričakovati parla- mentame volitve? sporočilo. Le-to med drugim pravi, da sta predsednika Stambolič in Kiprianu izčrpno izmenjala mnenja o mednarodnem položaju in vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih, pa tudi o razvoju medsebojnih dvostranskih stikov in vsestranskem sodelovanju. Obe strani sta, poudarja sporočilo, izrazili globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja na svetu, ki je privedlo do zaostrovanja nevarnih kriznih žarišč na Bližnjem in Srednjem Vzhodu ter drugod. Jugoslavija in Ciper sta vnovič potrdila privrženost obeh držav načelom gibanja neuvrščenih in se zavzela za uspešen potek priprav na sedmo vrhunsko konferenco. Obe državi, ki imata enaki stališči do mednarodne politične situacije, sta se tudi ob tej priložnosti zavzeli za ukrepe za premostitev zapletenih mednarodnih razmer. Sodeč po napovedih na Švedskem 19. septembra letos, ko bodo volitve, ne bo nobene dileme več. Olaf Palme se bo znova vrnil na politično prizorišče, šest let po tem, ko je ta socialno-demo-kratski prvak izgubil vodilni položaj v državi. Preostali mesec dni do volitev je prekratek rok, da bi se ta čas zgodile kakšne bistvene spremembe v razpoloženju volivcev, Čeprav tega ni moč povsem izključiti. Kajti razmerje sil med levico in meščanskimi strankami je na Švedskem že dolga leta izenačeno Vse dosedanje ocene in ankete pred volitvami se strinjajo z ugotovitvami, ’da so socialni demokrati na pragu zmage in da bodo dobili 46,3 odstotka glasov. Če k temu dodamo 4,1 odstotka glasov, ki jih bodo po teh napovedih dobili švedski komunisti, potem bo levica dobila 50,4 odstotka glasov, kar je več kot dovolj za volilno zmago. V nasprotju s tem bi naj po istih napovedih tri meščanske stranke, To je konservativci, liberalci in stranka centra, izgubile vodilni položaj v par-ramentu. Ankete kažejo, da bo zanje glasovalo samo 45,5 odstotka Švedov, ostale glasove pa bodo dobile tiste stranke, ki bodo še naprej zunaj parlamenta. Ob tem se vsiljuje vprašanje, kakšni so argumenti socialnih demokratov, oziroma s kakšnim političnim programom so pridobili švedsko javnost. Stranka Olafa Palmeja ostro kritizira predvsem sedanjo meščansko vlado in jo obtožuje, da je izvajala pasivno ekonomsko politiko, daje kriva za povečanje brezposelnosti — že> zdaj je na Švedskem brez dela 150 tisoč ljudi — terdaje resno ogrozila socialne pravice državljanov. Socialni demokrati napovedujejo, če bodo zmagali na volitvah, ofenzivnejšo ekonomsko politiko, da bi se zmanjšali brezposelnost in socialna negotovost državljanov. Po večletnem omahovanju sta socialnodemokratska stranka in delavski sindikat sklenila, da bosta, če se bo zmaga nagnila na socialnodemokratsko stran, ustanovila fonde zaposlenih. Po tem programu bi razlastili centre finančne moči oziroma demokratizirali ekonomski sistem. Sredstva bodo dotekala v fonde iz enega dela dobičkov večjih dru^b in iz prispevkov od zaslužkov. O tem, kam bodo ta denar vložili, bo odločal sindikat oziroma delavci sami. Številne podrobnosti o teh fondih so še vedno neznane, zato Olaf Palme napoveduje široko razpravo o tem po volitvah, če bo njegova stranka zmagala. Meščanske stranke zavračajo trditve socialnih demokratov, daje vlada kriva sedanjih gospodarskih težav v državi. Trdijo, da so švedske težave še vedno minimalne v primerjavi s položajem v drugih evropskih državah. Na temelju predvolilne kampanje je mogoče ugotoviti, da tri meščanske stranke v bistvu ne ponujajo volilcem nič novega, temveč da gradijo svoj morebitni uspeh na kritiziranju ideje socialnodemokratske stranke o fondih zaposlenih. Velikansko propagando očitno financira švedski velik kapital. Trdijo, da fondi zaposlenih pomenijo pot v državni socializem in da se bo zato poslabšalo švedsko gospodarstvo. Opazovalci iz Stockholma trdijo, da je ta ofenziva velekapitala tisti dejavnik, zaradi katerega so volitve nekoliko bolj negotove, kot bi sicer bile. BOGOTA - Gibanje neuvrščenih bo po vsem sodeč dobilo še enega novega člana. Kolumbijski predsednik Betancourt je namreč potrdil, da se M njegova država pridružila neuvrščenim. VARŠAVA-V poljskem glavnem mestu je potekala 32. konferenca gibanja »Pugwash«, na kateri so znanstveniki z vseh celin razpravljali o krepitvi miru v svetu in o odpravi jedrskega orožja. WASHINGTON - Bela hiša je sprejela sklep, °a bo uvedla gospodarske sankcije proti družbam, Ki dobavljajo opremo za sovjetski plinovod. ZDA *o obenem pozvale SZ naj, če želi svobodno in širšo trgovinsko menjavo, »pre' neha pritiskati na Poljsko in dovoli njeni vladi, da W se začela pogajati s sindikatom Solidarnost«. TOKIO — Japonska J« uradno objavila, da bo v zgodovinskih učbenkin spremenila podatke, ki so razjarili domala vse drža" ve Daljnega Vzhoda, nesljlvo pa najbolj LR W* tajsko, DLR Korejo, Južno Korejo in Taivan. PEKING - Kitajska j« zavrnila vietnamski predlog, da bi med državnim* prazniki obeh držav ustavili sovražnosti na kitaj-skovietnamski meji. V kitajski noti poudarjajo, da je napetost na meji zgolj m samo posledica protikltab ske politike in namernih provokacij vietnamskin oblasti. NIAMEY - V glavnem mestu Nigra se je končat štiridnevni ministrski sestanek 13. konference islamskih držav. Na njem so obsodili ameriško p°' tiko na Bližnjem vzhodu in dali priznanje junaškemu boju Palestincev In vztrar nosti libanonskega pre”1 valstva. V žarišču dogodkov Nova državljanska vojna v Libanonu? Vzhodni Bejrut, kjer živi v pretežni meri krščansko prebivalstvo in je poglavitno zatočišče falangistov, je burno pozdravil izvolitev Bešira Džemaila za novega predsednika Libanona. Kot navaja Tanjug, so istočasno v zahodnem Bejrutu, zavetišču levičarjev in Palestincev, z dokajšnjo bojaznijo pričakali prihod šefa falange na oblast. Menijo namreč, da v Libanonu lahko pričakujejo težke dni, morda tudi obnovitev državljanske vojne iz leta 1975. Še posebej žato. ker se prvič v času neodvisnosti libanonski politiki niso uspeli dogovoriti glede kompromisnega kandidata, s čimer je porušena dolgoletna tradicija. Nobenega dvoma ni. da sta se krščanska in muslimanska desnica neposredno pred predsedniškimi volitvami dogovarjali o možnem skupnem kandidatu. Muslimanski politiki so celo omenjali tudi bivšega predsednika Kamija Šamu-na kot kandidata, čeprav je tudi on s svojo policijo sodeloval v državljanski vojni na strani falange. Za muslimansko desnico je Džemail bil nesprejemljiv kot preveč znan zaveznik Izraela in kot poglavitni vodja v prejšnjih pohodih na muslimanske dele Bejruta. Tako se zdi. da seje Bešir Džemail ob podpori svojih 30 tisoč oboroženih talangi-stov uspel v krščanski skupnosti. iz vrst katere se po libanonski ustavi tudi izbira predsednik, izpostaviti kot najmočnejša .politična osebnost. Po drugi strani pa je v Izraelu izbor Džemaila pričakan z velikim zadovoljstvom. ker imajo to za enega izmed izpolnjenih ciljev in-vazije na Libanon. Zato izraelski premier Begin meni. da bo z Džemailom. čigar policijo je iz leta v leto oboroževal, uspel utemeljiti bližnje odnose. Ni skrivnost, da v Jeruzalemu upajo, da bi Libanon z Džemailom lahko bil poleg Egipta druga arabska država, ki bi se vključila v Camp-Davidske sporazume. V Washingtonu je izbor novega predsednika Libanona prav tako pozdravljen kot »logična posledica« sedanjih dogodkov. Tako je Džemailu predsednik Združenih držav Amerike Reagan poslal osebno čestitko. medtem ko so razmišljanja ameriških politikov glede prihodnjih akcij novega predsednika zelo blizu izraelskim. Pa a endar se vsiljuje mnenje. da se zadeve v Izraelu in Washingtonu počasi poenostavljajo. Džemail je v resnici zakleti sovražnik tako Palestincev kot libanonske levice, istočasno pa je tudi predstavnik velikega libanonskega 'kapitala, ki želi normalizacijo v deželi v najkrajšem možnem času. Pri tem ni treba izpred oči izgubiti dejstva, da je Libanon predvsem arabska država. od katerih je v mnogo-čem tudi odvisna. Zato se dobro zavedajo, da bi vsakršno hitro in nepremišljeno vključevanje v igro z Izraelom lahko imelo zelo težke posledice za libanonske poslovne ljudi. Iz tega razloga moč libanonske le-vice. čeprav v znatni meri oslabljena z odhodom Palestincev. nikakor ni treba podcenjevati. Vsak poskus Džemaila. da prisilno »uvede red«, bi v Libanonu izzval nove spopade, o če- mer že obstajajo določene predpostavke. Obenem je predsednik Socialistične progresivne partije Libanona in verski voditelj Druza Valid Džumblat. kot najpomembnejša osebnost levice, ocenil izbor šefa falange za predsednika kot prihod diktature v Libanonu, čemur se je potrebno zoperstaviti. Medtem pa Druži in falangisti po bregovih iznad Bejruta že dalj časa bijejo srdite spopade, kar v znatni meri razpihuje verski fanatizem, čeprav, v praksi razdelitve na desničarske krščane in levičarske muslimane v Libanonu sploh ni. Nedvomno pa za Palestince takšen razvoj dogodkov ni mogel priti v bolj neugodnem trenutku, ko se njihovi borci umikajo iz Bejruta. Palestinci se bojijo, da bi se falanga po umiku PLO lahko odločila, da vdre v zahodni Bejrut ter tam obračuna z družinami palestinskih borcev in libanonskimi levičarji. Sam Dže* mail je resda takoj po izvolitvi izjavil, da se je treba izmakniti reševanju starih računov, vendar pa je v isti sapi izjavil; da bo v Libanonu vzpostavil red. a od ZDA in Francije najodločneje zahteval, da se vse tuje skupine odstranijo iz Libanona. V tem vidijo opazovalci sporočilo Siriji. Nobenega dvoma ni. da bo prvi korak Džemaila. ko bo tudi uradno prevzel dolžnost, da od Sirije zahteva umik vojaških enot iz Vzhodnega Libanona in da sprejme preostale borce PLO. ki jih je samo v Tripoliju okrog 5000. Medlem so se blizu Bejruta. kot trdi Radio Izrael, vneli srditi spopadi med falangisti in sirsko armado. Boji so potekali severno in vzhodno od mesta, vendar ne omenjajo, da so vanje vpletene tudi izraelske čete. C e bi se izkazalo, da so te novice resnične. *bi to potrdilo napovedi, da bo falanga po zmagi njihovega voditelja Beširja Džemaila poskušala kar najbolj zaostriti položaj v Libanonu ter z nasiljem, ob morebitni pomoči Izraelcev, uničiti levičarske sile in izgnati sirsko — armado iz vzhodnega Liba nona. Zvedelo seje tudi, da je falanga brez kakršnegakoli pojasnila zaprla vse prehode čez zeleno linijo, k* deli mesto na zahodni in vzhodni del. Tamkajšnji opazovalci pazljivo proučujejo tudi dogodke v vzhodnem Libano; nu. kjer si stoje nasproti sirske in izraelske čete in kjer že več dni vlada velika napetost. Po mnenju nekaterih obstajajo celo skromne možnosti, da bi se ti spopadi med falangisti in sirsko armado končali brez vmešavanja Izraela. V tem primeru pa obstaja velika nevarnost splošne sirsko-izraelske vojne. Poleg tega je Sinja zelo zaostrila svoje stališče in ne namerava v ničemer popuščati. Kako bo vse to vplivalo na dokončen umi Palestincev, ki so že prej izražali bojazen, da bi lahko falanga začela obračunava s člani njihovih družin levičarskimi zavezniki vTa hodnem Bejrutu, je za zdaj še težko reči. Slej ali prej P* se je položaj zapletel-česar sledi, da v Libanon^ ni nič zanesljivega; tud« zvezi z dokončnim odn« dom PLO. STRAN 2 aktualno doma ZAKLJUČEK MDA GORIČKO 82 ogledalo tedna Zvezni izvršni svet je pod predsedstvom Zvoneta Dragana proučil informacijo o Poslovanju gospodarstva v pr-vjh šestih mesecih letos. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za približno 1 odstotek, skupni prihodek je nominalno večji za 31 odstotkov, ustvarjeni dohodek za 28, čisti dohodek pa približno za 25-odstotkov. Izvoz 86 je v tem obdobju povečal za 6 odstotkov, medtem ko je uvoz nominalno manjši za 12 odstotkov. Poglabljajo se tudi vse oblike porabe; investicijska je večja za 28, prav za to-hko tudi splošna in skupna Poraba, skupno izplačani osebni dohodki pa so višji za 30 odstotkov. Mik pooblaščenega položaja d^eki profesor beograjske politološke fakultete je izračunal, na^^r‘ nas v uPravnih organih že čez dvesto tisoč funkcio-tet^ev ‘n ^ez 43 dsoč v samoupravnih interesnih skupnostih. S tistkev^a n‘ mislil ljudi na delegatskih funkcijah, zlasti pane Proi ’ s svoje funkcije opravljajo ob svojem rednem delu v oro^p^ ‘n drugod, temveč na ljudi, ki so za delo v teh usn ‘n skupnostih plačani, pa se potegujejo in v tem ^fvajo pridobiti zase pooblaščen položaj. Gre torej za ljudi, ki nja kiti odgovorni samoupravnim oblikam odloča- pej Podrejeni samoupravnim telesom kot izvršni organi, pa se alim° delovanje po svoji volji in na star državni način, več N anj neodvisno od samoupravnega odločanja. narjey- Plačno za ljudi, ki se pehajo za položaj funkcio-novan’ Je Pridobivanje raznih gmotnih prednosti glede sta-z zpi^Pkiče ‘n še marsičesa, do česarje sicer težko priti samo rjama^m delom in na samoupravno uveljavljen način ustva-p°znam razP°rejanja sredstev in dobrin. To pa so zadeve, ki jih I d^gih d ^asov državnih pooblaščencev v gospodarstvu m I obla(ip jovnostih, k° w iohko funkcionarji te vrste vedrili in imerio l' ne b‘ koga kaj vprašali, vselej sklicujoč se na tako Tist^ >>vi^e rilje«, ki da jih zastopajo. merljiv ‘n Sedanje funkcionarstvo seveda ni kdo ve kako pri-funkct°’ je vmes preteklo veliko vode in je množenje takih °narJev Prej posledica neodgovornega obnašanja na n^ram^h ^otPaprevzemanja resnično večjih odgovornosti kajn r °^diyečinij)rebivalstva. Posledice pa so zelo podobne, P^ožaj*ve>^’. ki si tako ali drugače prilaščajo pooblaščen nravno 7 on' organizaciji, organu ali skupnosti, je s°delavCeaS^°’ d.a zo^uiej° krog odločanja na svoje najbližje Drek kole - samo na forum kateremu načelujejo ali kar —— gtalnega telesa, kateremu so na čelu. ^!Smo IZ BEOGRRDR ° njem^^k0 d£i° Pa vemo> kakšno je in kakšno sodbo ima m« zlahpZ^a' F°rumsko je namreč vase zaprto delovanje, ki ^Pfavn ] Porečemo, da je sila birokratsko, antisamo-rjeno f • kako drugače načelom družbe nasprotno name-^olno aj zmanfuje vlogo delovnih ljudi v odločanju na for-°nem farjevanje sklepov, ki sb že vnaprej narejeni v tem ali Tem^f114 v ^^av' te&a one8afunkcionarja. vanje fu funkcionarstvo« je vsekakor privlačna za razisko-razisp ,oniranja sistema, a »množenja funkcionarjev« za družbe k^e -n razgaljanje nagnjenosti k birokratiziranju krčnega J- nal bi se čim prej znebila administriranja in vsa-dobua b' lrifranja iz pisarn oziroma birojev, po katerih je tudi vsebino lr°kracija svoje ime in priimek z vso svojo škodljivo hote °menienega profesorja politologije pravzaprav ne-^dzavel^df1 fdi.vprašanje, ali učenje za politologa nima v skem n i ^dentav takUitakulteLDOželenja po funkcionar-kftiraj °Za3u^ kajti politika pri nas še vedno preveč visoko Časih, k b' bda sila privlačna za mlade ljudi, posebno v ^neg 'a^Je v zavesti možnost, da se dobro živi brez vsakr- - VSaJ z delom, kije po naravi samo načelno spretno števil L j Pnostjh e ° stanju funkcionarjev v upravi in interesnih skujmo, dp6 °dkrivajo pravzaprav ničesar novega, saj vsi dobro ^nOgo (i f^PffV'dentiranih funkcionarjev poznamo še sila Vsake podt’ s' prevzemajo vlogo funkcionarjev tudi brez vHih igre v Podpisih in drugih pisanih in nepisanih pra- 'lavujeni ak°r ricer temupravimo. Odločanja na svojo pest so ne nazadnje tudi v krajevnih skupnostih, časi t°p nekdaj navajeni biti in delovati kot oblast, čeprav ^lastnic ! e^a ravnanja že zdavnaj preteklost. In farna o ^očna daUn.onarjih je med preprostimi občani tudi še tako °nj sam, Prevečklanjamofunkcionarjem tudi takrat, ko la^pao^.nas ne želijo in ne pričakujejo, pa jim to kljub s^jivo tn>. a.lnJth proti njihovi lastni volji postopoma a zane-^ZlnjV~^nkcionarje. kftern mo kritiziramo funkcionarstvo te negativne vrste, *a sproc^j^d tudi samokritični, saj plevela ne bi bilo, če 1 Puuli, čistili tudi iz lastnih pojmovanj in dejanj. Viktor Sirec POGLABLJANJE VSEH OBLIK PORABE Glede poslovnih rezultatov je ZIS ugotovil, da na posameznih najpomembnejših področjih družbene reprodukcije ne dosegajo ciljev in nalog ekonomske politike. Dokajšnje povečanje skupnega prihodka in dohodka so ustvarili predvsem na račun višjih cen. Tako je bil del vpliva kakovostnih elementov gospodarjenja neznaten, posebej še produktivnosti in ekonomičnosti pri pridobivanju skupnega prihodka in dohodka. Seveda je naraščanje cen pripomoglo k poglobitvi stroškovne inflacije. Kot so poudarili na seji, se velik del gospodarstva ubada s pomanjkanjem surovin in reproduk cijskega materiala, posebej iz uvoza. Tudi to neugodno vpliva na skupno gospodarsko dejavnost in stopnjo industrijske proizvodnje. S tem pa se poglabljajo težave v družbenoekonomskem razvoju. Tudi povečanje osebnih dohodkov prek dogovorjenih okvirov slabi materialno sposobnost združenega dela. Realni osebni dohodki so se v letošnjih šestih mesecih povečali za 1 odstotek, storilnost pa je manjša kot pred letom dni. Kot poudarja zvezni izvršni svet, je zato nujno treba uskladiti osebno porabo, predvsem osebne dohodke z letošnjo resolucijo in seveda z materialnimi možnostmi organizacij združenega dela. Zvezni izvršni svet je spregovoril tudi o izgubah v gospodarstvu, ki znašajo zdaj 44,8 milijard dinarjev, kar je za 52 odstotkov več kot lam. Problemi izgub postajajo vse bolj aktualni in nujno terjajo uspešne ukrepe ter večjo odgovornost za izboljšanje položaja. Ob tem so člani zveznega izvršnega sveta opozorili, da lanskih 14,5 milijard dinarjev izgub še vedno ni pokritih. ZIS je v nadaljevanju izoblikoval predlog dogovora o ukrepih za organiziran od kup tržnih presežkov koruze letošnjega pridelka. Predlog nai bi bil temelj za usklajeva nje stališč republik in pokrajin. Ob tem je poudaril, da je bil letošnji odkup pšenice prav zaradi pravočasno sprejetir ukrepov in dobro organizirane družbene akcije precej uspe šneiši kot v minulih letih. Člani ZIS so proučili tud informacijo o uresničevanju sklepa o določanju najvišjd ravni cen vseh proizvodov ir storitev. Ugotovili so, da veh ka večina organizacij zdruze nega dela ta sklep dosledne spoštuje in da le nekatere or ganizacije kršijo ta določila ZIS je naložil pristojnim zve znim organom, naj čimpre pripravijo predlog ukrepov zi varčevanje z energetskimi go rivi, nato pa je obravnaval tud več drugih vprašanj s podrocj. ekonomske politike m odno sov naše države s tujino. Ali naj prav oni prednjačijo? Pod tem naslovom povzemamo vsebino sestavka iz Politike Ekspres, v katerem pravi, da po najnovejših podatkih v delovnih skupnostih državnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in sisih ni bilo odstopanj od dogovorjene delitve osebnih dohodkov. To bi naj bilo tisto, kar( bo razveselilo delovno ljudstvo. Vendar vzbuja skrb, ker so nekateri funkcionarji, kijih voli in imenuje delegatska skupščina, povečali svoje plače mimo vseh dogovorov. To seje zgodilo — po podatkih, ki jih ima republiški pravobranilec samoupravljanja — v Gornjem Mila-novcu, Vrvarinu, Leskovcu in Kruševcu. Poleg povečanja »funkcionarskih plač« za 16.2 odstotka od l. januarja tega leta naprej, so razne komisije takoj po majskih volitvah svojim novoizvoljenim funkcionarjem radodarno podelile še višje plače. Najzanimivejši je primer Prijateljstvo in solidarnost ostajata V gasilskem domu v Markovcih je bil v soboto popoldne slovesni konec republiške mladinske delovne akcije Goričko82, ki so se ga poleg brigadirjev in domačinov udeležili tudi ugledni gostje, med njimi Ivan Godec, izvršni sekretar predsedstva ČK ZKS, Bogdan Čepič, član predsedstva RK ZSMS, in predstavniki družbenopolitičnega življenja murskosoboške občine. Tudi slabo vreme ni moglo skaziti vedrega razpoloženja med brigadirji letošnje akcije na Goričkem, ki so še bolj utrdili bratstvo in enotnost, tovarištvo in prijateljstvo med mladimi z raznih območij naše republike. Na te pomembne vrednote mladinskega prostovoljnega dela je v svojem slavnostnem govoru opozoril tudi predsednik občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti Stanko Kerčmar. »Mladinska delovna akcija — to je tovarištvo, solidarnost, pristna človeška bližina in enakost, to je delovni zanos, ljubezen do dela, možnost za uveljavitev mladinske volje in zanosa ter sposobnosti, katerih rezultat je upravičeni ponos ob ustvarjenem. Mladinske delovne akcije so, kot je rekel tovariš Tito, pomembne tako iz ekonomskih kottudi iz drugih razlogov. Pomembne so, ker v njih nastajajo novi ljudje, ki dojemajo in razumejo brastvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in nadaljujejo izgradnjo naše samoupravne socialistične družbe«. Ob burnem ploskanju in brigadirskem pozdravu »Zdravo-zdravo-zdravo!« se je zatem najtopleje zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešni izvedbi letošnje akcije na Goričkem. V imenu krajevne skupnosti Čepinci pa je besede zahvale brigadirjem in širši družbeni skupnosti izrazil Aleksander Abraham, predsednik KK SZDL. V treh izmenah je letos sodelovalo 506 brigadirjev iz desetih slovenskih občin, brigada RKS, vojaške gimnazije iz Ljubljane in pionirska bri^ida iz Zasavja. V minulih dveh mesecih so slovenski brigadirji opravili obsežna dela pri obnovi cestnih odsekov na manj razvitem in obmejnem predelu murskosoboške občine. Gre za ceste: Salovci-Cepinci v dolžini 5 kilometrov, Lucova-Neradnovci 1,3 kilometra in urejanje bankin po neurju v Pertoči na 1,5 kilometra ceste. Skupno so opravili 33261 efektivnih ur oziroma 46698 normnih ur s povprečno doseženo 140-odstotno normo, vrednost del znaša več kot 9,8 milijona dinarjev. Nato je sledil kulturni program z nastopom brigadirjev in vojaškega ansambla iz Maribora, slovesnost pa je v imenu RK ZSMS sklenil Bogdan Čepič, ki se je za nemoten potek del zahvalil vodstvu MDA »Goričko 82«. Za tem je bilo še družabno srečanje brigadirjev. Milan Jerše Obisk gorenjskih sindikalistov N a dvodnevnem obisku v Pomurju se je konec minulega tedna mudila* veččlanska delegacija sindikalnih delavcev iz gorenjske regije, ki jo je vodila predsednica medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanka Šulgaj. Vodilne sindikalne funkcionarje iz občin Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica in Škofja Loka je najprej v Murski Soboti pozdravila predsednica medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje Mira Marko, sprejema pa seje udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje Geza Bačič. V razgovoru so se sindikalni delavci z gorenjske regije seznanili z delovanjem sindikata v Pomurju in z nekaterimi gospodarskimi dosežki, izmenjali pa so tudi izkušnje. Nato sije delegacija gorenjskih sindikatov ogledala proizvodne prostore tovarne oblačil in perila Mura, v pogovoru pa so se zlasti zanimali za uveljavljanje samoupravnih odnosov v največjem pomurskem delovnem kolektivu. Popoldne so si ogledali tudi tovarno Planika v Turnišču, obiskali šampanjsko klet in TOZD Mesoizdelki v Gornji Radgoni. Drugi dan obiska v Pomuiju pa je delegacija gorenjskih sindikatov izkoristila za ogled Pomurskega sejma, nato pa so v dvorani 14. oktober v Gornji Radgoni stekli pogovori o dosežkih na, področju gospodarskega sodelovanja in možnostih nadaljnjega sodelovanja z gorenjsko regijo. Milan Jerše srbskega \ »gospodarskega čudeža«, Gornjega Mila-hodek izbranih in imenovanih funkcionarjev zrasel glede na december 1981 za celih 55,6 odstotka. Tako je novi predsednik skupščine občine maja 1982 dobil 34.432 dinarjev, njegov predhodnik pa je imel 23.714 dinarjev. Največje povišanje, 66,1 odstotka, je pripadlo predsedniku komiteja za gospodarstvo, plan in finance skupščine občine Gornji Milanovac — njegova »plača« je 27.805 dinarjev, ta funkcija pa je bila v decembru vredna le 16.737 dina-tjev. Podobno je »šlo« tudi z občinskim javnim tožilcem in pravobranilcem ter s sodniki občinskega sodišča. beni dogovor o funkcionarskih plačah, ki zaenkrat nikjer ne predvideva tolikšna povečanja. Gre za partijske in sindikalne funkci-onage, ki pa so se povsod držali dogovorjenega. Izjema je gomjemilanovski predsednik mladinske organizacije— njegova plača je bila decembra 1981 14.690 dinarjev, danes pa dosega celih 24.960 dinarjev. Zares napreden mladinec! Tekstilci v predkon-gresnih pripravah Če vemo, daje tekstilna industrija v murskosoboški občini nosilka razvoja — v njej je zaposlenih čez 5 tisoč delavcev oziroma nad 30 odstotkov vseh zaposlenil/v občini —-potem je bila razprava o tovrstni problematiki vsekakor dobrodošla. Šlo je za temo pod naslovom ..Pogoji gospodarjenja v zaostrenih gozdarskih razmerah” ki so jo v okviru priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije pnpravih v prostorih delovne organizacije Mura v Murski Soboti. Organizator razprave - občinski odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije, pri Ob _____je v sodelovanju z enakim republiškim odborom pritegnil k obravnavi aktualnih vprašanj gospodarjenja tudi predstavnike izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, delegate za 10. kongres ZSS in poslovodne organe tozdov s področja tekstilne industrije v murskosoboški občim. Predstavniki delovnih organizacij Mure, Beltinke in prosenjakov-skega Pletilstva so v razpravi zlasti opozorili na zaostrene pogoje gospodarjenja, ko so se morali soočati s pomanjkanjem surovin in reprodukcijskega materiala, svoje pa je dodala tudi uvedba zakona o načinu razpolaganja z deviznimi sredstvi. Visoka delovna zavest, ki je nasploh navzoča v tekstilni industriji, je bilo med drugim rečeno v razpravi, predvsem pa dvig produktivnosti dela sta omogočila dokaj ugodno situacijo v tej pomembni gospodarski panogi. Določena bojazen pa je izrečena za poslovanje v drugem polletju letos, ko bodo razmere gospodarjenja še težavnejše. Zato so podčrtali izreden pomen stabilizacijskih ukrepov v tekstilni industriji, kamor štejejo tudi skrajšanje kolektivnih dopustov, prerazporeditev delovnega časa m podobno, kjer so naleteli na razumevanje delavcev. V razpravi pa so spregovorili tudi O osnutku kongresnih dokumentov, ki vsebujejo vsa najaktualnejša vprašanja družbenoekonomskega razvoja, čeprav so menili, da je resolucija v posameznih poglavjih še premalo konkretna. Ob tem je zopet stopila v ospredje problematika o nujnosti skrajšnja delovne dobe v tekstilni industriji, kjer je treba tudi izboljšati pogoje dela, posebej, ker je med zaposlenimi večina žensk. Kot so menili v razpravi bodo na to vprašanje skušali opozoriti tudi na bližnjem kongresu slovenskih sindikatov. Milan Jerše aktivnost 0K ZRVS Na redni letni konferenci občinske organizacije zveze rezervnih vojaških starešin so se pogovorili o minulem delu, ki je bilo dokaj uspešno, zlasti na področju izobraževanja. Da bi bilo delo še bolj plodno, so na konferenci ustanovili več komisij, za idejnopolitično delo in obrambno zaščitno usposabljanje članstva, za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter druge družbene aktivnosti, za informativno dejavnost in druge. Posebno odgovorno delo bo imela komisija za splošni ljudski odpor in družbeno zamozaščito, saj je mesto rezervnih vojaških starešin v sistemu obrambe potrebno y sleherni delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Posebej bo potrebno krepiti tudi delovanje krajevnih organizacij, ki so v zadnjih letih ustanovljene v večjih krajih občine. Konferenca je za novega predsednika izvolila Aleksandra Ivanovskega, za sekretarja pa Borisa Budina. Jani D. SEPTEMBRA 1982 STRAN 3 Sejem ne more zaobiti tudi poslovne plati. Ta je bila na letošnjem jubilejnem sejmu v Gornji Radgoni uspešna kot še nikoli. Med kopico sklenjenih pogodb med domačimi poslovnimi partnerji omenimo le največjo, sklenjeno med članicami Agrosa, SOZD, ki vključuje slovenske organizacije, oziroma proizvajalce domače kmetijske mehanizacije in sedmimi jugoslovanskimi trgovskimi organizacijami o prodaji celotne proizvodnje za prihodnje leto. Vrednost pogodbe je izjemna, kar 4,63 milijarde dinarjev, to pa zategadelj, ker so prvič skupno proizvajalci prodali celotno proizvodnjo in ne le SIP Šempeter kot v prejšnjih letih. Tudi tokrat je največ prodal SIP Šempeter, in sicer za 2370 milijonov dinarjev, za 1670 milijonov ljutomerski Tehnostroj, za 420 milijonov mariborska Metalna in za 130 milijonov Strojna iz Žalca. Kupile pa so Agrotehnika — Gruda, ABC Pomurka, Hmezad, Agro-oprema, Agrovojvodina, Poljoopskrba in PIK Vrbovec. Uspešni so bili tudi razstavljalci, oziroma gospodarstvo iz Zatezne županije in županije Zala iz sosednje Madžarske. Na sejmu v Gornji Radgoni so sklenili pogodb v vrednosti milijon in 650.000 dolarjev (lani le za 80.000) prek SOZD ABC Pomurka in Conzumexa, obenem pa še za milijon in 400.000 dolarjev blagovne izmenjave za leto 1983 med Železno županijo in Slovenijo prek blagovnice Boroščanka v Szombathelyu. USPEŠNO IN ORGANIZIRANO SIRJENJE ZADRUŽNIŠTVA Ob stoletnici slovenskega zadružništva in hranilništva je bila v okviru letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni tudi slovesna seja upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije. Ob tem visokem jubileju so podelili številnim organizacijam in zadružnikom priznanja za delo. Da dobiva zadružništvo na Slovenskem vse pomembnejšo vlogo v kmetijstvu, govorijo že- same številke. Danes je v kmetijske zadruge in druge oblike sodelovanja vključenih že 65.000 slovenskih kmetov. Obstaja pa tudi 20 enovitih zadrug, 22 temeljnih organizacij kooperantov v kmetijskih organizacijah, 65 temeljnih zadružnih organizacij in 41 temeljnih organizacij kooperantov v gozdnogospodarskih organizacijah. Zato je ta visoki jubilej za- družništva v Sloveniji — kot je dejal na seji Leon Frelih, predsednik zadružne zveze Slovenije — pomemben, posebej še v času, ko si povsod prizadevamo pridelati čimveč hrane za naše lastne potrebe in za prodajo na tuje. Spoznanje o nujnosti hitrejšega razvoja kmetijstva je prodrlo v naše vsakdanje akcije in življenje, in zato sedanji trenutek upravičeno pomeni prelomnico v razvoju kmetijstva, s tem pa tudi prispevek k celotni politiki ekonomske stabilizacije. Čeprav se v naraščajoči industrializaciji slovenske družbe zlagoma zmanjšuje delež kmečkega življa v zadnjem desetletju — od nekdaj 20 na kar 9,1 odstotka danes — in da so se površine zmanjšale za skoraj 40.000 hektarov, pridelujemo vedno več hrane. In to v veliki meri po zaslugi dobro organizirane zadružne službe. Pridelava mesa se je v zadnjem desetletju povečala skoraj za trikrat, prireja mleka pa od 95 milijonov na kar 250 milijonov litrov. ' Edino s čimer v našem kmetijstvu ne smemo biti zadovoljni — kar se tiče statusa zasebnih kmetijskih proizvajalcev — je število tistih (2.800), ki so se odločili za pokojninsko zavarovanje. Na slovesni seji je bil med drugimi prisoten tudi Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL. Ob tej priložnosti je tudi spregovoril in poudaril velike zasluge, ki jih je doseglo slovensko zadružništvo pri povezavi družbenega in zasebnega sektorja v kmetijstvu. Nato pa se še na kratko dotaknil razvoja zadružništva, pri čemer je dejal, da ne smemo zanemariti nobenega obdobja, saj je sleherno prispevalo svoj delež k njegovemu razvoju. Za spremenjeno davčno politiko pa, da je usmerjena tistim, ki ne delajo in ne proti delovnim kmetom, pravim tržnim proizvajalcem, ki jih naše kmetijstvo še kako potrebuje. V. Paveo IZVRŠILNI ODBOR ŽIVINOREJSKE POSLOVNE SKUPNOSTI SLOVENIJE: PREPOČASNO POVEČEVANJE PRIREJE MESA Tudi letos so se zbrali na gornjeradgonskem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu slovenski živinorejci, da analizirajo izpolnjevanje zapisanih nalog. Osnovne ugotovitve so, da so sicer povečali prirejo mesa v primerjavi z lani, toda planskih obveznosti niso uresničili. Žato so seveda najprej spregovorili o vzrokih, da prireja stagnira. Po mnenju živinorejcev so poglavitni: cene umetnih krmil, pa že tradicionalna cenovna nesorazmerja, ki pestijo tako pridelovalce kot tudi predelovalce. Takšno stanje tudi ni popravilo zadnje povečanje cen mesa in mleka. Kljub različnim obli- kam vspodbud je.rejna cena še vedno višja od prodajne, to pa je še posebej veliko pri prašičih, kjer dosega razlika skoraj višino 30-tih dinarjev pri kilogramu. Ker je izvoz mesa tudi ena izmed stalnic, ki ga je kmetijstvo, zadalo živinorejcem v prizadevanjih za uspešnejše ekonomske odnose s tujino, so spregovorili na. seji seveda tudi o izvoznih rezultatih. Slovenski živinorejci so v prvem polletju izvozili za več kot 33 milijonov dolarjev mesa, v celotni državi pa za okrog 195 milijonov. Z bolj organizirano in stalno akcijo pa bi lahko iztržili še več. O tem in nujnosti izvoza je govoril tudi namestnik predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stane Renčelj. Opomnil je živinorejce, da morajo do konca srednjeročnega obdobja goveje pitance v glavnem prodati na tuja konvertibilna področja, pa tudi precejšen odstotek domačih mlečnih in suhomesnatih proizvodov. Vse zadane naloge pa bo moč uresničiti le, če bodo odpravljali slabosti vsi, ki v procesu prireje sodelujejo. Ti pa so tudi na začetku tega srednjeročnega ob- ' dobja zagotavljali, da so uresničljivi. V. Paveo Z REPUBLIŠKEGA POSVETOVANJA O HRANILNIŠTVU IN KREDITIRANJU V ZADRUŽNIŠKI PROIZVODNJI STOLETNE KORENINE Iz 14 zadružnih hranilnic in po-sojevalnic, ki so pričele delovati v Sloveniji natanko pred sto leti — njihova zveza pa je bila ustanovljena leto kasneje — so se v republiki do danes razvile močne in za kmete izredno pomembne hranilno-kreditne službe pri temeljnih zadružnih, kmetijskih in gozdarskih organizacijah. Danes deluje v republiki 62 takšnih hranilno-kreditnih služb, v katerih je lani varčevalo 170.000 kmetov oz. drugih občanov. Ti pa so zbrali na svojih hranilno-kreditnih knjižicah nad 3 milijarde dinarjev, ali za kar čez 40-krat več kot pred desetimi leti. To dokazuje uspešnost novega kreditno-hranilnega sistema v zadružnih organizacijah, kateremu kmetje vse bolj zaupajo, kljub nekaterim neprijetnim izkušnjam iz preteklosti. To so posledice vse večjega vlaganja kmetov v razvoju lastne primarne kmetijske proizvodnje, ki je doseglo v zadnjem desetletju vsoto v. današnji vrednosti 18,7 milijarde dinarjev. Pri tem pa se je udeležila sama hranilno-kredit-na služba z dobro četrtino deleža, kmetje z lastnimi sredstvi pa še nekoliko več. Kljub tem spodbudnim dosežkom iz preteklosti, ki so mnogo doprinesle k razvoju kooperacijske primarne kmetijske proizvodnje, pa še daleč ni vse tako rož-nato. Tako so menili tudi na regijskem posvetovanju, ki so ga pripravili na zadružni zvezi Slovenije v okviru strokovnega programa letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Obstajajo še slabosti, med katerimi je tudi ta, da obstaja v republiki več teh služb, kot je občin, in tako se včasih v nedogled drobi denarna zmožnost hranilno-kreditne službe. Vse pa tudi vedno še ne izplačujejo pridelka kmetom prek svo- jih služb, nekatere pa niti osebnega dohodka svojim delavcem. Učinkovitost vseh hranilno-kreditnih služb v Sloveniji pa topijo trhle vezi s temeljnimi bankami, kar je opazno pri zagotavljanju kreditnih sredstev. Te banke namreč ponavadi zagotavljajo kreditna sredstva primarni kmetijski proizvodnji za tekoče leto šele v pozni jeseni. Udeleženci posveta so se že zavzeli za izenačitev pogojev kreditiranja, previsoko obrestno * mero, kratke odplačilne roke in drugo, kar marsikoga odvrne od tržne kooperacijske proizvodnje. V. Paveo Od Presike, nekdanjega rudarskega kraja, pa vse tja do Medži-murja se vlečejo v globini 300 in več metrov različno debeli sloji nahajališč visokokaloričnega rjavega premoga — tudi do dveh metrov debeline. Na raziskavah termalnih voda intenzivno delajo že več kot 10 let, nazadnje pa so stroji zavrtali v globino lani v Strukovcih. Tudi na območju Radenec — v Turjancih, Rihtarov-cih in samih Radencih — kier je temperatura vode med 36 in 38 stopinj Celzija, se kažejo dokajšnje možnosti za načrtano izkoriščanje termalnih voda. Pri vrtini PG 6 v Petišovcih, kjer črpajo zemeljski plin za potrebe lendavske INA-Nafte, so lani naleteli na precejšnje sloje rjavega premoga, a bi šele podrobnejše raziskave znale pokazati, kolikšne v resnici so. Kot je znano, pa je za tovrstno raziskovalno delo bore malo gmotnih sredstev. Dodajmo še, da sicer Pomurje — kot je bilo rečeno za okroglo mizo — res ni nikakršen Kuvajt, da pa ima zaradi ugodne lege v energetskem sistemu države in navedenih zalog naravnih danosti zrele možnosti zza še hitrejši razvoj. B. Žunec IZVRŠILNI ODBOR SIS ZA PRESKRBO MESTA LJUBLJANA NA 20. MKŽ SEJMU Ljubljana načrtno vlaga v kmetijstvo Triletno načrtno vlaganje mesta Ljubljana v primarno kmetijsko proizvodnjo se še kako obrestuje. In zato je bila slovenska prestolnica kljub težavam v prvem letošnjem poletju dobro oskrbljena z vsemi osnovnimi živili. Kot so menili člani izvršilnega odbora SIS za preskrbo mesta, se vsa vlaganja tako kratkoročna kot tudi dolgoročna v razvoj primarne kmetijske proizvodnje, predelave hrane, spodbujanje pridelave mleka in plačevanje dela nadomestil pri MED LETOŠNJIMI REKORDNIMI OBISKOVALCI SEJMA TUDI SKUPINA UNESCA • 'Mednarodni kmetijsko-živilski sejem si je na povabilo SOZD Alfe Pomurka ogledala tudi posebna skupina organizacije za znanost, izobraževanje in kulturo — UNESCO, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov. Člani te skupine so si z zanimanjem ogledali sejem, posebej še tiste razstaviščne pr°' store, ki so prikazovali proizvodnjo hrane in njeno predelavo. Vsi so ržrazili navdušenje nad sejmom in s tem nad celotnim slovenskim kmetijstvom in.živl\ sko-predelovalno industrijo, K* jo doslej še niso tako dobro spoznali in niso vedeli, da je ta' ko, kot so dejali, močno razvita. Ker pa je UNESCO prav naši državi poveril projekte^ 28 nadaljnji hitrejši razvoj držav v razvoju, se našemu gospodarstvu pa tudi kmetijstvu obetajo pomembne možnosti prodora. 1 teh, po mnenju dr. Aleksandr Kornhauser, ne smemo izpusti iz rok in se moramo tem primerno organizirati in predsta- PRIREJA GOVEJEGA MESA V SLOVENIJI KMALU VEČJA? Jubilejni, 20. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je imel dva mota: čimveč za izvoz in večjo proizvodnjo govejeg mesa. Zato so ob sejemskem dnevu živinorejcev pripravili strok»vn® posvetovanje prav na zadnjo temo, kmetom m organizacijam pa P lili zaslužena priznanja za dosežke v prireji govedi in za razstavljen° vino. Slovenski živinorejci so si do leta 1985 zadali obilno nalog<>: P Oi diti 56.000 ton govejega mesa letno. To je kar precej, posebej če v da so lani pridelali le 37.000 ton in še nekaj tisoč, ki so „živa” w tržišče slovenske predelovalne industrije. Čeprav je to za 3 odstot kot leto poprej, je še vedno celih 16 manj, kot so se dogovorili- I Načrtovano prirejo do konca srednjeročnega obdobja pa b0 doseči le z bolj organizirano pospeševalno službo, predvsem P® z ,ey volje in znanja, pa tudi z boljšim izkoriščanjem čez 200.000 hekta slabo izkoriščenih in opuščenih kmetijskih površin. Če se bo odnos do zemlje v posameznih okoljih spremenil, I rejci pa kot drugod po svetu tudi na slovenskem posvetili več P°z sti klanju telet, lahko upravičeno pričakujemo večjo prirejo g°’ mesa iz domačih staj. STRAN 4 VESTNIK, 2. -- ZDRAVSTVO Sprejetih kriterijev ne upoštevajo dosledno Delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti so na torkovem zasedanju obravnavali nekatera pomembna vprašanja s področja zdravstva. Potem, ko so sprejeli revalorizaeijo bilance sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini za letošnje leto, kjer se dovoljena skupna poraba povečuje za znesek 67,017.000. dinarjev °d katerega zneska odpade občinski zdravstveni skupnosti kar 60.705.000 dinarjev, s tem v zvezi pa tudi korigirali finančni načrt za letošnje leto. so se dalj časa zadržali pri obravnavi poslovnega poročila za prvo polletje letošnjega leta. To namreč izkazuje za Prvo polletje letošnjega leta ^•359.000 dinarjev izgube, ki Pa se bo po poračunu novih een po aneksu povečala še za 12.000.000 dinarjev in bo znašala čez 20.000.000 dinarjev. Poleg tega pa ostaja še nepokrita izguba za lansko 'eto v višini 27.683.000 dinarjev. Pri obravnavi polletnega Poslovanja so v zelo živahni razpravi ugotavljali, da se dosledno ne upoštevajo sprejeti kriteriji v zdravstvu tako s od tedna , LENDAVA — Komite občinske konference ZKS je kljub °Pustniškemu razpoloženju sklical sekretarje osnovnih organiza-U s področja gospodarstva in z njimi razpravljal o uresničitvi gospodarske stabilizacije in prizadevanjih za izvoz. V nekaterih klovnih organizacijah so še vedno težave, zlasti v INA-Nafti, kjer _ lzguba ne zmanjšuje, ter v ELMI, kjer imajo višek delovne sile, ^snovne organizacije ZK v delovnih organizacijah se bodo morale e. bolj odločno zavzeti za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, aJ Je akcija v teh poletnih mesecih ponekod stagnirala. Pravic^^®VN'^ ~ Taborniki taborniškega odreda Ljudska 0rgani7 ® Lcnfiave s® tudi v letošnjem letu ob Bukovniškem jezeru njem ‘^li gozdno šolo. Letos je bilo v taboru 33 mladih, ki so si v zirajo v , fali znanje iz različnih veščin. Gozdna šola, ki jo organi-Veliko kor'°. Ieto’ je bila tudi letos uspešna, mladi so se naučili I področ' slDe8a’ kar j*m 130 Pomagal° v prihodnosti, zlasti na Ju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. — Lendavski gostinci in kulturna skupnost so se dav$ka 1 ° Pripravah na letošnjo tradicionalno prireditev Len-njej bod^atev' tokrat bo celotna prireditev zasnovana drugače, v Priredji«0 Prikazali tudi nekatere običaje. Želja vseh pa je. da bi ta tesno Sort P°stala privlačna za gledalce, zato bodo tudi v prihodnje ^Ptembra °VaE' Letošnja prireditev naj bi bila v prvi polovici Lenda^^-CL PRI LENDAVI — Komunalna skupnost občine skupn0S| Je za^e'a urejevati hudournik na območju krajevne letih z„r 1 lmen°vanem Benec. Na tem območju je bilo v zadnjih je pa j bjno Pravo naselje stanovanjskih hiš. problem kanalizaci-^aložba 1 re^en: saJ Je bil tesno povezan z ureditvijo hudournika, dinarjev V Ured'tev hudournika pa bo veljala kake 3 milijone ^naSnT0^ER — Komite občinske konference ZKS Ljutomer $estih m nJ' SeT razpravljal samo o rezultatih gospodarjenja v prvih da so rez ?c'b letošnjega leta. Člani komiteja so soglasno ugotovili, da bo ultati dokaj slabi — celo med najslabšimi v Pomurju — in ®°sPoda °'rCbno ?aL°j v akcijo, da se situacija v ljutomerskem sPregovorS1|VU VSaj d° konca leta obme na boljše. Na seji so posebej bistven^0 ' ° z8ubaSih, teh je ob polletju bilo pet, kar sicer ni izvoZno.uVeeje števil°' je pa skupna vsota izgube velika. Tudi teJu skl trendi se v gospodarstvu slabšajo, zato so na komi-^stan^111 *• b°d° najkasneje do konca septembra izvedli komuni«.^ VSe^ or8anizacijah združenega dela, na katerih bodo '^olišai'1 'er vo da bo v sedanji situacij* interes domačih tekstilcev za skupni izvoz vendarle večji kot doslej. V Muri pa so uvedli tudi prerazporeditve delovnega časa, dopuste so skrajšali za tri dni, saj prilož-nosti za najemanje dodatnih izvoznih poslov ni kazalo zamuditi. S tem so ustvarm rezervni fond delovnih dni, ki jih lahko izkoristijo v času morebitnih zastojev. V ta okvir sodi tudi nenehno spremljanje in izvajanje plan; skih nalog, ki morajo prinesti otipljive rezultate pri zagotavljanju kontinuitete pro*2' vodnje. NAPOVEDI NISO NAJBOLJ ROŽNATE In kakšne so napovedi do konca letošnjega leta? K°! kaže, nič kaj rožnate, saJ pričakujejo ravno v zadnjih dveh, treh mesecih najtežjo situacijo. Pričakujejo namreč, da bo že nekaj časa PreJ zastala proizvodnja pri neka-terih Murinih dobaviteljih-Zato so njihova razmišlja11!3 usmerjena zlasti v povečanj6 izvoza, kvalitete in po^0^: discipline, k čemur mora dan pomemben delež resen Prl' stop do dela. »Družba bo V najkrajšem času morala reši nekatere odprte problem6, To je predvsem natančneje razlaga možnosti povezovanja po 68. členu zakona deviznem poslovanju, kaj zagotoviti je potrebno n°' malno povezovanje z drugim republikami oziroma toz hkrati pa izvoznika sIinllj;. rati z realnim odnosom narja do drugih valut. P°s bej. ko je padel tečaj nem marke in je situacija v kon* renčnem smislu na zah nem tržišču težja kot tej dispariteti ne mor6 zadev večno reševati z do nimi in višjimi premijam1 stimulacijami, ker zanj0 mamo ekonomske Zato danes žal s^e^ietie pogodbe za prvo P° naslednjega leta, vendar' ni jasno, kakšen deV’^Ljo stem in ukrepi nas c'(j tedaj. To bi morali izvea^iji čimprej. saj le na tak n e lahko spodbudijo °e.aI1je organizacije za P°ve ob-izvoza' na konvertibilno^ močje v letu 1983,« P°u^ja-glavni direktor tovarn6 čil in perila Mura Kuharič. Milan STRAN 6 kulturna obzorja Mladi godbeniki se izobražujejo Ko so pred leti na Zvezi pihalnih orkestrov Slovenije iskali nove oblike izobraževanja godbenikov in dirigentov pihalnih orkestrov, so si jemali vzor po obliki, ki se je izkazala kot najprimernejša. Izobraževanje poteka v obliki tabora — srečanja godbenikov in dirigentov. Ljutomer in kulturni delavci so ponudili organizacijo, kajti tukaj je že dolga tradicija te oblike glasbe, dane pa so bile tudi prostorske možnosti za temljito in Poglobljeno delo. Zveza pihalnih orkestrov Slovenije je to sprejela in letos je bil v Ljutomeru že četrti tabor po vrsti. 'ramrod'05 je seminar, kije delika n Poteklega pone-do^ro obiskat bil izredno holj razveS naF ®«n » P °~vPretežni S°dbenikf ga udeIežlIi mladi In Kakšno je bilo delo? tabor Je bil danski " a dva dela: dopol-eženci so^^r3"^1' Ude‘ ^tttalnih cue 31 po mštru-tr°bilci \skuPmah (pihalci, Pačin so Na mdividualni 1,eraturoP®?13^3!1 glasbeno ?anJših ai; xk? pranja v (rezultat Jedjrh skupinah konceh J"bd viden tudi na Stavili tudi !J.S° se tam Pred-Ptoami s komornimi sku-Varte' trobil1 naVt ,n kIdSentomel bd namenjen M ki -L SO ob sklad- k°ncert / Jlh študirali za certu Jna Petkovem kon-Predsta,,:. Je vsak dirigent T «i2eno skladbo, ki so Studiih 8,°dbeniki) in ob ak tudi m, koncerta spozha-Letos h °dirigiranja-n”0 obliko113 taboru uvedli še d^^^oX Predvodnikov u So v oS^. Znano je, ‘> že°da *b d^avah prav J^^kS?0 dajali velik n>slaviji s J ?m° Pri nas v rir^0 obliki °h Pa v Slove-t '• Prav zaraH^06-1 zanema-SnJemiv S' te&a so na le-• taboru uvedli tudi "Prejeli smo.- ------ Srečanja, izmenjave in vzgoja v Ljutomeru namembnost spominskih °beležij,kijim pravimo kužna kamenja. Menda ga ni po-P°tnika, ki bi ob cestah ne °P.azil teh znamenj, ki nemo, ?rKajo na čase, ko je v teh Srnjih pustošila kuga in druge eP1demiološke, nalezljive in to. Že na paradi udeležencev tabora skozi mesto Ljutomer se je pokazalo, da je bil ta del seminarja dokaj uspešen in da bo paradno korakanje pihalnih orkestrov tudi v prihodnje dobilo nove oblike. Vrhunec tabora pa je bil vsekakor koncert, na katerem so godbeniki in dirigenti pokazali, kaj so se naučili v petih dneh. Če ocenjujemo kvaliteto tabora, se moramo najprej zavedati, da so bili udeleženci skupaj le pet dni. Tudi predznanje je bilo različno, vendar pa je na koncertu pihalni orkester- pokazal, da se tudi v petih dneh da marsikaj narediti. Prav iz teh razlik izhaja tudi ocena — koncert je uspel. Verjetno pa gre hvala predvsem dobri kadrovski zasedbi taborov. Že nekaj let namreč pridejo v Ljutomer priznani glasbeni delavci, vsak po svoje mojster Za določeno področje: Jože Fa-lout, solist in član orkestra RTV Ljubljana, prav tako Alojz Zupan, klarinetist, potem sta tu prof. Stane Jurgec iz Maribora ter Jože Pogačar član godbe milice iz Ljubljane, kije letos vodil seminar za predvodnike. Če omenjamo koncert, potem ne moremo, da ne bi omenili tudi nastopa teh priznanih umetnikov v Ljutomeru. Concertino za rog in orkester, ki gaje kot solist izvedel Jože Falout je dal Ljutomerčanom priliko, da spoznajo in slišijo na odru tudi takšne evropsko priznane mojstre, kot je hornist Falout. Godbeniki pa so obenem imeli priliko spoznati, da se tudi s pihalnim orkestrom da študirati solistične koncerte ob spremljavi pihalnega orkestra. Kakorkoli že četrti tabo pihalnih orkestrov je uspel in bi ga v bodoče veljalo obdržati v takšni obliki. Nikakor ne bo odveč, če bi poglobili delo na osnovah, ki so _bile dane v prejšnjih treh letih. Dušan Lopamik go, so postavili ta spominska obeležja. Revni kot so bili, so zmogli postaviti te svojevrstne in od enega do drugega obeležja različne stavritve. In mi danes, ko živimo v izobilju; teh majhnih spomenikov preteklosti ne moremo vzdrževati. LIKOVNI KOLONIJI V POMURJU Razstave Slike, tapiserije in keramika v Lendavi N Lendavi, mestu ob madžarski meji z bogato likovno tradicijo, je v zadnjih desetih dneh poletnega avgusta potekala jubilejna — 10. , mednarodna likovna kolonija.. Iz gospodarnih razlogov v stabilizacijskem Madžarski gost — akademski slikar Jozsef Gabriel iz Zala-egerzsega pred svojim platnom. obdobju ni bila jubilamo razkošna, bila pa je delovna likovna manifestacija. Organizator letošnje, kakor tudi ostalih devetih likovnih kolonij v Lendavi, je Ferenc Kiraly, akademski kipar in vodja delovne enote galerije ter muzeja pri lendavskem Zavodu za kulturo. V pogovoru, ki je potekal v impresivnih prostorih lendavskega gradu, je posebej izpostavil mednarodno obeležje, ki ga likovna kolonija ima s pestro zasedbo. Udeleženci letošnje mednarodne likovne kolonije — tokrat slikarske — namreč prihajajo iz različnih krajev naše dežele in kot je že tradicija tudi iz sosednje Madžarske. Iz županijskega središča Za-laegerzsega prihaja akademski slikar Jozsef Gabriel, ki slika svoje platno v grajskem atelje ju, prav okolje pa Pot do izpopolnitve slikarske osebnosti je dolga in seveda različna. Tista tipična od srednje šole prqk akademije je mogoča težja, bolj zanimiva pa je pot, ki jo prehodi umetnik amater. V končni fazi pa imamo vendarle dva umetnika — slikarja. eden z akademsko izobrazbo, drugi samorastnik, ki pa jima je skupni cilj — ustvaijati iz sebe za druge. Tudi pri že izoblikovani osebnosti pa uk vendarle ne sme prenehati. Prav zato so slikarske kolonije — ena od oblik umetnikovega izobraževanja, ’ najprimernejši način dopolnjevanja njegovega dela in njega samega. Zakaj? Prvič zato, ker se v slikarski koloniji sreča tudi z drugimi sebi podobnimi, s katerimi izmenjuje izkušnje, vtise o tem in onem. Drugič zato, ker se na teh srečanjih vključno z drugimi srečuje z bolj ali manj neznano pokrajino, drugimi ljudmi, drugo mentaliteto, kije mo gajeimpresioniralo,danaol-ja vnaša like izlendavske zgo-dovme: viteza HaaiKa m njegovo ženo. »V Lendavi se odlično počutim,« pravi madžarski gost,« le jezik mi dela preglavice, tako da moram '.veliko uporabljati roke in gestikulirati.« Bolj se znajde Marika Danč-Rpth, ki je lendavska rojakinja. Zdaj sicer živi razpeta med Ljubljano in Zagrebom, vseeno pa ji tod in tam uspeva oblikovati izjemne tapiserije. Sicer akademska slikarka seje bolj kot platnu in čopiču ter paleti posvetila volni, iz katere po lastnih skicah oblikuje umetniška dela. Seveda potrebuje za nastanek tapiserije več kot deset dni, kolikor traja letošnja kolonija, toda Lendavska rojakinja Marika Danč-Roth skicira in oblikuje tapiserijo. do dneva republike, ko bo po običaju odprtje razstave del, bo stvaritev nared. »O tem sem prepričana,« izjavlja zgovorna sogovornica z nasmehom, ki je nazorno opisala tudi, kako tapiserija nastaja. Pri tem je uporabila prispodobo o Penelopi, kije leta in leta tkala in čakala na svojega Odiseja. goče prej ni poznal, se ni mogel poglobiti v človeka in njegovo delo. Tretjič, v kolonije prihajajo oboji, akademski slikarji in slikarji samorastniki. Ta kontrast je mogoče še najbolj pomemben. Slikarska kolonija Anteja Trstenjaka, ki jo organizirajo ljutomerski kulturni delavci, je prav to, kar smo zapisali zgoraj. Letos je že osma po vrsti. Zanimiva je primerjava lanske in letošnje. V lanski koloniji so slikarji, udeleženci delovali pod patronatom nekaterih večjih OZD iz občine Ljutomer. Slikali so v delavskem okolju in na tak način poizkušali prenesti umetnost v tovarno, med stroje, k delavcu. Tudi OZD so se oddolžile, in sicer na tisti najprimernejši — podprle so kulturo. Letošnja kolonija pa je nasprotje tistega, kar je bilo lani — se pravi brez sodelovanja združenega dela. Pa verjetno nič hudega, saj je struktura udeležencev sli- Aranka in Peter Mojak sta v Lendavo prišla iz Novega Sada. Ona keramičarka in on prav tako akademski slikar sta nepogrešljiva v lendavski opekami, kjer Aranka oblikuje lične keramične izdelke in prav v umetniškim Aranka Mojak, keramičarka iz Novega Sada, pred stvaritvijo, ki jo je oblikovala v lendavski opekami. oblikovanju je bodočnost te delovne organizacije ter popestritev industrijskega proizvodnega programa in same kolonije, ki tako sledi prekmurski tradiciji lončarstva. Poleg naštetih sta med šestimi udeleženci še domačinka Suzzane Kiraly-Moss, akademska slikarka, ki izvira iz Amerike, s svojo prisotnostjo v mestu ob meji pa bogati lendavski likovni vsakdan. Iz Zagreba je v Lendavo prišel Željko Hegedušič. Kaj je uspel narediti v času slikarske kolonije bomo videli na novemberski razstavi, na kateri bodo na ogled tudi stvaritve ostalih udeležencev 10. mednarodne likovne kolonije. V njihovi pestri zasedbi se obeta tudi pestrost ustvaijenega. Brigita Bavčar Foto: Sandor Szunyogh karskega srečanja pestra, čeprav letos manjštevilna kot lani. Prisotni so: Miloš Lavrenčič, akademski slikar iz Ljubljane, Rozina Še be tič, likovna pedagoginja iz Ptuja, Anton Herman-, akademski slikar iz Titovega Velenja in Zlatko Gnezda, študent na likovni akademiji v Ljubljani. K raj inarska ponudba Prlekije je prav bogata, vse od hribčkov z vinsko trto, pa tja do ravnice ob Muri. Spreminjajoči način življenja in Jela kmetov pa nudi pestro in bogato izbiro vsem likovnikom. ki so se udeležili letošnje slikarske kolonije Ante Trstenjak. Kaj in kako so doživljali dneve v Ljutomeru in okolici, pa si bomo lahko ogledali na razstavi, ki jo vsako leto po srečanju pripravijo udeleženci. Odprta bo pred praznikom republike okrog 29. novembra v galeriji An-tejaTrstenjakav Ljutomeru. Dušan Lopamik MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra so razstavljene zbirka fotografij zahodnonemškega mesta Ingolstadt ter grafike in risbe mladih umetnikov iz tega partnerskega mesta, kjer je na začasnem delu v tujini veliko naših delavcev. LENDAVA — V galeriji na gradu sta razstavljeni stalna in muzejska zbirka, na dvorišču pa zanimive skulpture. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela likovna pedagodinja Ana Kranjc iz Maribora. MONOGRAFIJA RADENEC V okviru prireditev ob 100-le-tnici zdravilišča Radenci bo predvidoma v jeseni izšla monografija tega znanega zdraviliškega mesta s tradicijo. Monografijo, ki je izključno plod pomurskih avtoijev (tekst Branko Šomen, fotografije Miško Kranjec in Jože Kološa-Kološ ter prispevki domačih literatov) bo izdala Mladinska knjiga, pomenila pa bo slikoviti prispevek na področju kultumo-zgodovin-skih 'znamenitosti in predstavitve turistične ponudbe Pomurja. bb LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela likovnih umetnikov iz pobratenega mesta Titovo Užice. V muzeju Edvarda Kardelja je razstavljena zbirka Taborska gibanja na Slovenskem. V muzeju revolucije pa je na ogled razstava pod naslovom Začetki vstaje na Štajerskem med NOB. PEVCI POZOR! Sindikalno pevsko društvo Štefan Kovač iz Murske Sobote pričenja z letošnjo pevsko sezono 7. septembra. Ob svojem jubileju 15-letnici delovanja — vabi k sodelovanju nove pevce in pevke. Sprejem in preizkus bosta vsak torek in četrtek v septembru ob 19. uri v prostorih srednje družboslovne in ekonomske šole, Titova 4 (pritličje)- PRIPRAVE NA FESTIVAL V Ljutomeru se pospešeno pripravljajo na XIX. republiški festival amaterskega filma. Vzrokov za to, da bo letos v Ljutomeru republiški festival in ne medklubski festival, kot je bila v prejšnjih letih tradicija, je več. Najpomembnejši pa je vendarle ta: letos bo Fo-tokino zveza Slovenije prvič podelila Grosmanove plakete, ki bodo postaletako največje priznanje za prizadevne filmske amaterje v Sloveniji. Pobudo za uvedbo te nagrade (ki nadomestuje dosedanje Puharjeve plakete) je dal FKK Karel Grosman iz Ljutomera, ki se tako še na en način oddolžuje svojemu velikemu rojaku — prvemu amaterskemu snemalcu pri nas. Na seji odbora za pripravo republiškega festivala so povedali tudi, da bo to srečanje amaterjev Slovenije trajalo dva dni, in sicer v petek 24 ‘ in soboto 25. septembra. Prvi dan bodo prikazali filme, ki se bodo uvrstili v informativno skupino, drugi dan pa je namenjen okrogli mizi o amaterskem filmu danes, popoldne pa bodo podelili nagrade — Grosmanove plakete in Vinsko trto — za najboljši film festivala; po podelitvi bo projekcija nagrajenih filmov. Naj povemo še to, da je rok za prijavo filmov do 14. septembra, potem pa se bo sestala žirija, ki bo filme ocenila. D. L. STRAN 7 kmetijska panorama Velik prispevek vaščanov k pocenitvi gradnje skladišča in hladilnice Kmetje niso le marljivi, temveč tudi zanimivi ljudje, še nosebej kar s e tiče njinove pripravljenosti za akcijo. ,,Poglejte nas, Bodon-čane” so rekli, ko so zavihali rokave in se lotili obnove starega dela skladišča za kmetijski repro-material, katerega obnovo so finančniki v teh stabilizacijskih Pri novogradnji skladišča za kmetijski repromaterial v Bodoncih so se poleg vaščanov vključili tudi mladi. V razna zemeljska dela so vložili 500 ur prostovoljnega dela časih prinili ob stran. „Ne, to pa ne, da bi imeli priletno, že desetletje staro skladišče ob novi trgovini in hladilnici, kaj takega pa že ne,” so rekli vaški odborniki na čelu z delegatom sveta kooperantov KZ Panonka Štefanom Hajdinjakom, Belo Bakanom, Evgenom Mdrcem, Karlom Poredošem, Štefanom Suharjem, Tiborjem Poredošem ... in kdo bi lahko naštel vse, ki so sodelovali že od časa, ko so kmetje Bodonec in okoliških vasi poslali pismeno vlogo o nujnosti sodobnega skladišča in hladilnice, brez katere ni moč uresničiti intenzivnega pridelovanja jagodičevja, višenj, odkupa gob, jajc, kumar in drugih intenzivnih kultur. Letos, ko je KZ Panonka uslišala željo kooperantov, in ko gredo dela h koncu, so ..pljunili” v roke tudi vaščani. Odstranili so staro streho in staro skladišče, ki stoji tik ob novem, okoli 8 milijonov vrednem objektu, tudi na novo prekrili. Kritino je res prispevala zadruga, vendar pa so z delom pri urejanju nove strehe in izkopom zemlje v starem objektu prihranili investitorju (KZ Panon-ki) blizu 70 tisoč dinarjev. Sami so naložili tudi okoli 400 kub. metrov odvečne zemlje in jo zvozili s svojimi traktorji, s čimer so prihranili nadaljnjih 40 tisoč dinarjev. V akcijo pa so se vključili tudi mladi, ki so opravili predhodna zemeljska dela za polaganje strelovoda in vodovoda. V ta dela so vložili 500 ur prostovoljnega dela, uredili pa bodo še okolico OČA KOSO KLEPLJEJO, PA MENI NIČ NE REČEJO — Sploh se niso zmenili za nas, ko smo kot strela z jasnega »bubnili« na domače dvorišče. Bilo je to pri Pukšičevih v Veščici blizu Razkrižja in 78-letni oča Alojz so prav po mladeniško ostrili koso. Veselje jih je pogledati, kaj pravite? (B. Žunec) TURNIŠČE: cene pujskov Ze nekaj tednov je .situacija’ na turniškem sejmišču podobna. To velja tako za ponudbo kot povpraševanje in cene. Tudi pretekli četrtek (26. avgusta) so namreč rejci pripeljali na sejmišče več pujskov, kot sojih bili voljni kupiti razni obiskovalci. Od 141 je zamenjalo lastnika okrog 100 pujskov, kupci pa so plačali zanje od 3.500,00 do 4.200,00 dinarjev (za par). novogradnje po dograditvi. Med drugim bodo okolico zasadili z okrasnim grmičevjem. Tako bo novo skladišče, katerega vrednost je okoli 8 milijonov dinarjev, in je namenjeno skladiščenju umetnih gnojil in drugemu repromaterialu kmetijcev, prispevalo k povečanju proizvodnje intenzivnih poljščin, ki jih, oziroma jih bodo, v še večji meri gojili okoliški kmetje. Ne gre namreč prezreti, da so se v KZ Panonka že vrsto let srečevali s težavami pri odkupu hitro pokvarljivih pridelkov kot so jagode, kumare, gobe ipd. Našteto je treba pred prodajo namreč odkupiti, zbrati in začasno uskladiščiti. Ravno dejstvo, da takega objekta doslej niso imeli, je vplivalo na zmanjšan obseg proizvodnje kumar pa tudi jagodičevja. V sicer majhni hladilni komori s prostornino 55 kub. metrov na površini 15 k v. metrov bodo hranili hitro pokvarljive pridelke pri temperaturi 0, 2 ali 4 stopinje Celzija. Hladilni prostor bo namenjen odkupu in kratkotrajnemu skladiščenju jagodičevja, povrtnin, kumar, gob ipd. Jeseni in pozimi pa bo komora rezervirana za skladiščenje cepičev za okuliranje v drevesnicah, podtaknjencev za vzgojo podlag, drevesničarsko proizvodnjo . ter cepičem za kopulacijo. Predvsem bo novogradnja s hladilno komoro omogočila vzgojo frigo sadik in jagod. Ni kaj — ob čestitkah vaščanom naj zapišemo le še, da je tovrsten primer, ki v Pomurju še zdaleč ni osamljen, lep primer solidarnosti, ki še kako prispeva k uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in ne nazadnje še enkratna potrditev vaške vzajemne pomŽ^i, ki je naše ljudi stoletja družila v dobrem in slabem in s tem krepila pripadnost vaški skupnosti. Boris Hegeduš IZKUŠNJE KMETOVALCEV MORJA P AC NE POZNAMO Streljaj ob Blaguškega jezera, v teh poletnih dneh prepolnega kopalcev, pa sem ter tja tudi jadralcev na deski, kmetujejo Miklovi. Mogočna kmetija s kar tremi gospodarskimi poslopji, kjer je ta kmečki trdni rod pognal korenine že pred šestimi rodovi, je prepolna življenja. Tukaj živijo danes tri generacije, najstarejša, gospodar Ivan z ženo, sin Tonček, ki danes nosi breme kmetovanja, in njegova žena ter trije otročički ter kar 90 glav živine. Ko smo obiskali pred dnevi te, največje pridelovalce pitancev na videmskem, pa bržkone tudi na celotnem območju gomje-radgonske občine, v trdni kmečki hiši — postavljeni že 1802. leta, na Blagušu št. 8, sina Tončka, ki drži vajeti v rokah, ni bilo doma. Spravljal je krmos travnikov, spet eno izmed 32 velikih sodobnih nakladalk, kolikor jih rabijo letno za preskrbo tako velikega števila živine. Pa je kljub temu stekel pogovor z ostalimi člani družine. »Vse do leta 1975. smo se bavili z rejo domačih bikov« »Pri nas ni časa za dopust,« pravi »ta mlada gospodinja«. nam je razložila gospodinja. »Prej pa smo imeli vedno tudi po dva do tri vozne konje, saj traktorja še nismo premogli. Toda sin je želel še več. In 1976 smo zgradili nove hleve, se strojno opremili in pričeli kooperacijsko z TZO Videm ob Ščavnici gojiti pitance. Zemlje smo imeli dovolj (hektarski maksimum obdelovalne), okrog dva hektara pa smo vzeli še v najem, predvsem travnikov za krmo.« In potistihmal seje število živine v modernih hlevih večalo iz leta v leto. Danes pitajo 50 živali domače reje in 40 v sodelovanju z zadrugo. »Delaje več kot preveč za vse«, pravi Ivan. »Strojno dela v glavnem sin, živino pa opravljamo vsi. Da je dela zares veliko, nam lahko ve-ijamete. Vsak dan je po trebno nakositi vsaj eno veliko nakladalko trave zd krmo. Manj dela, toda še vedno precej, je s pitanci od zadruge; te krmimo do 600 kilogramov izključno s krmili, ki nam jih sprotno priskrbijo.« Miklovi pravijo, da z domačo zadružno organizacijo izjemno dobro in plodno sodelujejo. Tako kot večina kmetov na tem območju. Od zadruge so tudi dobili kredit za posodobitev in razširitev posestva in vso kmetijsko mehanizacijo, vseh pet silosov ... Vsi pa tudi živijo izključno od kmetovanja. »Glejte, Blaguško jezero nam je tako rekoč pred nosom, pa vendar ne najdemo časa, da bi se okopali v njem. Da o morju sploh ne govorimo. Ne, da bi nam bili žal denaija, toda preprosto ne gre. Če bi šla midva z možem,« nam je potarnala mlada gospodinja, »bi oče in mati ne zmogla vsega dela. Pri živini pa je tega obilo vsak dan, poleti iri pozimi. Le tu pa tam si z možem privoščiva kakšen krajši izlet.« In prav rada se še spominja obiska Češkoslovaške in ogleda tovarne, kjer izdelujejo traktorje Zetor. Na tem potovanju sta spoznala tudi dve češki'družini, ki jih redno obiskujeta, ko obiščejo Jadransko moije. Še bi lahko klepetali z Miklovimi. Toda dan se je počasi prevešal v večer in že je bilo slišati mukanje živine, bližalo se je vsakodnevno opravilo. Na hitro smo spregovorili še o ceni živine, za katero pravijo, da ni najugodnejša, če jo primerjajo s ceno mesa. Pa o mleku, ki so ga še pred leti nadojili precej, vendar so to proizvodnjo opustili (danes imajo le dve kravi, ki dajeta mleko za otroke), ker je do zbiralnice v Grabonoš precej daleč, pa tudi pot je še posebno pozimi težko prevozna. Za slovo se je oglasil še najmlajši, tretji otrok, ki je za razliko od svojih sestric, moškega porekla in je nanj stari oče še posebno ponosen. »On je porok, da se bo Miklov rod tukaj ob Blagušu podaljšal še za generacijo, pa tudi kmetovanje. Jaz se bom že potrudil, da ga naredim za kmeta!«. ' V. Paveo Kaj bomo delali v mesecu septembru -----V SADOVNJAKU V prejšnjem mesecu smo zapisali, da zori prvo sadje, v mesecu septembru pa že zori jesensko sadje. Sadje, namenjeno za ozimnico — bodisi za doma ali za prodajo — moramo obirati^ rokami ali z obiralci in pazimo, da ga ne poškodujemo. Slabše — sadje, ki ni primerno za ozimnico, bomo prž.v tako koristno uporabili, zato ga sušimo ali predelamo (jabolčnik, kompot', kuhanje žganja). Zimsko sadje bomo pustili na drevju čim dalje, pri tem pa bomo previdni, da bomo v shrambe spravljali sadje v suhem vremenu, kajti mokro sadje po dežju rado gniie. Črvivo in gnilo sadje moramo sproti pobirati, kajti za širjenje bolezni in sadnih škodljivcev so najugodnejša tla, če leži in gnije sadje kužem po sadovnjakih, po jarkih in po poteh. Najboljše je “ močno nagnito sadje zakopljemo v zemljo, drugo nagnito sadje pa lahko pokrmimo živini oz. prašičem. . Že sedaj moramo misliti na jesensko sajenje sadnega drevja, zato ne bo odveč, če naročimo potrebne sadike. Za sajenje pripravimo vse potrebno — preskrbimo lepljive pasove, s katerimi bomo konec meseca opasali debla in prestregli samice zimskega pedica, ko bodo hitele v vrhove sadnega drevja odlaga zalego. -----V VINOGRADU----------------------------------" Po dozorevanju posameznih vinskih sort delamo selekcij > odbiramo in zaznamujemo posamezne sorte zaradi razmnožev' nja. Pri selekciji pazimo na dobre in redne pridelke, zdravo ras j in izrazito sortnost trt. Opažamo razne slabe pojave: v virusu® bolezni, posledice pomanjkanja hranljivih snovi, siabega trsneg materiala itd. Pripravljamo se na trgatev. Dobro očistimo vso l656” posodo in železne dele pri stiskalnici. Poskrbeli bomo tudi za P' vilno temperaturo v kleti, zato v toplem vremenu kleti ne bom odpirali. Naj pa velja splošno pravilo, da ni dovolj dobro in ve ko pridelati, temveč pridelek tudi dobro spraviti in ne nazadnj dobro vnovčiti. ------NA VRTU---------------------------------—" * V tem mesecu sejemo špinačo, črni koren, motovilec ponovno zimsko salato. Sadimo zimski česen. Nabiramo spravljamo razna semena, toda to delo moramo skrbno oprav' • Ko semena dobro očistimo raznih primesi in posušimo, J spravljamo v vrečice, na katerih napišemo sorto in leto pridem To nam bo omogočilo, da spomladi ne bomo sejali starih seme > ki nam ne bodo vzklila in da semena ne bomo pomešali. SedajJ* čas, da pripravimo zabojčke, v katere bomo posadili peteršilj zimo. Izpraznimo tople grede in vanje posadimo endivijo za mo. ije- Požanjemo špargljevino in jo sežgemo, da uničimo šparg" vo muho. Prezračili bomo kiet in pripravili vse za shranjevanj zelenjave. Na prosto in v lonce sadimo čebulice hijacint, tuHP' nov, in narcis. Posajene lonce zagrebemo v zemljo na Proste® a v kleti. Ko prerasejo koreninice prst v loncih, jih prenesem? -svetlo, da začno čebulice odganjati liste in nastavijo cvetje. A- Interna banka zagotavlja sredstva agroživilstvu Pomembno področje delovanja interne banke agroživ*^ — ABC POMURKE je zagotavljanje obratnih sredstev tekočo proizvodnjo. Ob koncu leta 1981 so znašala vlagahlj proizvodnjo 2,5 miliarde dinarjev, ker združevanje sredstev ® temeljnimi bankami ni zaživelo, je to breme v celoti »obleža na Pomurski banki in združenem delu agroživilskih organiza V okviru republiškega konzorcija za hrano se namreč že predolgo dogovaijajo o principih združevanja sredstev za odkup kmetijskih pridelkov in osnovnih proizvodov prehrane. Proizvajalci hrane, združeni v ABC POMURKI, imajo trenutno v proizvodnjo vložene 3 milijarde dinarjev sredstev. To je hkrati znesek potrebnih obratnih sredstev, ki imajo možnost reeskontne-ga kreditiranja. Ker je 80 odstotkov hrane, ki jo pridelajo oziroma pripravijo za potrošnike v Po-' mutju, namenjeno prodaji zunaj Pomurja, je razumljivo, da v Pomurju podpirajo predlog interesnega združevanja sredstev na širšem prostoru, po katerem bi naj območne temeljne banke skupaj s porabniki zagotovile obratna sredstva za proizvodnjo hrane v Pomurju. Ob tem pa se srečujejo s tehničnimi težavami pri koriščenju in vračanju kreditov. Težave povzročajo pravni predpisi reeskontnega kreditiranja povezanim s statusom tozdov, ki bi jih morali upoštevati. Finančniki pričakujejo, da se bodo le uspeli dogovoriti o tem združevanju. Slednje nikakor ne bo lahko, saj ko so temeljnim bankam z območja kupcev hrane predložili zneske združevanja, so te za predloge ostale gluhe. Prav zato bi morala pomoč s strani konzorcija priti čimprej. V času ko konzorcij še ni za^‘^ pa kmetijci prepričujejo ta*; članice ABC POMURKE k® temeljno pomursko banko, posebej pa naročnike kmetu skih pridelkov in hrane splol), oziroma njihove bay ke, o nujnosti združevanj sredstev, ker sicer lahko n stopijo resne motnje v p® vodnji in oskrbi. Pri slednji' ne gre prezreti, da so ta . potrebe po združevanju sr štev v SR Sloveniji »prenap . te« in bo treba še napG selektivno iskati območja, $ jih je potrebno spodbuja'* kreditiranjem, še posebej to, ker pri reševanju te združevanja sredstev za na' čeno proizvodnjo hkrati razreševati tud' Pjj blematiko limitov s s' Narodne banke. Območja^ usmerjajo sredstva Pr^te^M prednostne dejavnosti os*1^ in izvoza, morajo pridobiti pravico do ga limita. Če tega P.^? ne bodo hitro razrešil', p tijci ne vidijo prihodnos} spodbujanju P°VS proizvodnje, ki je v za« času v Pomurju hitro ščala. Kot vodilo bi v upoštevati dejstvo, da vlaganja v proizvodne ^g ve že kažejo svoje P°^od' učinke v povečani Pr° jistvU nji, zato bi veljalo kme J. pa kot prioritetni panog', je prioritetna le na po-tudi dejansko zagotov trebna sredstva. „ aed^ Boris Hee STRAN 8 noši kraji in ljudje Pod Petišovci je veliko bogastvo Takoj po vojni, delno pa tudi med vojno, so Petišovci postali znani po nafti in plinu, ki so ju našli vrtalci. Po osvoboditvi je bila ta dragocena tekočina zelo pomembna za obnovo domovine in takrat se je v Petišovcih začelo živahno življenje. Večina prebivalcev se je zaposlila pri Nafti, nekaj Pa jih je delalo v rudniku premoga v Murskem Središču onstran Mure. Toda naftno industrijo v lendavskem kotu je doletela kriza v letih 1957 in 1958, ko je bilo vedno manj nafte in plina. Takrat so v Petišovcih zgradili petrokemični kompleks, ki ga sestavlja več tovarn, ob njih in za njih pa dela stara rafinerija. Petišovci pa so znani tudi Po termalnem kopališču, ki so Sa zgradili pred dobrimi 15 leti. zadovoljivega odgovora doslej niso dobili. Dejal sem že, da je v Petišovcih termalno kopališče, toda tega obisku- jejo predvsem starejši ljudje. V vasi je poskrbljeno tudi za mlade, v stari gramoznici je namreč kopališče. Tu pa je Domačini pravijo, da je termalnih voda na njihovem območju veliko, le denar bi bil Potreben, da bi jih lahko izkoriščali. Krajevna skupnost Petišovci ima na svojem območju več zanimivih objektov, ki vsak P° svoje vplivajo naživahnostv vasi. V bližini je sedaj že svetovno znan stadi-°n, na katerem se vsako leto oktobra zbere svetovna elita motociklističnega športa, tuje tudi letos ustanovljen center za obrambno vzgojo mladine. ^al je na njihovem območju tudi osrednje smetišče Lendave in okolice, kar meče kaj slabo luč na ta kraj. Domačini so že večkrat postavili vpra-zakaj smetišča ne ure-a'J° na drugem kraju, vendar Jekleni naftni stolpi so bili nekoč simbol Petišovcev. V zadnjem času vrtalci spet prihaja jo na nekdanja naftna polja da bi iz večjih globin dobili več plina morda pa tudi nafte. V Petišovcih postaja življenje spet bolj živahno. Termalno kopališče v Petišovcih je zaslovela'zaradi bližnjih nahajališč nafte in plina. Vsako leto kopališče ooišče več deset tisočev kopalcev, mladi pa se raje namakajo v bližnji stari gramoznici. mogoče še loviti ribe in taboriti. Letos je bil v zgradbi osnovne šole organiziran tudi mladinski mednarodni geografski tabor, na katerem so se mladi iz Slovenije seznanili z življenjem v krajevni skupnosti, občani pa sp jim nudili veliko pomoči, zlasti,- pa gostoljubje. Ceste v vasi so asfaltirali že pred leti, zgradili so tudi vodovod, uredili vaški dom. povedati pa je potrebno, da so ob letošnjih volitvah imeli tudi najlepše okrašeno volišče v občini. V vasi imajo trgovino in vrtec, sicer pa je krajevna skupnost sestavljena iz dveh delov:, iz starega dela vasi in kolonije, toda oba dela povezuje asfaltna cesta, probleme pa vedno rešujejo skupno. V letošnjem ali prihodnjem letu bi radi uredili še knjižnico v vaškem domu. Vse vaščane pa je seveda v zadnjem času najbolj razveselila novica, da so vrtalci na njihovem območju spet našli plin v količinah, ki dopuščajo komercialno proizvodnjo. Plin bo veliko prispeval k stabilizaciji INA-Nafte. katere delavci so prebivalci krajevne Skupnosti. Pravijo, da bi bilo potrebno vrtati še globlje, pa bi bilo plina in morda tudi nafte še več. Pod Petišovci je še veliko bogastva pravijo in pričakujejo, da bo to bogastvo koristilo vsem, še zlasti pa njim, saj bodo lahko uredili še druge probleme, ki "tarejo krajevno skupnost. Jani D. ŠpUakove čebele in ribice Vilijem Silak iz Otovec 2je čebelar, pa niso bile le čebele tiste, zaradi katerih smo ga obiskali na domačiji, kjer staro hišo izpodriva nova. Poleg čebel so pri hiši tudi ribice. Domujejo v studencu, kjer je plavala dolgih štirideset let stara riba, zdaj pa so jo zamenjale mlade. »Riba mora biti v studencu, pravi gospodar,« ker čisti vodo. Pa tudi zato, ker vsak' drug mrčes prežene iz vode.« In v Silakovem studencu je zares čista studenčnica; ki jo je v vročih dneh kar užitek piti, pa tudi pritisk je dober, tako da je vode vedno dovolj. Z ribicami ni nobenega dela, zato pa ga je toliko več s tek po povratku domov ob 15. uri. Manj_ kot z delavskim avtobusom pa je zadovoljstva z redno progo. Ob nedeljah je avtobus iz Otovec v smeri Murske Sobote pozen. Šele ob 8.30 pelje, prej, ko je vozil ob 6.45 uri, je bilo veliko bolje, pripominja žena Micka, ki doda tudi, da je povratek istega avtobusa ob 9.30 uri kar pomeni, da se Otovčani v Mursko Soboto lahko hodijo le obračat. Pri Silakovih jih je zdaj doma pet. Starejši sin Jože se je pred kratkim vrnil z dela v Irdku, Milan po poroki živina ženini domačiji, ukvarja pase z zanimivim delom: lectar je. P°OEŽELJE ohranimo pristno Da so Silakove čebele res posebne divje vrste, priča tudi gornja fotografija, na kateri je gospodar Vilijem v popolni »bojni« opremi, kadar se napoti v čebelnjak. OSEMDESETLETNICA BO MLADA ^nogoS^Hj’ Bistrici imajo a?vlh , »modemih« P°zomosfSklh posloPiJ' Našo hiša Tn pade zbudila stara je sVoičJej P°sJ°Pje> kakršno dar so o S Haa^jKje stalo, ven-s° se no podrli. Pač tam, kjer obnovil da bi staro hišo nove, v °d*.°Čdi za gradnjo stavba Primerih, kjer je ?adomesmSem dotraJala, Je čena. ,a gradnja upravi- na trdnih’^erPaje stara hiša ^e,neie pa je pa’ hko sl objekt obnoviti. Ve-Paitoncv- e namreč delamo staro r> \ arbitekturi, ko vse MUri ^amo in v svet ob ^hištvo 3Samo aipsko stav-^aŽh^L Sm° se torej ob gji 12 na Sred- StefanOmC1rn PokramIjali s , Grajem. Zastavili Z$°dilo pra/anje: »Kaj se bo Ponovili Va$° hišo? Jo boste “o doie ’>P°starem«, alipajo drtige<)<( a usoda kot mnoge Mo? , • Povednv l,ak°J odgovoril. > hiše nU J? začel zgodo-'$99 । ’ Dejal je, da sta jo aJa vama dala zgraditi teda-da)3 ^govea, ki sta na a >zrezljati številne HIŠA IZ LETA 1899— Štefan Graj s Srednje Bistrice namerava tole hišo obnoviti, da bo taka kot pred 83 leti. Foto: Š. S. ornamente in napis: Bog poživi Cigan Štefana in Katale-no. Štefanov oče (prav tako Štefan) je bil v Ameriki in je kupil polovico te hiše, drugo polovico pa Janez Hren, kije bil prav tako čez luže. Pozneje je Hren svoj delež prodal in tako bi Štefan Graj (starejši) moral biti popoln lastnik hiše. Pa ni bil. Vsaj to je občutil sin Štefan, ki je moral delež še enkrat kupiti. Stara pogod- benika sta menda sklenila zgolj ustno pogodbo, ki pa je zaradi nagle smrti nista mogla okrepiti še s pismenim dokumentom. »Hiša je od 1964. leta v celoti vaša: Stara je 83 let in jo bo treba obnoviti. Kako se boste lotili tega?« sem zgovornega moža, ki je sicer kmet, poleg tega pa še zidar, povprašal še enkrat. »Ne. ne bomo je podrli. I MEJE ČLOVEŠKE NAIVNOSTI h _ Naivnost ljudi včasih za-I ne Pozna meja. Nekje se nekaj »skuha«, nato iz ust v Us®sa širi dalje; vse to mno-I Sokrat povzroči verižno reakcijo in naposled doseže *at Precejšen obseg. Pose-“eJ še, če je tisto pogodu | 'ludem in jim obeta možnost I Za Poceni zaslužek ali pn- dpbitev kakšne materialne vrednosti. Najnovejši primer je zbiranje ovojnega cigaretnega »stanjol« papirja, za katerega naj bi ljubljanska Tobačna tovarna odštela kar 8000 dinarjev za kilogram. In spet so ljudje nasedli kot že tolikokrat poprej, slepo verjeli, zbirali, upali in razočaranje je bilo na koncu precejšnje. Pa bi jih rešil utvar že preprost telefonski klic ... Takšnih, iz trte zvitih, bi lahko našteli precej. Kljub občasni streznitvi, pa mnogi gredo spet in spet na led. In zna se zgoditi, da bo teh, ko življenjski standard pada, vedno več ... Obnovili jo bomo, da bo taka, kot je bila, kot stajo dala postaviti zakonca Cigan. Žave-dam se, da bo rekonstrukcija . veliko stala, vendar sem se s sinovi zmenil, da bomo združili denar. Velika škoda bi bila, če bi ravnali drugače. Čeprav hiša nima betonskih temeljev, je vendarle spodnji del, enako'kot zgornji, suh. Stare ljudi sem slišal pripovedovati, da je naš nekdanji lastnik imel veliko denarja in pri gradnji ni varčeval; temelje je dal dobro utrditi zjelše-vimi piloti, ker pač ni bilo cementa, ali pa je bil predrag, pa so tedanji zidarji dali v zemljo »železno« opeko (močno žgana — prežgana opeka).« Torej smo naposled zvedeli, kaj kani Grajev Štef s svojo hišo. Njegova odločitev se nam.zdi ne le vredna hvale (zato smo mu namenili tudi teh nekaj vrstic), ampak bi mu kazalo tudi nekako pomagati. Že res. da njegova hiša ni kulturno-zgodovinski spomenik, kljub temu pa bi moral biti deležen pomoči, če ne finančne vsaj strokovne. Tako bi 8 desetletij stara hiša dobila nekdanjo podobo in s tem bi pridobila ne le Bistrica, ampak vsi mi.’Lahko bi se pohvalili, da smo očuvali stavbo več. Dejstvo je namreč, da zlasti na naših vaseh kaj malo dajo na obnovo starih hiš; enostavno jih podro. Povsem drugače pa je v nekaterih mestih, kjer vsaj del starih hiš ohranjajo. Tako je na primer v Murski Soboti, kjer so pred časom obnovili pročelja hiš na Titovi cesti, pred kratkim pa še na Kidričevi ulici. čebelami. »Naše so divje, posebej, ko cvete kostanj. Zdaj je ta že odcvetel in v shrambi je veliko kostanjevega medu. Kar okoli osemdeset kilogramov so ga nabrale marljive delavke iz dvajsetih panjev — Žnidaršičev, »pojasnjuje naključni čebelar, ki je panj in satovje v njem podedoval od svojega očeta Jurija. Da je čebelnjak star, pa priča njegov videz. Ni zanemarjen, je pa svojstven, prepleskan z mavrično barvno paleto, tako da takoj pritegne pozornost. Letos mineva že petnajsto leto, kar se Vilijem Silak ukvarja s čebelami, dvaindvajset let pa že združuje delo V Panoniji. Tako je čebelar le prostem času, tega mu pa kaj dosti ne ostaja, saj se vozi na delo že v zgodnjih jutranjih urah: vstaja ob 4., na avtobusu je ob 5. uri, pol ure kasneje pa že na delovnem mestu. Delavski avtobus je odlična pridobitev, meni, čeprav mu je predvsem pozimi dan prekra- Eden redkih, ki nadaljuje tradicijo te obrti. Mlajši Vilko se je izučil za zidarja pri Konstruktorju, zdaj pa služi domovini v Strumici. Tako je od treh fantov pri hiši le eden, hčerka paje na začasnem delu v tujini. Doma sta le njena otroka, ki sta babici in dedku v veselje, z njima pa se veliko ukvarja tudi snaha. Da so čebele pri hiši zares divje, se je izkazalo na njenem prstu, ki je nabrekel po čebeljem piku kranjske pasme. Tako je namreč Silakov roj poimenoval mojster Kuštor iz Murske Sobote, ki se na čebele spozna. Nekaj izkušenj pa ima z njimi tudi čebelar, ki smo ga obiskali. Pridelati 400 kilogramov medu, kolikor jih je Vilijem Silak do julija, ni malo, posebej, ker je njegov med zares okusen. Brigita Bavčar 9 Š. SOBOČAN KOŠNJA PO »STABILIZACIJSKO« — Devet vrlih koscev je pred kratkim nabrusilo kose in kot za stavo zarezalo v sočno krmo. Šlo jim je od rok, da bolje ne bi moglo iti in vsi so si menda edini, da je taka sorta košnje dandanes še najbolj »stabilizacijska«. Bolje par litrov znoja kot pa deset in več litrov »mešanice«. (B.Ž.) 2. SEPTEMBRA 1982 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan ZBIRANJE FOSILOV — DONOSEN KONJIČEK Zbirateljstvo je v svetu zelo razvit in priljubljen konjiček. Ljudje zbirajo različne stvari — značke, znamke, stare ure, nemalokrat pa tudi dokaj čudne in raznovrstne stvari. Sploh pa je nemogoče zapisati, kaj vse ljudje zbirajo. Kirby Siber in Peter Larsen pa sta verjetno edina zbiralca fosilov na svetu. Kirby Siber je bil rojen v Ženevi in že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za minerale. Pravzaprav ga je za to navdušil že oče. V tistem času je bila njegova družina v Aathalu in Kirby je brezskrbno mladost preživljal v iskanju mineralov in snemanju filmov. Takrat se je prvič srečal tudi s fosili. Ko je Kirby iskal minerale, je naletel tudi na fosile rastlin in raznih školjk in kmalu je začel razmišljati o tem, kako bi jih očistil in prepariral. Seveda je bilo to mukotrpno in dolgotrajno delo. Tedaj pa je spoznal Petra Larsona,- ameriškega geologa in strastnega zbiralca fosilov, in pridružil se mu je pri raziskovanju Južne Dakote, Wyominga in Utaha v Združenih državah Amerike. Do prelomnice v njunem življenju je prišlo, ko sta od- PRIROČNIK ZA SAMOMORE Kljub nasprotovanju javnosti in številnim protestom v časopisih se je pred nekaj meseci v francoskih knjigarnah pojavila knjiga z naslovom » Kako narediti samomor?«. Pred kratkim sta dva mladeniča že napravila samomor in pri tem upoštevala navodila iz navedenega priročnika. Ob njunih truplih so namreč našli priročnik, ki je bil odprt na straneh, kjer pojasnjuje, kako si je lahko z mešanico raznih zdravil najlažje vzeti življenje. Francoska javnost je ob teh dogodkih znova vznemirjena in Francozi zdaj mrzlično razpravljajo o tem, kaj napraviti s knjigo. O tem, da bi jo vzeli iz prodaje, so že razpravljali, vendar doslej tega še niso storili. Zato se mnogi sprašujejo, koliko samomorov bo še potrebnih, preden bodo kaj ulu-enili. Doslej so prodali že 40.000 primerkov tega priročnika. »DOZIRANJE” -KRONIČNA BOLEZEN Nekoč sta živela Dalmatinca, ribiča, brata Ante in Mate. Starejši brat je moral v Ameriko, ker jima njuna ladjica ni dajala dovolj kruha. Mate je redno pisal bratu, kako je doma. Tako mu je nekoč pisal: Dragi Ante, pri nas je vse v redu, mati in oče sta zdrava in zadovoljna. Imam tudi slabo novico, sinoči je naša dobra, stara mačka padla s strehe in poginil^. Ante mu je takole odgovoril: Dragi Mate, hvala za pismo. Rad bi te opozoril, da pameten človek ne piše tako. Niti predstavljati se ne moreš, kako hudo me je prizadela novica, da je naša nAčka padla s strehe in poginila. Tako se ne dela. Ko boš drugič sporočal kako slabo novico, boš napisal nekako takole: Pri nas je vse lepo in prav, mati in oče sta zdrava, naša stara mačka se je začela sprehajati po strehi. Kirby Siber s hčerko Majo pod okostjem 64 milijonov let starega dinozavra. krila največje okostje želve na svetu, ki sta ga po prepariranju prodala dunajskemu naravoslovnemu muzeju. Navdušena nad odkritjem in seveda denarjem, ki sta ga dobila za ta skelet, sta se podala v iskanje fosilov dinozavrov. Dve leti sta raziskovala ,.grobnico” dinozavrov v Južni Dakoti ter s pomočjo posebne ekipe prekopavala in proučevala izkopane kosti. Skupaj so izkopali 1.500 različnih kosti, V drugem pismu pa porečeš, da je mačka med sprehodom po strehi padla in se ranila. Šele v tretjem pismu mi lahko poveš, da je poginila. Čez nekaj časa je Mate, upoštevaje navodila starejšega, izkušenejšega brata, napisal v pismu: Dragi Ante, pri nas doma je vse v najlepšem redu, vsi smo zdravi, le najina draga mati se je v zadnjem času začela sprehajati po strehi . . . Dodajmo nekaj misli k zgovorni anekdoti, ki je časopisarjem dobro znana, sicer pa trn v peti vsem, ki v potu svojega obraza služijo kruhek v novinarskem „cehu”. ,,Doziranje” (tudi merjenje, odtehtavanje ali določevanje množine) informacij je stara bolezen naše družbe. Do tega spoznanja so se leta 1975 dokopali tudi naši kolegi, seveda pa že tudi prej. Odkrito pisanje o tako ki jih je bilo potrebno očistiti. Delali so tudi po šestnajst ur dnevno in v dveh tednih jim’ je uspelo sestaviti okostje dinozavra, ki krasi danes Siberov zasebni muzej v Aathalu. Siberov konjiček pa je postal donosen posel. Prerasel je v podjetje, ki zaposluje deset raziskovalcev, ki ločijo fosile od mineralov, jih preparirajo za lastno kolekcijo ali pa prodajajo muzejem po vsem svetu. Sodnica in kača” Londonska sodnica Evely-ne Davieš je doživela nenavadno presenečenje, ko je izrekla sodbo Denisu Cartyju. Ta sedemintridesetletni mladenič je namreč povzročil zmedo na eni od londonskih ulic. Denis bi moral plačati kazen, ker je v zelo prometni ulici izzval gnečo med vozniki, ko seje po njej sprehajal s svojim ljubimcem — dva metra dolgo kačo. Na sodišču je Denis skril kačo pod skuknjič, vendar ji je uspelo, daje med izrekanjem sodbe pomolila glavo izpod suknjiča. Zaprešačena sodnica je opozorila mladeniča, naj odslej pazi, kod vodi svojega ljubimca. imenovanih „vročih” temah marsikomu še danes ni povšeči in kopja okrog tega se lomijo leta in leta. Zdaj, na jesen, se utegnejo še toliko bolj, saj si nimamo kaj zatiskati oči pred dejstvom, da nam gre vse prej kot po „žnorci”. O vsem tem bi se dala razviti obširna polemika, ki pa v tej rubričici nima kaj iskati, zato si dovolimo privoščiti le par iskric. Pri nas doma je vse v redu, vam precej poreko v kakem delovnem kolektivu, le pri tem ali onem nam rahlo škriplje. To in ono kasneje potegne za sabo še kaj drugo in evo ti, na vidiku je pravcata polomija, o kateri zvemč kajpak šele post festum. Uvodna anekdota se bo komu zdela smešna, toda vse tisto, kar ji sledi, sploh ni smešno. Kvečjemu žalostno. — brž — V Sovjetski zvezi ostro ukrepajo proti divjim lovcem, ki streljajo tudi zaščitene živali. Nek divji lovec v Kazahstanu pa je s svojim početjem šel predlače. Streljal je namreč na dva lovska čuvaja in ju ubil, prisilil pa je tudi svojega petnajstletnega sina,da je streljal na čuvaja. Sodišče v Alma Ati je divjega lovca obsodilo na smrt,njegovega sina pa na deset let taborišča »s strogim režimom«. Nek triintridesetletni kmet iz Zvezne republike Nemčije je zadel na lotu največji dobitek, ki je mogoč: tri milijone mark (šest milijard starih dinarjev). Čeprav bi odslej lahko živel le od obresti, ki znesejo dnevno 700 mark, je vsaj za zdaj sklenil, da bo še naprej obdeloval polja in redil živali. Le njegova žena, ki je doslej delala v pisarni, je pustila službo. Kitajska .vlada je podelila uradno priznanje pilotu in njegovi posadki. Ob poletu v Šanghaj je pet nepridipravov z noži skušalo prisiliti posadko, da bi odletela v Tajvan. Zaradi prisebnosti posadke in hrabrosti ugrabitljem namera ni uspela. Vletalu je bilo 29 ameriških in japonskih turistov. Drugje smo prebrali In še ena vest iz kitajskega letalstva. V tej državi bodo kmalu začeli izdelovati dvomotorno potniško letalo z dvema propelerjema. Novo letalo, ki bo prvo letalo kitajske proizvodnje, bo sprejelo 48 potnikov. Njegova hitrost bo 510 kilometrov na uro, doseg pa 1900 kilometrov. V Bad Stebenu, mestu v severni Bavarski, so izdelali najdaljšo pivsko mizo na svetu. Dolga je 177 metrov in za njo je prostora za 3.500 gostov. Postavili so jo v eni od mestnih ulic, ki praznuje v teh dneh 150-letnico. Najbolj neobičajen popis prebivalcev imajo v plemenu Balante na Gvineji. Evidenco prebivalcev vodijo plemenske starešine, namesto papirja pa uporabljajo, dolge verige. Ko se rodi nov član plemena, verigi dodajo člen, ko pa kakšen član umre, člen odvzamejo. Število členov na verigi kaže točno število prebivalcev. BREZ RUTE.. • Manekenka na fotografiji kaže, kaj vse je možno narediti z novo vrsto rute, ki so j° lansirali pariški modni kreatorji. Lahkojol6 nositi na glavi kot ruto, lahko jo uporabite za kopalni kostim, če se pravilno zaveže, pa J° lahko tudi oblečete in zakrijete z njo določene dele telesa. Ruta je zares neobičajna, kako šele pa bi izgledala menekenka brez nje. • • Preroki” tretje svetovne Čeprav so vojne in pustošenja postala žal del vsakdanjega življenja, pa večina ljudi vseeno upa, da db najhujšega ne bo prišlo. Seveda pa je tudi mnogo takih, ki s pesimizmom gledajo v prihodnost. Tako je Radio Vatikan pred nedavnim objavil »znanstveno« trditev, da bo tretja svetovna vojna iz- za razvedrilo na ples, vas povabi v svojo sobo in se sleče, potem pa že mislite vsemogoče o njej!« OMEJITEV — Če ne kadim, ne morem delati. Od takrat, ko so se cigarete podražile, sem se omejil. UŠ STENICI — Kako moreš biti tako neizobražena? Me že vrsto let hodimo v šole, o tebi pa tam še nikoli ni bilo nič slišati! RECEPTORJEVA TOLAŽBA — Dragi gostje, ne odpravljajte se zaradi tega malo dežja iz našega hotela. — Kako dolgo pa mislite, da bo deževalo? — V skrajnem primeru dež poneha v treh do štirih dneh, zato brez panike! IZKUŠNJE »Vsi moški ste enaki! Dekle sprejme povabilo vojne bruhnila 15. maja 1985. leta. Po teh predvidevanjih bo v atomskem spopadu velesil v manj kot 24 urah izgubilo življenje 750.000 ljudi, 350 milijonov pa jih bo težko poškodovanih zaradi žarče-nja in bodo obsojeni na počasno umiranje. Ob obilici še bolj temnih slutenj so v tej informaciji tudi navedli, da bodo le miši j in podgane uspele preživeti in bodo tako postale vlada- g joča vrsta na zemlji,. Tretja svetovna vojna bi no teh g ditvah pomenila katastrom, vendar v informaciji niso g navedli »strokovnjakov«, ki I so določili tako točen datum J tretje svetovne vojne. — Pokadite manj? — Ne, manj delam- TRENER VAROVANCEJJ — Nisem vraževeren, tje, vendar mi rezu. sW' vega polčasa (0:13) d?flUtji-titi, da bomo danes 9 li... STRAN 10 zg vsakogar nekaj dobro je vedeti BLAGO IN BARVE Barva je pogoj za eleganco in hkrati nevarna past. Današnja moda gradi predvsem na barvah in njihovih kombinacijah, često na zelo drznih kombinacijah. Zato, kadar kupujete blago za obleko, prislonite blago k obrazu in poglejte, ali vam barva obraz poživi ali ga duši. Svetlo modra barva dobro pristoji plavolaskam, prav tako jo lahko oblečejo ženske s Razpored pohištva °^oška soba V otroški sobi razporedimo pohištvo glede na velikost sobe na število otrok, na njihovo starost, pa tudi glede na velikost celotnega stanovanja. ,. p°leg velikosti sobe bo na razporeditev pohištva vplivala tudi razporeditev vrat in oken. V veliki sobi bodo starši lahko upoštevali osnovna načela dobre razporeditve, ki zahteva, daje Postelja zaščitena pred prepihom in da jutranje sonce ne osvetli Prav otrokovih oči, daso omare zavrati — tam, kjer manj motijo, a je delovna miza pod oknom, kjer svetloba dobro pada mh delovno površino itd. V majhni sobi pa se bo potrebno sprijazniti z nekaj j. zdravsfv OttlPromisi. pri čemer pa moramo paziti, da zahteve TU(ple Za^’te upoštevamo bolj kot vse drugo. Namesto' tevd° otrok bo vplivalo na razporeditev pohištva; Število n ene Postelje bomo morali načrtovati dve ali tri. Večje Postelj najb°lje rešujemo z načrtovanjem nadstropnih Zntanjšeye|nanareč °m°gočajo namestitev več postelj, ne da bi zavaruje^ e Prosto površino tal. Pogoj zanje paje, da karnajbolj OtroJcj ° otro^a’ ki bo spal na zgornji postelji. bo prav rastejoinstemsesprdminjajotudinjihovepotrebe,kar Majhni ot ° vPbvalo na razporeditev pohištva v njihovi sobi. °viran0 gk°^ Potrebujejo čimveč prostora, kjer se lahko ne-^aljanje sk^0 odkrivajo svet okoli sebe. Skakanje, vrtenje, Žaja ne 'n t k^e: dinamika in neprestane spremembe polo-blazin. k V^bnjejo mnogo pohištva, temveč veliko mehkih Zn°sti, ki n, k 0 otroci odrasli, bodo prevzeli tudi prve obve-•udi do no °odo priklepale na delovno mizo, to pa bo privedlo P Pravkov v razmestitvi pohištva. v SUPERLATIVIH Naše reke so tako ?ste, da lahko pi ješ vodo ? ni*h, je dejal podeželan ’z Slovaške. . -• Naše so polne rib, se pohvalil drugi iz Molske. — Donava je tako do-“ra> da lahko vodo toci-v traktorje namesto ?aNe, se je pohvalil tretji 'z Bratislave. lEP A TOLAŽBA “Stari, ne jokaj za kozo, saj 1® več ne moreš obuditi k ži-ju, sosed pa se je medtem Pletel z avtomobilom'.« GRADBIŠČU _.? Poglej ga,Tinča, ko-P'lekotnor 7 Veš, dali so mu lo-vato z uvoženim drža- . -Teoa K,L°GRAME videl? - Bo ®htniCl in malicaš! Jlm se, da se ne bi svetlo poltjo in modrih oči. Nasploh pa velja, daje obleka v barvi očesne šarenice vselej zagotovljen uspeh. Plavolaskam dobro pristajajo temne barve, rjavolaskam pa svetle, vendar to ni pravilo, kajti med obojimi je vrsta razlik. Med plavolaskami so take s platinastimi lasmi, lasmi svetlo kostanjeve barve'ali pa pepelnato sivimi in zlatorumen- zredila, skrbim za primerno težo. BUTALSKA — Kam pa s kanglico? — Na pokopališče grem rože zalivat! — Ob tem vremenu, ko lije kot iz škafa? — Nič hudega, imam dežnik! PO JASNILO — Zakaj ste vlamljali v parkirane avtomobile? — Zato, ker za tiste, ki vozijo, nisem dovolj hiter. DVE MUHI NA EN MAH — Kdo je izumil zobnike, te zanima? Švicar, vendar se imena in priimka ne spomnim. — Kdo pa jodlanje? — Isti Švicar, ko mu je prst prišel med zobnike ... STANKO PRVIČ PRI DEKLETU — Veš, Milica, jaz znam brati misli. kastimi lasmi. Med rjavolaskami je prav tako kopica najrazličnejših inačic: od rdečkastih, tizian rdečih, mahagoni rjavih, vse do črno rjavih. Nekatere barve so zvečer povsem drugačne: rožnate učinkujejo kot rumene in obratno, modre pa kot zelene. Prav zaradi tega moramo blago za večerne obleke izbirati pri umetni luči. avtomobilizem Zastava GT in G TL Zavodi Crvena zastava iz Kragujevca bodo začeli dobavljati prve stoenke z oznakami GT in GTL sredi septembra. To bo prva serija 500 vozil, od katerih jih bodo 300 razdelili kupcem, ostalih 100 pa prodajnim organizacijam 5x1 državi kot razstavne primerke. Pripomnimo naj, da ste si zastavo GT lahko ogledali tudi na kmetjjsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Sicer pa bodo z redno proizvodnjo novih stoenk začeli šele 1. oktobra, redno dobavo pa načrtujejo s 15. oktobrom. V tovarni obljubljajo, da se bodo natančno držali vrstnega reda vplačil in da bodo vsi kupci dobili avtomobile v roku, ki je zapisan v pogodbi. Tovarna namreč sama vodi seznam vplačil za vso državo in tako ni več pomembno, kje je kupec. vplačal vozilo, pač pa, kdaj je vplačal. za kmetovalce GARAŽIRANJE” KOMBAJNA Običajno je, da se na stroj spomnimo takrat, ko ga potrebujemo. Medtem pa so voda, zrak, sonce in mraz opravili svoje. Stroj sčasoma postane neuporaben. Tako je tudi z žitnimi kombajni. Lahko pa bi bilo seveda drugače. Inž. M. Mar, sodelavec Kmečkega glasa, takole svetuje: Takoj po končani žetvi bi morali vsak kombajn dobro očistiti zrnja, slame in plev. Če — Res? Zakaj pa potem že dve uri sediš na tem stolu kot štor? MAMA HČERKI —• Tako več ne bo šlo, Mirka, zaročena si s pekom, ljudje pa te vse pogosteje vidijo tudi z mesarjem! — Kaj morem, mama, če pa človek ne more živeti samo od kruha! ENKRAT BO ŽE Mirček je hotel kupiti vstopnico za film, ki je mladini prepovedan, pa ga je blagajničarka zavrnila: — Ta film ni za tebe, fantiček. Počakaj, da ga bodo predvajali na televiziji. kumarična bovla Bovle so zelo priljubljene pijače za poletne dni. Najpogosteje so iz sadja in vina. Začinimo jih po okusu in dopolnimo s penečim se vinom, sodavico ali slatine. Zelo znane so ananasova, breskova, jagodova in majska bovla. Med modernejše sodi kumarična. Sadje ne sme biti prezrelo, da tekočine ne skali. Če predolgo stoji, rado pogreni. Vse pijače, ki jih dodajamo, morajo biti zelo dobro ohlajene. Breskova bovla: 1 kilogram ne premehkih breskev, 10 dekagramov sladkorne moke, pol kozarca brendya, 1 vinski kozarec sherya, 2 litra blega vina, 1 steklenica penečega se vina, sodavice ali lahko tudi slatine. Priprava: Breskve vložimo za nekaj trenutkov v, vrelo vodo in jih olupimo. Lahko se odločimo tudi za neolupljene. Zrežemo jih na četrtine ali osmine (po debelosti). Vložimo jih v posodo za bovlo, potresemo s sladkorjem in prelijemo z brandyjem in shery-jem, pokrijemo in pustimo na hladnem eno uro. Preden ponudimo, prilijemo belo vino, peneče se vino ali sodavico oziroma slatino. Preprostejša bovla je le iz breskev, vina in sodavice, Kumarična bovla: 5 žlic sladkorja, 5 žlic vode, ena srednje velika kumara, 2 steklenici belega vina, po želji sodavice ali penečega se vina. Priprava: Sladkor in vodo zavremo. Kumare zrežemo na rezine in polijemo z ohlajeno sladkorno raztopino in malo vina. Pokrijemo in postavimo za eno uro na hladno. Prilijemo ostanek vina, sodavico ali peneče vino. Vse mora biti dobro ohlajeno. Bovlo zelo izboljša sok 1 pomaranče ali kozarček maraski-na. bomo pri tem uporabljali vodo, moramo paziti da le-ta ne zastane v koritu polžastega transporterja. Zamaščene površine obrišemo s krpo, ki šmo jo namočili v raztopini emulzije D. Z vodo razredčimo 1:3 (en del emulzije, tri dele vode). Za čiščenje ne smemo uporabljati izrabljenega olja. Ko smo stroj očistili, je postopek naslednji: 1. Najprej snamemo pogonske verige in jih razmastimo v emulzjji D, nato pa jih potopimo v antikorozivno olje tekan-S in odcedimo. Zavijemo jih v zamaščen papir in označimo. 2. Snamemo pogonske jermene in jih razmastimo v blagi emulziji D. Nato jih operemo v čisti vodi, osušimo in shranimo. 3. Očistimo hladilnik in ponovno napolnimo s hladilno tekočino. 4. Iz motorja v menjalniku izpustimo olje, očistimo in napolnimo z oljem za konzerviranje. 5. Konzerviramo mehanizem volana. 6. Shranimo akumulator. 7. Kombajn dvignemo od tal, zmanjšamo pritisk v gumah za približno dve tretjini, gume pa očistimo in namažemo z rezistinom. 8. Konzerviramo zunanje dele kombajna. Tako svetuje strokovnjak, mi pa dodajamo še tole: kombajn je sila drag stroj in posameznik ga skorajda ne more več kupiti, saj ta stroj stane že skoraj milijon dinarjev. Prav zaradi tega moramo za stroje, ki jih že imamo, veli- REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: prestol, sezona mimo. Ker le kombajn reklama, eksamen. del, rt, stenoze, T, Kazan, Orsou, JE, sak, Nat, nit, Ilirija, cenilec, Ac, sova. najdražji, mu moramo po GOSPODINJSKE PREDMETE Na emajliranih posodah razen kičastih vzorcev cvetja skorajda ni najti kaj drugega. Ali ni to dovolj močan vzrok, da vzamete v roke čopič in poskusite dati loncem, krožnikom in drugim gospodinjskim predmetom lepšo podobo? Potrebujete nekaj osnovnih barv za emajl, da boste z mešanjem dobili željene nianse, in seveda nekoliko čopičev različnih debelin. Ne sme pa vam manjkati tudi domišljije in seveda likovne nadarjenosti. končani žetvi posvetiti toliko večjo skrb. Enako pa kaže ravnati tudi pri drugih strojih in kmetijskih pripomočkih. Nekateri res posvečajo vzdrževanju ustrezno pozornost, ni pa malo tudi takih — med nji- SESTAVIL MARKO NAPAST IZDELOVANJE, PRIDELOVANJE PRISTANIŠČE V ARGENTINI PODOLGOVAT KROŽNIK GNOJNA BULA, TVOR JUNAK SVENSSO-NOVIH POVESTI HOMERJEVA PESNITEV GRŠKO OTOČJE TROTOAR Z MESOM POLNJENE TESTENINE ČRNI TRN IME OVEH PRITOKOV RENA V ZRN PRINC V MAHAB HARATI-SEŠTEVEK PREDLOG ŽENSKO IME AZIJSKA DRŽAVA DOJEM. IMPRESIJA ANTON DERMOTA BLAZNOST AMERIŠKI SKLADA-OEU COPLAND \ ITALIJA MODERNA SVETLOBNA NAPRAVA AVTOMOBILSKA OZNAKA JAPONSKE KORALNI OTOK VESOLJEC ARMSTRONG FRNIKOLA KOPALIŠČE PRI KOPRU NIKALNICA PRI KARTANJU DOGOVOR NA KONTRO SREDIŠČA VRTENJ AKADEMSKI KLUB ČEŠKI PISATELJ (ALOIS) SOFOKLE-JEVA TRAGEDIJA S tintnim svinčnikom najprej narišite načrt na krožniku, skodelici, na drugem gospodinjskem predmetu, lahko tudi na keramičnih ploščicah ... nato pa nanesite barvo. Ko se je ena vrsta barve posušila, barvajte z drugo barvo. Površin za barvanje imate dovolj! Ko predlagamo sprostitev s čopičem, pa seveda ne prevzemamo jamstva, da bo poslej v vašem stanovanju manj kiča. To je odvisno od vas. mi so tudi strojne skupnosti! — ki hočejo, da bi jim stroj samo prinašal denar. Ker pa to ne gre v nedogled, ga je potrebno torej tudi negovati. Navsezadnje: tudi stroj je „živ organizem”. 2-SEPTEMBRA 1982 STRAN 11 LU XUN PREVEDLA JANA ROŠKER Nisem pa še slišala, da se to dogaja tudi spomladi. Še pred zoro sem vstala, vzela košarico s fižolom, poklicala našega A Mao in mu naročila, naj sede pred vrata in ga očisti. A Mao je bil izredno poslušen otrok in tudi tokrat je brez ugovora storil, kar sem mu naročila. Pustila sem ga torej pred vrati in šla za hišo klestit drva. Ko sem s tem končala, sem oprala riž in hotela skuhati fižol. Poklicala sem: »A Mao!« — vendar mi ni odgovoril. Stopila sem na dvorišče in na tleh zagledala kup raztresenega fižola. A Mao ni bilo nikjer v bližini. Moj fantek ni imel navade hoditi k sosedom, da bi^se tam igral z vrstniki. Kljub temu sem ga iskala po vsej vasi. Tisti dan ga ni videl nihče. Razburjena sem prosila sovaščane, naj mi ga pomagajo iskati. Preiskali smo vsak kotiček v okolici in šele pozno popoldne smo globoko v gozdu našli njegov čeveljček, ki je bil obvisel na trnju. »Konec!« so rekli kmetje in »Najbrž ga je odnesel volk!« . Šli smo še globlje v gozd in zares smo ga našli, ležečega sredi travnate jase. Njegovo ubogo telesce je bilo čisto razmesarjeno, ročica pa je še vedno oklepala košarico, ki sem mu jo dala zjutraj. ..« Na tem mestu jo je vselej znova premagaljok. Vsakega je ta zgodba globoko ganila. Možje so med vdovinim pripovedovanjem izgubili svoj zaničjiv nasmešek in pobiti odšli. Ženske pa ob poslušanju niso samo za hip pozabile na vdovin greh; večkrat se je zgodilo, da so jim na koncu zgodbe po licih tekle solze. Nekaj stark, ki te žalostne zgodbe niso slišale iz Ust Xiang Linove žene, je prišlo nalašč zato v hišo Četrtega strica. Pazljivo so poslušale vdovino pripovedovanje in na Novoletna, žrtev koncu skupaj z njo bridko zaihtele. Potem so se ponavadi useknile, globoko zavzdihnile in zadovoljne odšle ter na poti na dolgo in široko razpravljale o podrobnostih dogodka. Xiang Linova žena pa ni več mogla misliti na nič drugega kot na svojo tragično usodo, zakaj zgodbo je ponavljala dan na dan in vedno znova, kadarkoli je le našla priložnost za/to. Velikokrat je s pripovedovanjem privabila kar štiri ali pet poslušalcev. Kmalu paje zgodbo poznal že ves trg in njenapripoved ni nikogar več ganila. Celo oči najbolj bogaboječih stark, ki so vsak dan hodile v tempelj častit Budo, so ob vdovinem pripovedovanju ostale popolnoma suhe. Počasi so vsi vaščani znali zgodbo Xiang Linove žene skoraj na pamet in njeno pripovedovanjejih je na smrt dolgočasilo. Vselej, ko je spet začela s svojim »Res sem bila neumna, prav zares,« so jo grobo prekinili, češ: »Ja, ja — saj si vedela, da pozimi divje zveri prihajajo v dolino, ker nimajo dovolj hrane. Nikoli pa še nisi slišala, da se kaj takega lahko zgodi tudi spomladi!« To rekoč so ji obrnili hrbet in odšli. Nekaj časa je_ vdova kot okamenela z odprtimi usti obstala na mestu in s topim pogledom sledila odhajajočemu sosedu. Nato pa je s težkimi, počasnimi koraki zapustila prizorišče, kot da bi bila tudi sama mnenja, da je vse skupaj dolgočasno. Ampak njena obsedenost ji ni dala miru. Poskušala je izrabiti vsako priložnost, da bi lahko znova napeljala pogovor na svojo zgodbo. Vsaka košarica, vsak kup fižola, vsak majhen otrok, ki ji je slučajno prekrižal pot, jo je spomnil na sinka in njegovo tragično smrt. Komaj je kje srečala dve ali triletnega fantka, je že začela: »Ah, ko bi moj A Mao še živel, bi bil sedaj ravno tako velik...« Ko so otroci ugledali strast v njenih očeh, so se ponavadi ustrašili, začeli so vleči mater za krilo in siliti domov. Tako je vselej ostala na cesti sama in pobito je odkrevsala dalje. Ljudje so kmalu spregledali tudi to novo taktiko Xiang Linove žene. Vselej, ko se jije bližal kakšen otrok, se je že hinavsko oglasil kateri od mimoidočih, rekoč: »Xiang Lino va žena, ali ne bi bil Noj A Mao točno tako velik, če bi še živel?« Zdelo se je bilo, kot da nikoli ne bo opazila, da njeno pripovedovanje že dolgo dolgočasi vse mesto, da že zdavnaj ne vzbuja več sočutja, ampak samo še posmeh. Vendar ji je hinavski nasmešek na obrazu mimoidočih končno le dal vedeti, da njena tragedija nikogar več ne zanima. Zato je soseda, ki ji je bil postavil vprašanje, samo ošvrknila s srepim pogledom, ne da bi mu bila privoščila eno samo besedo. Prebivalci Luzhena jemljejo praznovanje novega leta vselej zelo resno. Takoj po dvajsetem dnevu danajstega meseca se v mestecu prično velike priprave na slavje. Tokrat je bil Četrti stric spet prisiljen začasno najeti moškega slugo, vendar je bilo dela še vedno preveč, zato so poslali še po tetko Lin. Teka Lin je zelo verna žena in ker kot budistična vegetarijanka ne sme ubijati živih bitij, ni hotela pomagati pri klanju kokoši in rac! Žato so jo uporabili pri pomivanju žrtvenih posod. Xiang Linova žena razen kurjenja spet ni imela drugega dela, zato je molče sedela v kuhinji in opazovala tetko Lin pri čiščenju svetih posod. Zunaj je lahno snežilo. »Ah, pa sem bila zares neumna,« je sama pri sebi spet zavzdihnila Xiang Linova žena, medtem ko je gledala skoziokno. »Že spet začenjaš!« Tetka Lin je naveličano dvignila pogled in se zazrla v vdovo: »Poslušaj, ali imaš to bra zgotino na čelu zares od takrat, ko si ob drugi poroki z glavo butnila ob rob oltarja?« »Mhm,« je nejasno pokimala vdova. »Povej mi, zakaj si takrat naposled le popustila?« »Jaz?« »Da, ti! Po mojem mnenju si si te poroke gotovo sama želela, drugače .. .« »Kje pa! Ko bi ti vedela, kako močan je bil!« »Ne verjamem ti. Sploh si ne morem predstavljati, da je lah ko kdo še močnejši od tebe. Seveda si to sama hotela, nikar se ne pretvarjaj!« »Ah, ti! Tebe bi rada videla, kako dolgo bi zdržala!« Se je nasmehnila Xiang Linova žena. Tudi nagubani obraz tetke Lin je prekril širok smehljaj, tako da je bil za hip podoben orehovi lupini. Njene izsušene oči so se za h ip spet ustavile na brazgotini Xiang Linove žene, nato pa se je starka zazrla v vdovine oči. Xiang Linova žena se je v zadregi spet zazrla skozi okno in se delala, kot da opazuje snežinke. Nasmešek je v hipu izginil z njenega obraza. »Veš, preveč pametno ravno nisi ravnala«, je prekanjeno nadaljevala tetka Lin. »Dosti bolje bi bilo, če bi se takrat malo bolj potrudila in se ubila! Tako pa si celi dve leti živela skupaj z drugim možem. A H sploh veš, kakšen greh si s tem storila? Kar pomisli; ko boš po smrti prišla na Spodnji svet, se bosta duhova tvojih dveh mož stepla zate in vladar podzemlja ne bo imel druge izbire, kot da te prežaga na dva dela in da vsakemu polovico. Vidiš...« Xiang Linova žena je od strahu onemela. V gorah ni bila česa takega še nikoli slišala. »Mislim, da bo najbolje, da se poskušaš čimprej spokoriti za svoj greh in se tako ubraniš pred peklenskimi mukami. Hitro pojdi k templju boga zemlje in daruj denar za nov prag pod tempeljskimi vrati. Ko bodo tisoči in tisoči hodili čezenj, bo ta prag trpel namesto tebe in tvoj zločin bo poplačan.« Xiang Linova žena ni odgovorila, ampak očitno sojo mučile strašne skrbi, zakaj naslednji dan je vstala s črnimi kolobarji pod očmi, fakoj po zajtrku se je odpravila v zahodni del mesta, kjer je stal tempelj boga zemlje, da bi naredila, kar ji je bila svetovala tetka Lin. Menih se je najprej branil in žrtve ni hotel sprejeti, in šele, ko je Xiang Linova žena obupano planila vjok, seje omehčal. Povedalji je, da znaša cena za nov prag dvanajst tisoč kovancev. Vdova že dolgo ni več govorila s sovaščani, ker so le ti bili siti njenega večnega pri-povedovanjao A Maovismrti. Ampak novica o njenem pogovoru s tetko Lin se je kmalu razvedela po vsem trgu. Ljudje so bili veseli nove zanimivosti v njihovem enoličnem življenju in kmalu so vdovo znova pričeli dražiti — tokrat zaradi njene brazgotine. »Hej, Xiang Linova žena; povej nam no, zakaj si takrat konec koncev le popustila?« se je oglasil prvi. »Zares škoda, da rana ni bila dovolj globoka!« je pristavil drugi. Verjetno je Xiang Linova žena iz njihovega glasu in smehljaja razbrala, da zbijajo vaščani šale na njen račun. Zato jih je vselej le srepo ošvrknila s pogledom in ni odgovorila. Kmalu pa pri takih pripombah sploh ni več dvignila glave. (Nadaljevanje prihodnjič) ko so cvetele marelice V primerjavi z Lotinim praznovanjem je bilo to kraljevsko kosilo, a zdelo se mi je, da za štabovce nič posebnega. Goveja juha, pražen krompir, solata, potica, da, tudi potica, in dolenjski cviček. Kuhar je kuhal, kurirji so stregli, štab je sedel za mizo, jedel, se šalil, sprejemal vesti, dajal povelja. Celo med kosilom je delo teklo, a v glavnem sem bila jaz osrednja tema veselega razpoloženja. Prevelike spremembe so bile zame, zato sem začela spoznavati, da je Darkovo življenju tu teklo drugače kakor moje. V takem okolju ni mogoče slediti tistemu, kar sem doživljala jaz okrog poroda in skrbi za otroka. In še nekaj me je neprijetno presenetilo: kako je dajal povelja, ki so jih kurirji nato odnašali k edinicam. Nekak skrit zametek trdote je bilo v njem, zametek brezdušnostr, ki se je vtihotapil vanj, odkar se nisva videla. Tega sem se zbala, ker njegove trdote ne bi mogla prenašati. Zato pravega teka kljub bogatemu kosilu nisem imela. življenje. Do sedaj ga je grenil Darko meni zaradi nesmislov, zdaj sem upravičeno na vrsti jaz, za kar imam tehten razlog. Odšla bi rada nekam daleč, zelo daleč. Žgoča bridkost se je vsesala vame in me ni več zapustila niti za trenutek. Darko mi postaja tuj zaradi trdote, še bolj tuj mi postaja zaradi žensk, s katerimi se je srečaval po edinicah. Ne samo s komisarko. Obtoževala- sem ga, ker je živel drugače-kakor jaz v Ljubljani. Po kosilu sva šla iz vasi. Vsak je vedel, da odhajava, da bi bila sama, pozd je obdaja! vas in gozd je pokrival pokrajino. Nevarnosti, ki je prej prežala iz vsakega grma, ni bilo več, ker so Italijani šli, Nemci pa šele prihajajo. Nekaj dni svobode je bila cela večnost radosti. Niti z besedo nisem omenila, kar sem čutila. Skušala sem se kazati, kot da me ni prizadelo, čeprav je vedel, kako je z menoj. Do najbolj skritih kotičkov sva se poznala. BH mi je za to hvaležen. V pričakovanju, da me ima pri sebi in me objame, jele na vse pozabil, ali se vsaj delal, da je pozabil. Najprej me je gledal, nato je šel z dlanjo čez moje lase, Ljubljana z otrokom vred se mi je zdela zgubljena. Izginila je, potonila. Prišli bodo časi, ko si ne bom mogla pomagati, ker ne bom o njem nič slišala. V svoji nesreči se nikoli ne varam. Kaj N se varala, ko pa časi moje nemoči prihajajo, tu so. Obdaja me popolna brezizhodnost. Sklenila sem, da ne bom šla na njihov miting. Bala sem se novih presenečenj. A sem si premislila. Najino trpljenje j n razočaranje bi opazili in bi se vse podrlo, tako pa le previsi^ čas, dokler me ne bodo kam poslali. I/ edinici me ne bodo pustili in tudi sama sem si želela čimprej iz nje. Miting je bil v prosvetnem domu, s harmoniko, petjem skeči. Deklamirali so gledališki igralci in igralke, ki so ob kapitulaciji Italije množično prišli iz Ljubljane. Motilo meje, d so pozdravljali štabovce, s katerimi, sem sedela v prvi vrsti, D pozdravi so bili sladkobni, odvratni, polni prilizovanja. Kako drugačni so bili kulturniki pred razpadom Italije. Ponavadi ranjeni borci. Njihov miting je bil neroden, a sočen, posj^' pošten. Zdaj pa sem slišala, da so že besedo , kulturnik V edinicah napravili poklicni kulturniki spotakljivo. Niso znal prenesti v te razmere svojega igralskega čara zadrskih desk, na katerih so nekateri še včeraj zabavali Ljubljano. To se ne da tako hitro spremeniti in iz ^zadrege brenkati s pozdrav komandantu in komisarju brigade, kar prejšnjim kulturnikom $ na misel ni jprišlo. . Darko je govoril. Vedno je lepo govoril, a zdaj ga nisem poslušala. V zraku sem spet začutila igro. Po mitingu se je začel ples. Mnogokrat so plesali, odka sem bila v Ljubljani. Plešem z Darkom in z drugimi štabov0 $ Kako daleč je bil mali Darko od naju. Daleč od misli in čustev, katerimi sem ga ves čas spremljala. . Preletim Darka od časa do časa, ko pleše z dekleti-znam ločiti pristnost od te zadržanosti, ki jo povzroča moj prisotnost. Kako živahno je moralo biti vzdušje, ko je bUsam' Pretvarja se, slabo se pretvarja. Rada bi bila daleč stran, čeprav v Predovičevi pri teti J°' Kako rada bi čakala Štefko, da pride, da si odpne bluzo, pripravi veliko dojko za malega Darka. aa \ Najbolj priskuten se mi je zdel ,poušter tanc', ki so 9 hrupno plesali. Novost. Metali so vzglavnik drug pred drug6^ in se poljubovali. Eden izmed štabovcev je vrgel vzglavnik pred mene, a v meni se je uprlo. Nisem marala, da me poiN. Nastal je hrupen smeh in seveda zamera. Pregovarjali so m-Razpoloženje je bilo skaljeno, a nisem mogla, da bi nesrečo rešila sramote. Vse skupaj se mi je zdela osladna neumnost- (Nadaljevanje prihodnj^^ STRAN 12 VESTNIK, 2. SEPTEMBR*^ dopisniki so zabeležili PRITOŽNO KNJIGO. PROSIM Senekovičevi v Spodnjih Ivanjcih na zamočvirjenem terenu niso prav nič motili štorkelj na ""jnovodu, ko so obračali otavo. Štorklje so ?.. ne kot turisti — če so v dobrem in zane-aJivem okolju, se rade vračajo . . . L. Kramberger Slikanica z domačega dvorišča Ritin, snopov žitne slame za. pokrivanje streh, je čedalje manj, spomin na »čepe« in mlačev z njimi je skoraj zbledel. Pa ne docela. Ob kombajnih nekateri Pomurci še vedno zaupajo takšno ročno mlačev svojim izurjenim rokam, saj se trud dobro obrestuje. Tisti, ki hočejo imeti slamnate strehe, so včasih izredno neučakani, zato ne štedijo z denarjem. Žal se je dogodilo tudi to BELTINCI Ogledali so si dom žlaneU$tV° u^°kojencev Beltinci je pred kratkim za Pošto’ pripraYUo klet v Postojno in Izolo. V jatno^ S° ** °8^edali svetovno znano Postojnsko unoc’ -V Iz°E Pa, poleg drugih znamenitosti, dom ^k°jencev Slovenije. unotn- sama ugotovitev je bila, da je dom izmpn^enCev v ^z°b ze'° ieP’ da lahko v vsaki Sova k spre-!me 350 ljudi — tolikšna je namreč nje-»eDos aa3^'te.ta ~ in da je dobro lociran, saj je v so ser v'eP° urejena plaža. Še posebej pa kopanj v tnei^ci ?a.“mali za. P°goje in možnosti tem nr3 V 30 stopinj ogrevani morski vodi v zaprlo vzaSt°rU’ ^ot zanimivost velja omeniti, da vo-nim si Prt^ kopalnem bazenu ogrevajo z vgraje-s° se . ^mom na sončno energijo. In ne nazadnje domu. e t|uski upokojenci navdušili za letovanje v mu v prihodnjem letu. A. H. Da ne bo šlo vse v pozabo, poglejmo kako je bilo po žetvi in kratkem sušenju pri Duhovih v Lipi, kjer sta dva spet zavihtela »čepe«. Pred dnevi sem nič hudega sluteč vstopila na avtobusni postaji v Murski Soboti na avtobus TOZD Certus, ki vozi v smeri Lendava—Ljubljana. Ker sem prispela zadnji trenutek in se mi je mudilo na delo v Tišino, avtobus pa je bil že nabito poln, sem mimo čakala na sprevodnika in vozovnico. Vljudno sem prosila vozovnico do Tišine, medtem ko je avtobus že krenil s postaje in mimo ponudila tisoč din. Drobiža tokrat pač nisem imela pri sebi. Toda na moje veliko presenečenje me je sprevodnik grobo nadrl z besedami: »A me vi mislite za-jebavati?! Dajte mi dvanajst dinarjev drobiža.« Da je bila mera polna, je šofer takoj nato avtobus zaustavil, odprl vrata in me enostavno nagnal z avtobusa, preden sem utegnila kaj pojasniti. Presenečena in razburjena hkrati sem takoj šla v prometno pisarno, kjer pa na mojo zahtevo po pritožni knjigi le-te nisem dobila z izgovorom, da je nimajo. Šele kasneje sem po večjih zapletih uspela zvedeti za priimke in imena teh »vljudnih« in tako »kulturno vzgojenih« delavcev Certusa. To sta Jože Grah in Jože Voreš. Namenoma sem opisala dogodek kot tudi priimek in ime obeh delavcev. Zadnje čase smo na kongresih in mnogih sestankih slišali pozive, naj se proti nedelu, neodgovornosti, nezdravim pojavom, šikaniranju, nekulturi in ppdobno borimo tako, da konkretno in javno pokažemo na krivce. Odločila sem se za to objavo dogodka na avtobusu, ker bi želela, da se takšni pojavi v prihodnje ne ponavljajo. Bojim se namreč, da so se podobne neljube izkušnje dogodile še kakšnemu potniku. Toda tako vendarle ne gre. Vsak razume, da je delo šoferjev in sprevodnikov na avtobusih zahtevno, odgovorno in naporno — trdo delajo in si služijo svoj kruh. Toda, ali je tak način obnašanja do potnikov v naši družbi dovoljen, normalen?! Vprašujem, po kakšnem zakonu ali predpisu mora potnik imeti na avtobusu vedno le drobiž pri sebi, po kateri ustavi se sprevodniki lahko kregajo in celo žalijo potnike, zakaj v prometni pisarni ni pritožne knjige, ki mora tam biti po predpisih in končno ali samoupravni in drygi organi Certusa v Murski Soboti vedo za takšno obnašanje njihovih delavcev?! V nobenem primeru ne želim s tem pismom ocenjevati dela vseh delavcev Certusa, saj si s trdim delom in prizadevno ustvarjajo svoj dohodek. Toda, če je že kdo zaskrbljen, da s takim javnim pismom v Vestniku kolektiv Certusa izgublja ugled, bi le želela skromno pripomniti, da gotovo ne zaradi tega pisma, ampak zaradi početja omenjenih članov kolektiva. Marija KONKOLIČ Murska Sobota Bara Duh, s pomočjo drugih, naredi vsako leto po 30 snopov, in to je za njena leta dovolj. Spozna se na to delo in noče, da bi vabljiva ročna opravila tonila v pozabo. Pri takšnih opravilih ima vedno nekoga ob sebi. Ob tem »Tako pa se delo konča,« je pri zavezovanju snopov povedala Bara Duh iz Lipe in se ob mlajših občudovalcih z veseljem zazrla v — obratni strojni tehnik — smer: energetik: 30 učencev Pogoji za vključitev v program: Uspešno končana poklicna kovinarska ali avtomehaniška šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj v kovinarski oz. avtomehaniški stroki. Izobraževanje ob delu traja 3 leta. Prijave sprejema tajništvo Centra 10 dni po objavi razpisa. K prijavi za vpis je potrebno priložiti še spričevalo o končanem zadnjem razredu poklicne šole in spričevalo o zaključnem izpitu. Šolnina bo za omenjeni program znašala predvidoma 10.000,00 din do 14.000,00 din letno, odvisno od števila vpisanih učencev. Že prijavljeni kandidati naj se ponovno ne vpisujejo. TEHNOSTROJ Som, da mu ni P enakega h avstriiSL SdCo je ’m®1 nedavno Giinter Spelec sUlno Gr e Radgone. V jezeru, pod znano go-hiel ogrnm V Zamarkovi, nedaleč od Lenarta je m 64 cm "e8a soma. Riba je bila dolga meter Skoraj mn/- ala pa Je Preko 27 kilogramov. VeWkanko erje,no Ie> da je ujel avstrijski ribič sem na filmski trak zabeležil tole oblogi j,, “omačjji Zlate Nemec v Šafarskem !?dišča. Nn-a drugo leto izkopavajo ostanke Pa^jo v pi .Predmete, nekaj sojih že našli, J* ’*kopaVan. finski muzej v Mursko Soboto, hi Ra»vi« ,m Pomagajo tudi mladi iz Šafar-azkrižja. k. ^uvničar Cr,?? kakšno e ® debelem krompirju neradi dili'1*1 Pa niso P^dno, Mencingerjevi v Murskih de|<„ Uajvečii . v ^dregi. Tudi takrat ne, ko so gramov it krompir na tehtnico. Kar 85 Je Pokazala ... F. K. SEPTEMBRA 1982 PETANJCI Kljub dežju je akcija uspela Zadnjo soboto v avgustu so se Petanjčani lotili utrjevanja in zavažanja poljskih cest. Kar štirinajst traktoristov je razvažalo gramoz, ki ga je izkopaval bager delovne organizacije Konstruktor — Pomurje, za nekatere prevoze in razgrinjanje z desko pa je poskrbelo KG Rakičan. Med delom jih je sicer prekinjal dež, vendar je 30 vaščanov, skupaj z drugimi, dokaj temeljito opravilo žadano nalogo. Kdo bo govoril? Ne vem, če sem pravimo razumel Odlok SO M. Sobota o pogrebnem ceremonialu. Med drugim je bilo napisano, da se od vsakega pokojnika mora nekdo v krajevni skupnosti posloviti s primernim govorom. Po sprejetju odloka je namreč več primerov, da na pogrebih poslovilnih govorov ni, zato bi rad vedel — pa tudi drug[ občani bi radi vedeli, če je po odloku poslovilni govor obvezen za vse pogrebe in kdo je dolžan poskrbeti za govornika. Anton Horvat Izšlo je glasilo Mladi OO ZSMS Sebeborci so izdali prvo številko glasila pod naslovom TOPOLI. Presenečeni so bili nad dobrim sprejemom glasila med vaščani. Vsaka hišna številka je prejela en izvod. Hkrati pa že pri prvi številki ugotavljajo pomanjkljivosti, ki jih bodo sčasoma skušali odpraviti. Glasilo bi izšlo enkrat letno. Simona F. Slaba zavest mladih Mladina iz Gornjih Moravec je minulo nedeljo pripravila športiio-rekreativne igre, ki so na žalost zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip odpadle. Kaj je temu vzrok, ni znano. Vsekakor pa je m prisotna slaba zavest mjadih, saj lahko mladinska organizacija v teh poletnih mesecih stori zelo veliko prav na športnem področju. Mladi se očitno premalo zavedajo, kako zdravo je športno udejstvovanje. Prav na takih srečanjih se sklepajo trdnejše vezi med OO. Velik del krivde nosi pri tem vodstvo vsake OO, saj ne zna na pravi način pritegniti mladih. S takim ravnanjem pa se jemlje tudi volja do dela taki OO, kot je v tem primeru mladinska organizacija G. Moravci. Velikokrat slišimo kritike mladih češ starejši nas ne razumejo, ne vprašajo se pa zakaj ne. Prav gotovo starejši ne bodo razumeli mladih, ki samo, kritizirajo, ne delajo pa nič. Simona F. TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER .PREŠERNOVA C. 40 Telefoni: 81 -615, 81 -625, 81 -635, 81 -645 TEHNOSTROJ LJUTOMER NUDI 10% POPUST IN TAKOJŠNJO DOBAVO SVOJIH PROIZVODOV ZA NAKUP Z DINARJI DEVIZNEGA POREKLA! Plačilo je možno s predračunom TEHNOSTROJA pri poslovalnicah Ljubljanske banke v Pomurju. Informacij? in predračune dobite pri prodajalcih kmetijske mehanizacije ali pri proizvajalcu STRAN 13 III. KOLESARSKI MARATON „TREH SRC” SODELOVALO BLIZU 450 KOLESARJEV ---Športni obrazi--------—T Miloš Horvat -dvakrat drugi v državi Letos je kolesarski klub Pomurje iz Beltinec v sodelovanju s pomurskimi občinskimi zvezami in pod pokroviteljstvom Radenske že tretjič pripravil III. kolesarski maraton „Treh src.” Na sporedu sta bila dva maratona — mali 50 kilometrov in veliki 110 kilometrov. Skupno se ga je udeležilo blizu 450 kolesarjev iz cele Slovenije, med njimi pa jih je bilo precej tudi iz Pomurja. Največ jih je startalo v Ra dencih, kjer je bil tudi start in cilj_ malega maratona, in sicer 278 kolesarjev. Nekateri pa so startali v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi. To je bila doslej največja udeležba, ki pa bi bila prav gotovo še večja, če bi bilo vreme boljše. Med letošnjimi udeleženci kolesarskega maratona je bilo veliko tudi takih, ki so prvič kolesarili in se nadvse zadovoljni vmili na cilj z obljubo, da se bodo tudi v prihodnje udeležili kolesarskih maratonov. Najstarejši udeleženec je bil 67-letni upokojenec Tone Šlebir iz Murske Sobote, najmlajši pa 11- KAJAKAŠTVO DVE PRIREDITVI NA REKI MURI Preteklo soboto in nedeljo sta bili ha reki Muri dve zanimivi kajakaški prireditvi. V soboto je bil tradicionalni spust za Dimekov memorial od kroškega broda do Srednje Bistrice, na katerem je sodelovalo 45 udeležencev. Na Srednji Bistrici pa so odprli novo čolnarno, kije veljala okrog 150.000 dinarjev, zgradili pa so v glavnem s prostovoljnim delom. Z otvoritvijo čolnarne so dani pogoji za razvoj kajakaštva tudi v tem delu Prekmurja. V nedeljo pa je bil na sporedu 18 kilometrov dolg kajakaški maraton od mostu v Gornji Radgoni do krotkega broda. Udeležilo se ga je 30 kajakašev iz šestih društev Slovenije in Hrvatske. Najbolje se je odrezal Cejjan Konda, ki je prvi priveslal ni cilj v času 44 minut. Obe prireditvi sta kljub slabemu vremenu lepo uspeti. Rezultati — K-l mladinci: 1. Jelenc (Nivo), 2. Titan (Mura), 3. Seničar (Nivo); člani: 1. Konda (Nivo), 2. Svolšak (Ljub), 3. Zupan (Kr); v ekrani: 1. Grašič (Kr), 2. Vrbovšek (Nivo); turisti: 1. Hribernik (Raš), 2. Adam (Ljub), 3. Kaniški (Vari); Člani C-l: Višnjevič, 2. Milihram (oba Vart); člani C-2: 1. Kociper—Malogorski (Var), 2. Titan—Titan (Mura), 3. Tomašek—Tomašek (Var). Ekipno: 1. Varteks 17, 2. Mura (Krog) 11, 3. Nivo 10,4. Ljubljana 4 ter Kranj in Rašica po 3 točke. KOŠARKA — POKAL VOLANA POMURJE TRETJE V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil 5. tradicionalni košarkarski turnir ženskih ekip za pokal Volana, na katerem je sodelovalo osem ekip, ki so tekmovale v dveh skupinah. Med njimi sta sodelovali tudi ekipi Branika iz Maribora in Pomurja iz Murske Sobote. Lep uspeh so dosegle mlade košarkarice Pomurja, ki so v konkurenci drugoligašev osvojile tretje mesto. Ekipa Pomurja je namreč nastopala na turnirju edina kot članica republiške lige. Strelce za Pomurje so bile: Koren 93, Žitek 88, Šiško 57, Merklin 30, Flegar 26, Gašper 10, Bore 6, Brumen 5 in Maroša 4. / Rezultati: Pomurje: Ikaruzs 59:31, Volan A : Pomurje 29:49, Pomurje : Zalahus 60:28, Pomurje : Zalahus 60:28, Pomurje : Branik 70:83 in MAV-NTE : Pomurje 93:81. Vrstni red: 1. MAV-NTE, 2. BNmik, 3. POMURJE, 4. Volan A, 5. Ikarus, 6. Zalahus, 7. Otvos in 8. VoidnB. SNL ZMAGI MUREIN LJUTOMERA V drugem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je Mura doma premagala moštvo Tabor-Jadran iz Sežane z 2:1. Oba gola za Muro je dosegel Slavic. Lendavska Nafta pa je z 0:2 izgubila tekmo v Kopru. V prvem kolu tekmovanja dru letni Borut Litrop iz Turnišča. Posebej velja omeniti skupino upokojencev iz Murske Sobote: Ivana Ferbežarja, Antona Filipiča, Štefana Vogrinčiča, Antona Titana, Toneta Šlebirja, Janeza Flajsingerja in Dušana Devetaka, ki ^e je tokrat odločila za sodelovanje na maratonu. Istočasno pa so pri društvu upokojencev v Murski Soboti tokrat tudi ustanovili sekcijo rekreativcev, ki bo v prihodnje skrbela za tovrstno rekreacijo svojih članov. Pred dnevi so sekcijo rekreativcev ustanovili tudi pri KK Pomurje v Beltincih. Letošnji III. kolesarski maraton „Treh src” je lepo uspel, saj so bili zadovoljni udeleženci in organizatorji. Vsi pa so zelo hvalili progo, ki je ena najboljših v Sloveniji in zlasti primerna za začetnike, ker poteka po ravnini. S prevzemom pokroviteljstva Radenske pa ima pomurski kolesarski maraton še lepšo prihodnost. Feri Maučec ge slovenske nogometne lige vzhod pa so prijetno presenetili nogometaši Ljutomera, ki so na Ravnah premagali Fužinar s 3:2. V naslednjem kolu igrajo: Izo-la:Mura, Nafta:Rudar (Tr) in Ljutomer:Kladivar. ATLETIKA — REP. PRVENSTVO DVOJNA ZMAGA ŠIFTARJA V Mariboru je.bilo republiško prvenstvo posameznikov v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Tekmovanja so se udeležili tudi Sobočani: Vito Šiftar, Igor Potočnik, Dušan Rantaša, Srečko šarkanj in Majda Grabar in se lepo odrezali. Najuspešnejši med njimi je bil Šiftar, ki je dosegel dva republiška naslova. Zmagal je v teku na 100 m s časom 11,0 in v teku na 200 m s časom 23,5. Potočnik je v teku na 400 m z rezultatom 54,8 zasedel deveto mesto, Rantaša pa z rezultatom 56,3 17.mesto. V teku na 1000 m je Potočnik (2:41,77) bil šesti, Rantaša pa (2:49,7) 16. Oba sta dosegla osebna rekorda. Pionir Šarkanj je skočil v daljavo 5,08 m, pionirka Brabarjeva pa je 400 m pretekla v času 74,5. Rezultati I. kola PNL Lipa:Hotiza 0.7 Veržej:Tešannvci 1 d 6eltinka:Tišina 5 J) Dobravnik:Crenšovci 1H Tumišče:Petišovci 3:1 Bakovci :Radgona preloženo POKALNE NOGOMETNE TEKME Čarda:Bratonci 7:4 Melinci:Puconci prek. Rakičan:Romah 4:1 Križevci:Apače 0:3 Cankova £ančani 3:2 Bogojina:Grad 3:5 Rogašovci:Dokležovje prek. STRELSTVO Prvo mesto Panoniji ŠD Mura iz Murske Sobote je organizirala tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču ob kanalu. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip ali 41 posameznikov. Ekipno je zmagala Panonija z 293 krogi pred DRSI 288, MI 242, Kovinarjem 241 in Cankovo 223 krogov. Med posamezniki je zmagal J. Horvat (Mura) s 86 krogi pred Kovačičem (Pan) 85, Vajndor-ferom (DRŠI) 82, Bukovcem (Tiš), 82 in Obakom (Can) 80 krogov. ŠPORTNI RIBOLOV Golob tretji v Sloveniji Ob reki Lahinji pri Metliki je bilo republiško prvenstvo v športnem ribolovu paraplegikov, katerega se je udeležilo 22 paraplegikov iz celotne ^Slovenije. Med njimi so bili tudi predstavniki Pomutja in se lepo odrezali. V ekipni konkurenci je Pomurje zasedlo drugo mesto za Novim mestom in Mariborom. Med posamezniki pa je Golob (Pomurje) osvojil tretje mesto s 1100 točkami. NOGOMET ZAGREBŠKI DINAMO V BELTINCIH Kombinirano moštvo Dinama iz Zagreba bo v soboto, 4. septembra 1982, gostovalo v Beltincih in odigralo prijateljsko tekmo z domačim moštvom, prvakom prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Tekma bo ob 16.00 uri na igrišču v parku. S tem se bo izpolnila želja ljubiteljem nogometa v Beltincih in okolici. Računajo, da si bo tekmo ogledalo veliko število gledalcev. JUDO SOBOČANI ZAČELI S PRIPRAVAMI Judoisti soboškega Partizana so se začeli pripravljati na novo tek-'movalno sezono. Priprave so razdelili v tri dele. Prvi del bo potekal NOGOMET Tečaj za nove sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota organizira tečaj za nove sodnike, ki se bo pričel v ponedeljek, 6. septembra 1982, ob 17.00 uri v prostorih doma Partizan v Murski Soboti. Ker v Pomurju občutno primanjkuje nogometnih sodnikov, organizatorji vabijo, da se tečaja udeleži čimveč kandidatov, ki imajo veselje do vodenja nogometnih tekem. Prijavijo se lahko tik pred pričetkom tečaja. ROKOMET Krog: Črenšovci 25:19 V povratni kvalifikacijski tekmi za sodelovanje v drugi slovenski moški rokometni ligi — vhod je Krog premagal pomurskega prvaka Crenšovce 29:19. Najuspešnejši pri Krogu so bili Varga 9 ter brata Makovec po 4 gole, pri Crenšovcih pa Novak 8 in Švec 5 golov. Ker so tudi v prvem srečanju zmagali rokometaši Kroga, bodo tako poleg Poleta in Bakovec sodelovali v II. slovenski ligi, katere prvenstvo se začne že v nedeljo. BAKOVCI: V. NEDELJA 23:23 V prijateljski rokometni tekmi so Bakovci igrali neodločeno s slovenskim ligašem. Največ golov za Ba-kovce sta dosegla Marič 7 in Smodiš 6. MALI NOGOMET Zmagali veterani Partizan Ljutomer je organiziral turnir v malem nogometu pred pričetkom tekmovanja v prvi in drugi občinski ligi Ljutomer. Na turnirju je sodelovalo 10 od 18 ekip, ki bodo tekmovale v občinskih ligah. Presenetljivo je zmagala ekipa Veteranov iz Ljutomera pred Partizanom Cven, mladinci Partizana Ljutomer in Kamenščakom. Vse štiri ekipe so dobile pokale in diplome. Tone Ficko na stadionu gimnazije in Fazanerije v Murski Soboti, drugi del priprav bodo opravili ob morju, tretjega pa v domu Partizana na blazinah. Na pripravah, ki jih vodi kot trener Evgen Smodiš, sodeluje 15 mladincev, 8 članov in 3 mladinke. Kasneje se bo vključil v priprave tudi Danijel Kisilak, ki se bo vrnil iz JLA. V kratkem pričakujejo tudi vrnitev Franca Fajhtingerja iz JLA. Kisilak in Fajhtinger bosta pomenila veliko okrepitev soboškega Partizana v prihodnji tekmovalni sezoni. V JLA pa bo meseca oktobra odšel Vinko Apšner, kar se bo prav tako poznalo v ekipi soboškega Partizana. Kljub vsemu pa upajo, da bodo z dobrim delom in zavzetostjo tekmovalcev Kavčiča, Mihaliča, Šemna, Meničanina in drugih tudi v prihodnje dosegali vidne rezultate. Ponovno so začeli z vadbo tudi nekateri člani, ki so bili odsotni. O. Sooš V rokoborski sekciji soboške-, ga Partizana se nenehno pojavljajo novi talenti, ki se dokaj hitro uveljavljajo ne le v slovenskem, temveč jugoslovanskem merilu. Med te sodi tudi osemnajstletni Miloš Horvat, dijak srednješolskega centra v Murski Soboti. Z rokoborbo se je začel ukvarjati leta 1978 na osnovni šoli Črenšovci, kjer je nekaj časa igral tudi rokomet. Bolj ga je pritegnila rokoborba, zelo mlada športna panoga v Pomurju, s katero se je začel načrtno ukvarjati in že čez dve leti je dosegel prvi vidnejši uspeh na državnem kadetskem prvenstvu v Zagrebu, kjer je v kategoriji do 65 kg osvojil-tretje mesto. Prav ta uspeh mu je dal še več volje do načrtne NOGOMET SPREMEMBA PRAVIL „ Mednarodna nogometna organizacija je sprejela spremembo P1^ nogometne igre, ki jih je sprejela tudi NZ Jugoslavije in so torej že v veU vi. Gre za spremembo igre vratarja in pa zamenjavo igralcev. Po nov ih P vilih sme vratar z žogo v roki narediti le štiri korake ali jo imeti v roki le sekunde in jo mora poslati v igro. Ne sme pa jo vreči na tla in jo p°n° . prijeti v roko, ker je to po novih pravilih prekršek, ki se kaznuje v kak skem prostoru z indirektnim strelom. Lahko pa vratar spusti žogo nat jo vodi z nogo ter nato pošlje v igro. Druga sprememba pravil nogome igre pa se nanaša na zamenjavo igralcev. Ta se sme izvršiti tako, da '8^' ki želi vstopiti v igro, mora priti z lističem k stranskemu sodniku, ta pa ra glavnega sodnika opozoriti na zamenjavo tako, da vodoravno uvl® nad glavo zastavico. Ker večina igralcev še ni seznanjena s spremembo P vil nogometne igre, prihaja do težav pri sojenju nogometnih teke Pomurju in tudi do incidentov. Zato bi bilo prav, da bi pri slehernem k poskrbeli za to, da bi bili tako igralci kot funkcionarji seznanjeni s sp membami pravil nogometne igre. HOKEJ NA TRAVI Slovenija zadnja .n V soboto in nedeljo je bil v Zagrebu tradicionalni turnir Bratstva . enotnosti v hokeju na travi, na katerem so sodelovale štiri reprezen >co Vojvodina, Srbija, Hrvatska in Slovenija. Slovenija, katero reprezen so v glavnem sestavljali pomurski igralci je izgubila vsa srečanja in . dla zadnje, četrto mesto. Rezultati: Vojvodina : Slovenija 5:0, br Slovenija 2:0, in Hrvatska : Slovenija 7:1. RAZPORED TEKEM I. M NL Murska Sobota L kolo — 12/9-82 Dokležovje : Puconci Šalovci: Apače Rakičan : Bogojina Carda : Rogašovci II. kolo — 19/9-82 Puconci: Rogašovci Bogojina : Carda Apače : Rakičan Dokležovje : Šalovci III. kolo — 26/9-82 Šalovci : Puconci Rakičan : Dokležovje Carda : Apače Rogašovci: Bogojina IV. kolo—3/10-82 Puconci : Bogojina Apače : Rogašovci Dokležovje : Carda Šalovci: Rakičan V. kolo — 10/10-82 Rakičan : Puconci Carda : šalovci Rogašovci: Dokležovje Bogojina : Apače VI. kolo — 17/10-82 Puconci : Apače Dokležovje : Bogojina šalovci : Rogašovci Rakičan : Carda VIL kolo T- 24/10-82 Carda : Puconci Rogašovci: Rakičan Bogojina : Šalovci Apače : Dokležovje vadbe in uspehi niso izostali. Doslej največji uspeh je dosegel v letošnjem letu, ko je bil na državnem prvenstvu za mladince dvakrat drugi in mu je le za las ušlo mesto v državni reprezentanci. Drugo mesto je zasedel na državnem mladinskem prvenstvu v grško-rimskem stilu v kategoriji do 81 kg v Murski Soboti in na prvenstvu v prostem stilu, ki je bilo v Stipu. Sicer pa je bil na republiškem članskem prvenstvu, kije bilo v Ljubljani, v kategoriji do 74 kg tretji ter sodeloval na pripravah državne mladinske reprezentance, ki je sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu v Leipzigu, kjer pa ni sodeloval. Miloš Horvat je letos edem najuspešnejših rokoborcev soboškega Partizana ne le v Pomurju, temveč v Sloveniji. Evidentiran je kot možen kandidat za državno mladinsko reprezentanco. Sicer pa je zelo vesel vrnitve Ranca Podleska iz JLA, saj je tako dobil dobrega tekmeca za vadbo, kar se bo prav gotovo poznalo tudi Pr' njegovih bodočih nastopih. Hvaležen je tudi društvenim kolegom Serneku, Halasu in Danijelu Vrbančiču, ki so mu veliko pomagali pri njegovi vadbi in nastopih. Seveda pa je najbolj hvaležen trenerju Blažu Davidovske-mu, ki ga je navdušil, da se je začel ukvarjati s to borbeno športno panogo in ga tudi načrtno vzgajal. Feri Maučec II. MNL Murska Sobota L kolo — 12/9-82 Bratonci : Romah Ižakovci : Gančani Melinci : Pušča Grad : Vrelec II. kolo — 18/9-82 Romah : Vrelec Pušča : Grad Gančani: Melinci Bratonci : Ižakovci III. kolo — 25/9-82 Ižakovci : Romah Melinci : Bratonci Grad : Gančani Vrelec : Pušča IV. kolo —3/10-82 Romah : Pušča Gančani : Vrelec Bratonci : Grad Ižakovci: Melinci V. kolo — 9/10-82 Melinci : Romah Grad : Ižakovci Vrelec : Bratonci Pušča : Gančani VI. kolo — 17/10-82 Romah : Gančani Bratonci : Pušča Ižakovci : Vrelec Melinci : Grad VIL kolo —23/10’82 Grad : Romah Vrelec : Melinci Pušča : Ižakovci Gančani : Bratonci STRAN 14 VESTNIK, 2. SEPTEMBR^^ kronika z UPRAVE ZA NOTRANJE, ZADEVE V MURSKI SOBOTI ! Varno v šolo in domov J Začelo se je novo šolsko sreče, ki jo je doživel 5. Stare Nove vasi pri doma- vozil vinien. sai ie snov v Začelo se je novo šolsko leto, s tem pa se je tudi povečalo število ljudi na cesti: pešcev, kolesarjev... Možnosti za prometne nesreče je naenkrat več kot sreče, ki jo je doživel 5. I rutami okrog vratu. Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpL sov in pravil, kakor tudi I dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v pro-I metu, je temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne I varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Udeleženci v •Pernetu, posebej vozniki motornih vozil ne smemo I dovoliti, da bi nas zapeljala moč motorja našega vozila, trenutna slaba volja 'ali vihravost. Posebne pozorno-Isti in obzirnosti so vredni v prometu otroci in stari ljudje. Za sodoben cestni pro-I "tet so nezreli, nebogljeni. Storimo torej vse, kar se le da, da bo število prometnih nesreč manjše. Dogajanja Ina pomurskih cestah namreč še vedno zbujajo hudo zaskrbljenost, kajti promet-ne nesreče se kar vrste. Tudi današnje poročilo je dolgo. I 23. avgusta je v soboški bolnici umrl 70-letni Alojz Sever s Cvena. Klonil je za Posledicami prometne bi posebej nakazal spremembo smeri vožnje. V tem času je iz nasprotne smeri pripeljala s kombijem Danica Novak iz Lukavec, ki kljub zaviranju ni uspela preprečiti nesreče. Ob naletu vozil je nastala gmotna škoda za 35 tisoč dinarjev, Senčar pa se je tudi telesno poškodoval. Vozil je kolo z motorjem, čeprav ni imel potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Neprimerna hitrost je vzrok prometne nesreče, ki seje pripetila v Čemelavcih. Janez Hadler je vozil osebni avto iz Murske Sobote proti Polani. V čemelavcih je nameraval prehiteti kolesarja Branka Ločnikarja iz Predanovec. V tem času pa mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Hadler je ponovno zavil na desno in trčil v kolesaija Ločnikarja, ga zbil po cesti in hudo goni. Dragomir Gajič iz Bijeline je ustvaril svoje vozilo, prav tako pa je ravnal tudi z najim vozeči Edvard Schreiner iz Avstrije. Tega pa ni mogel pravočasno storiti Srečko Babšek iz Sestrže pri Ptuju (vozil je namreč v prekratki varnostni razdalji), zato je trčil v Schreineijev avto in ga celo potisnil nekoliko naprej, tako da je dosegel Gajičevo vozilo. Materialno škodo so ocenili na 30 tisočakov, Babšek pa se je tudi poškodoval. Še ena prometna nesreča se je zgodila prejšnji teden. 28. avgusta ob 23.30 uri seje guma na osebnem avtu, ki ga je skozi Gederovce vozil Anton Weingerl iz Murske Sobote. Čeprav se je voznik skupaj s še enim avtomobilistom brž lotil gašenja, znaša škoda vseeno 12 tisočakov. Medtem so že ugotovili vzrok: guma je začela tleti zaradi trenja (segrevanja) v zavornem mehanizmu. Za konec pa še tole: 23. avgusta je v mariborski bolnici umrl 73-letni Alojz Zemljič iz Radvenec, in sicer zaradi poškod, kijih je dobil en dan prej. 22. avgusta ob 21. uri je namreč padel s 3 metre visokega skednja, kjer je nameraval prenočiti. Š.S. Stanislav PANKER, mlekar, Satahovci 18 in Amalija KUMIN, konfekcijska šivilja, Satahovci 25; Slavko ERJAVEC, strojni tehnik, Lipovci 90 in Dušanka RECEK, vzgojiteljica, Murska Sobota, Stara 12; Janez ULEN, inštalater ogrevalnih naprav, Murski Črnci 47 in Cvetka FERKO, saldakontistka, Murska Sobota, Naselje Prekmurske brigade 10; Janez ŠKOF, študent, Medvode 134 in Dušanka GUTMAN, študentka. Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 18; Anton GJURA, avtomehanik, Črenšovci 52 in Angela HORVAT, konfekcijska šivilja, Rakičan 52; Franc GJERGJEK, strugar, Krog 13/a in Monika ŽITEK, kmetijska tehnica, Krog 34; Franc ASTER, delavec, Murska Sobota, Razlagova 10 in Zdenka LUKAŠEV, telefonistka, Murska Sobota, Razlagova 18; Ernest KOVAČEC, radiomehanik, Gornji Petrovci 42 in Maria Elizabeta DURR, — zavarovalna delavka, Miinchen. Slavko ŠKERLAK, miličnik, Sebeborci 24 in Jožica VOLAJ, miličnica, Sebeborci 24; Vladimir ŠKERLAK, elektromonter, Sebeborci 24 in Frančiška PETROVIC, šivilja, Sebeborci 93; Franc RAJNAR, prodajalec, Bakovci 50 in Marija JABLANOVEG, slaščičarka, Bakovci, Partizanska 21; Marijan LUCAN, strojni ključavničar, Popovača, Sisanška 83 in šarlota BAClC, natakarica, Pečarovci 24; Ivan LUNEŽNIK, agronom, M. Sobota, Mladinska 34 in Ana TITAN, pravnica, M. Sobota, Mladinska 34; Jožef CENER, delavec, Cemelavci 99 in Majda RATKO, delavka, Šalovci 173; Albert BEDlC. šofer, Hodoš 87 in Ivanka ŠKERLAK, kontrolorka, Gornji Petrovci 3; Marjan BENKlC, priučeni ključavničar, M. Sobota, Gregorčičeva 20/a in Jolanka JANŽA, snažilka, M. Sobota, Gregorčičeva 20/a; Ede K0NYE, šofer, Hodoš 28 in Erika KERČMAR, šivilja, Domanjševci 30. krvodajak ^Ko Kuzmič S KOLESOM PO JUGOSLAVIJI vsak četrtek NA MD A V SRBIJI sva bifa^U MDA Semberija 82 ^udi novL'aVa mala senzacija. s°Pisa se iP ar tamkajšnjega ča-Pot°vanin p°80varjal o najinem LPreJeli bri JL— lepo so naju bu akciip 8adlrjl Pa tudi v šta-dobro n„x S° se trudili, da bi se koj Dohit 'itl'a' Midva pa sva ta-n°vinar • na delovišče. Sam hudo praSr,ajU j? Popeljal. Po Prišli dn 9r,eesti smo končno le jih, |<0 " brigadirjev. Našla sva grmovju P • lvali na posekanem zadnje nt?1, so ravno pospravili izmed nfh°^e malice' Nekateri ?Pazovali v So kar nejeverno jih dojhJ Ka? se dogaja, ko sva tnu«činid Nn\V Pristni prek' da obstalo-°’ kmaiu so verjeli, tako doli J° tud' taki, ki se na Ko sva L80.1X51 Podajo s kolesi. Setn ODayJ'^Pt'dru^i'a Pri delu, hlače in imajo vsi dolge Kmalu Jlce z dolgimi rokavi. bi bil Dnri kS1 tudi jaz zaželel, da da "te pooblečen. Upam, bo ..trvau.^t0^ nikdar ne jem, kat»r revma. Med grmovnati ip k? je bilo potrebno Ute je’snr»i' ° tol'ko kopriv, da dniJ noL etavala "roza. Še dva kon2anXm dT pekio Ho delovnem drevu sva zvečer prisostvovala dekadni slovesnosti. Nedelja med brigadirji je kar hitro minila in misliti je bilo potrebno na odhod. V ponedeljek zjutraj sva se poslovila in se napotila novemu cilju naproti — Paračinu. Kaj kmalu je sonce začelo pripekati s polno močjo, da je vzdržljivost res prišla do veljave. Očitno pa je mojemu sopotniku zmanjkalo moči in volje. Ni pomagalo nobeno prepričevanje, odločil se je, da vožnje ne bo nadaljeval. In tako sva se v gostilni pri pivu poslovila. Vrnil se je k brigadirjem, jaz pa sem še razmišljal ali naj nadaljujem pot ali grem za njim. Odločil sem se, da bom šel dalje. Ni bila ravno prijetna misel na 2000 kilometrov samotne vožnje v neznano. No, prvi kilometri so hitro minevali in spoznal sem, da hitreje napredujem kot-prej oba. Dan se je prevesil v drugo polovico, ko sem opazil, da se vzponi čedalje bolj množijo. Ti so bili predznak, da sem v bližini Šumadije. Toda niso me spravili v slabo voljo, ravno nasprotno, celo užival sem, saj je pokrajina bila tako lepa, precej podobna I ' m s najemu Goričkemu. Pa ne, da bi mislili, da taka vožnja ni naporna. In tako sem prispel v bližino Arandjelovca. V vasi Partizani sem naletel na kamion z mariborsko registracijo in se seznanil s šoferjema. Vsi smo bili veseli snidenja, saj smo ugotovili, da smo bili sošolci. Kar precej dela je imela natakarica, ko nam je prinašala na mizo razne dobrote. Ko smo se poslovili, so nam bile glave kar precej težke. Medtem je sonce zašlo in napotil sem se spat. To noč sem prvič spal sam. Zleknil sem se na nekem travniku in kaj hitro zaspal. Ko sem se zjutraj zbudil, je bil ob meni velik pes, ki sem se ga pošteno prestrašil. Kmalu sem spoznal, da nima slabih namenov, prestrašil pa me je vendarle. Po okrepčilu v neki gostilni sem na psa pozabil in spočit in sit nadaljeval pot proti Kragujevcu. Nekje pred poldnevom sem se vzpel nad mesto, kjer je spominski park. Kar nekam tesno mi je postalo pri srcu, ko sem bral imena padlih dijakov in. ostalih talcev. Pri veličastnem spomeniku so v kamen vklesane zadnje besede dijakov in profesorjev in verjetno ni človeka, ki ga ne bi ganile. Omamljen in zatopljen v misli sem se odpravil iz tega lepega, vendar toliko groze vzbujajočega parka. Pot me je zatem vodila po želo zanimivi pokrajini in kaj hitro sem prispel v Cuprijo, kjer sem se pošteno okrepčal, s čevapčiči seveda, saj drugega nisem dobil. Dekle, ki mi je streglo, je kar nejeverno gledalo, ko sem spil že štiri coca cole in se še nisem odžejal. Te dni je reš strašno pripekalo. Ko sem se odpočil in se usedel na kolo, mej; ločilo od Paračina še 12 kilometrov. Točno ob dogovorjenem času sem se pripeljal na cilj, kjer so me že čakali domačini. STE GA VIDELI’ MURA M. SOBOTA — Anica Trstenjak (4), Martin Horvat (10), Ciril Pintarič (8), Marija Pintarič (4), Slavko Cener (2), Milan Lah (20), Janez Vinkovič (2), Vili Friškič (4), Štefan Vogrin (4), Geza Miholič (4), Ivan Zrinski (5), Bela Horvat (3), Jože Žitek (7), Stefan Rituper (6), Slavica Meglič (7), Karolina Koroša (3), Katarina Karoli (8), Branko Drvarič (4), Štefan Maučec (4), Avgust Škraban (5), Olga Potočnik (6), Marjeta Bratkovič (5), Stanislav Tompa (1), Viktorija Ferko (7), Rozika Jerič (4), Štefan Kuhar (10), Ana Kreslin (8), Klara Pehar (8), Anica Šebjanič (5), Marija Horvat (6), Rozalija Maguš (1), Martina Škraban (9), Marija Vbroš (14), Milka Forjan (6), Kristina Celec (4), Ida Zver (3), Metka Hahn (6), Marta Horvat (3), Margita Baša (3), Vera Jerebic (2), Jožica Šiftar (11), Helena Meglič (3), Marija Tratnjek (12), Majda Kulič (3), Janez Adamič (7), Ida Makovec (7), Brigita Baranja (1), Slava Kozar (1), Olga Lukač (3), Justina Gomboc (14), Gizela Kočar (28), Kristina Tratnjek (10), Helena Bencak (5), Anica Pulič (4), Vera Arvaj (4), Olga Plej (6), Emilija Gotar (12), Marija Kreslin (3), Anica Puhar (3), Ema Jerebic (1), Ana Zaplatič (8), Jožica Lutar (14), Darinka Kozar (10), Geza Žižek (6), Alojz Panker (6), Mufit Bačvič (4), Štefan Miholič (28), Štefan Balažič (8), Franc Pelci (3), Franc Vogrinčič (6), Anica Farkaš (1), Čeda Rihar (6), Jože Baranja (1), Hedvika Pucko (8), Jože Husar (7), Kristina Ftičar (9), Milan Nemec (8), Jože Lepoša (12), Franc Zemljič (1), Izidor Koroša (1), Jožica Ficko (1), Darinka Miholič (1), Alojz Perš (7), Franc Rapoša (9), Slavko Horvat (5), Stanko Amuga (10), Zinka Lukač (5), Štefan Antolin (5), Ivan Horvat (4), Ignac Ružič (4), Gabika Lukač (1), Jože Lebar (2), Franc Grah (13), Jože Vigali (8), Marija Mesarič (10), Irena Fras (11), Marija Čemi (8), Anica Grah (4), Franc Lukač (13), Vera Perkič (12), Katarina Hojski (1), Ema Vinkovič (3), Antonija Zver (3), Marija Kološa (3), Marija Serec (10), Majda Kumin (3), Marija Zver (4), Mira Bunderla (6), Milena Gjbrek (1), Marjeta Stražišar (1), Vilma Ljuboja (22), Drago Posavec (6). UNZ MURSKA SOBOTA — Jože Kerman (5), Dušan Pohovni-kar (8); DOM POČITKA RAKIČAN--Terezija Božič (21), Marija Klar (35); KIK POMURKA - Dezider Drvarič (7), Jože Fister (4), Jože Zavec (4), Štefan Pozvek (11), Ludvik Šebjanič (12); KK GORNJA RADGONA — Ciril Lilek (5), Tomaž Peternel (1); GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA — Jože Zavec (4), Marjan Terplan (2), Rudi Kulič (5), Drago Ficko (4), Alojz Marič (1), Karel Mekicar (9); AVTORADGONA GORNJA RADGONA — Anton Benko (12), PANONIJA M. SOBOTA — Evgen Sapač (11), Franc Kreft (6); KIK POMURKA M. SOBOTA - Stanko Cigut (II), Franc Temlin (1), Štefan Hartman (2); KULTURNI CENTER M. SOBOTA - Karel Šavel (1); LJUBLJANSKA BANKA M. SOBOTA - Maijan Šebjan (3); HOTEL DIANA M. SOBOTA — Koloman Serec (10); SPLOŠNA BOLNICA M. SOBOTA - Viktor Modlic (10); DRUŽBENA PREHRANA M. SOBOTA — Miša Faflik (10); KC KNJIŽICA M. SOBOTA — Anica Rižnar (5). Delavski svet ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota na podlagi 58. člena Statuta delovne organizacije Delovna organizacija ZUNANJA TRGOVINA s. p. o. Murska Sobota Dne 22/6-1982 je neznano kam odšel KOROŠAK Lovrenc, rojen 2/8-1914, iz Jamne št. 6, pošta Videm ob Ščavnici, SO Gornja Radgona, in se do sedaj ni vrnil. Osebni opis: Visok 170 do 175 cm, močnejše postave, osivelih las s čelno plešo, izrazitih obrvi, pri-stirženih brkov, oblečen v sive moške hlače, srajco svetlomodre barve s kratkimi rokavi in pokrit s slamnatim klobukom. Kdor bi karkoli vedel o navedenem, naj to sporoči najbližji postaji milice ali Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti. razpisuje dela in naloge1* VODJA DE IZVOZ Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po 25. členu Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska sobota (Uradne objave 28/81), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola — 2 ali 4 leta delovnih izkušenj v zunanji trgovini — zuannjetrgovinska registracija — aktivno znanje 1 tujega jezika — organizacijsko-vodstvene sposobnosti — moralno politične kvalitete ® Dela in naloge se razpisujejo za dobo štirih let. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA, 69000 Murska Sobota Lendavska 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave.1 ^•SEPTEMBRA 1982 STRAN 15 ZAGRIZLI V JABOLKO USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Člani učiteljskega zbora Zdravstvene šole Murska Sobota so se zbrali na svojem prvem delovnem sestanku pred začetkom novega šolskega leta. Ugotovili so, da so delovna mesta učiteljev teoretičnega in praktičnega pouka na njihovi šoli ustrezno zasedena, tako da bo lahko pouk v šolskem letu 1982/83 nemoteno stekel. V minulih dneh so nekateri njihovi, v preteklem šolskem letu manj uspešni učenci, opravljali popravne izpite. Teh je bilo letos manj, saj so učenci lahko opravljali te izpite tudi že v julijskem roku. Dopolnilnih izpitov za vpis v 2. letnik usmerjenega izobraževanja bo tudi manj, kot so pričakovali. Razlog za to je v tem, da je Republiški zavod za šolstvo pred kratkim obvestil šole o spremembi pravilnika za vpis v 2. letnik usmerjenega izobraževanja. Tudi kakšna zadostna ocena iz predmetov, kjer bi bila po prejšnjem pravilniku potrebna vsaj dobra ocena, sedaj ni ovira za vpis v naslednji letnik usmerjenega izobraževanja. Tega so se še posebej razveselili učenci, ki bi morali opravljati dopolnilne izpite, pa mnogim sedaj to ne bo treba. Učenci prvih letnikov usmerjenega izobraževanja so si lansko leto želeli veliko dodatnega pouka in to predvsem tisti, ki nameravajo kasneje študirati na višjih in visokih zdravstvenih zavodih. Učiteljski zbor je sklenil, da bodo učencem prvih in drugih letnikov, ki bodo želeli imeti dodatni pouk iz predmetov, ki so najbolj pomembni za kasnejše šolanje, tudi letos nudili vso pomoč. Na šoli bodo imeli letos dva prva letnika in tri druge letnike usmerjenega izobraževanja ter dva tretja letnika in tri četrte letnike, ki pa se izobražujejo po prejšnjih programih. Učbenike za prvi letnik bodo učenci dobili v šoli, delovne zvezke pa bodo kupili v knjigami. Trenutno so največji problem učbeniki za drugi letnik Ul, ker jih še ni na tržišču. Manjkajo tudi nekateri učbeniki za prejšnje programe. Ti so namreč pošli,, dodatno pa jih ne tiskajo. Člani učiteljskega zbora pričakujejo, da bodo stvari v zvezi z učbeniki pravočasno in v zadovoljivi meri rešene, pri nekaterih predmetih pa se bo potrebno začasno zateči k »zvezkom«, to pomeni k zapisovanju snovi in potem k učenju iz zapiskov. Tudi prehod njihove šole na usmerjeno izobraževanje, ki vsem, posebej pa še učencem, veliko obeta, morda celo preveč, ne bo lahek. Marjan Pavlič Shod planincev na Lisci Slovenski planinci se bodo v nedeljo, 12. septembra 1982, zbrali na vsakoletnem shodu slovenskih planincev, in sicer letos na Lisci. Planinsko društvo »Matica« M. Sobota organizira ob dnevu slovenskih planincev enodnevni izlet na Lisco. Poseben avtobus bo odpeljal iz Murske Sobote v nedeljo, 12. septembra 1982, ob 430 uri z avtubusne postaje v M. Soboti. Avtobus se bo ustavil tudi v Beltincih. Udeleženci morajo plačati300,00dinarjev prevoznih stroškov. Planinci, ki bi se želeli udeležiti tradicionalnega shoda na Lisci, se lahko prijavijo blagani-ku PD »Matica« tov. Srešu na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Titova 24/III do vključno 07.09.1982. Upravni odbor PD Na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) m 8. člena zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS. št. 19/76) razpisuje Občina Murska Sobota javno dražbo za prodajo stanovanjske hiše št. 25 v Fikšincih, zgrajene naparc. št. 274zzemljiščem pare. št. 273 v skupni izmeri 1136 m2, k.o. Fikšinci, za izklicno ceno 309.342,80 din za vse navedene nepremičnine. Javna dražba bo v soboto, dne 18.9.1982 na kraju samem v Fikšincih ob 8. uri. Splošni pogoji dražbe so: 1 • Varščina znaša 31.000,00 din, ki jo je treba plačati pol ure pred pričetkom dražbe. 2 . Plačilo izdražene cene za zgradbo z zemljiščem mora biti izvršeno v 15 dneh od javne dražbe v korist žiro računa Krajevne skupnosti Pertoča. S prodajo deviz banki do zanimivih posojil in vrste novih ugodnosti kredit za začetek, obnovo in razvoj kmetijske ali ribiške dejavnosti, posojilo za popravilo avtomobila in kmetijskih strojev, kredit za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, N posojilo za nakup ali gradnjo garaže, oprostitev plačila temeljnega prometnega davka pri nakupu vrste izdelkov in dobrin trajnejše vrednosti, niz namenskih posojil po novih pravilnikih in vrsto drugih posebnih ugodnosti. VIZ Lendava TOZD osnovna šola JTJ Dobrovnik razpisuje naslednje prosto delo in naloge: Učitelja za podaljšano bivanje za določen čas Pogoji znanje Slovenskega in Madžarskega jezika. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Rogašovci razpisuje dela in naloge: učitelja podaljšanega bivanja na oddelčni šoli' Serdica, ža nedoločečan čas. Pogoj: U ali PRU. Nastop dela takoj. Na podlagi 11 .člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. lis SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 3. 8.1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutkov sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota I. Javno se razgrnejo osnutki grafičnih podlog sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 20/72, 11/75, 30/78, 17/80, 28/80 in 36/81), ki se nanašajo na določitev meja območij predvidenih za gradnje za naselja Andrejci, Bokrači, Dolina, Domanjševci, Fikšinci. Gerjlinci, Ivanovci, Kančevci, Kpšarovci, Kramarovci, Križevci, Krnci, Kukeč, Lončarovci, Ocinje, Panovci, Ratkovci, Serdica, Sotina in Večeslavci. Osnutki grafičnih podlog območij predvidenih zagradnje bod° razgrnjeni v posameznih naseljih 30 dni pd objavi javne razgrnitve v Uradnih objavah pomurskih občin. Osnutki grafičnih podlog bodo tudi na vpogled na Zvodu za ekonomiko in'urbanizem v Murski Soboti, St. Rozmana ul. 5 prl občinskem upravnem organu, pristojnem za izdajo lokacijskih dovoljenj, ob uradnih dnevih. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organ1 pripombe Žvodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel PONG RAC I. r. INTERNA BANKA SOZD ABC POMURKA MURSKA SOBOTA Razpisna komisija zbora Interne banke razpisujedela in naloge za čas štirih let DIREKTORJA INTERNE BANKE ABC POMURKA Občan, ki na svojem deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si s prodajo teh deviz banki zagotovi: dinarsko posojilo v gotovini, stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše, posojilo za razširitev in posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti, Podrobne informacije pri enotah naših temeljnih bank in po telefonu 061/216 422, vsak delavnik razen sobote -od 9. do 11. ure. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visokostrokovno izobrazbo s področja ekonomije, prava političnih ved; — da ima strokovne, organizacijske ali druge delovne sposobnos opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega organa, zlasti na poor združenega dela; -a|j. — da se zavzema za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih so stičnih odnosov; — da ima pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah; .. :j,jn — daimamoralnopolitičnevrline, kiizražajocelovitost strokovnih, politic morano etičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti doseo ga dela; — da izpolnjuje druge pogoje, ki jih predpisuje zakon. SOZD ABC POMURKA MURSKA SOBOTA Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge za čas štirih let SEKRETARJA SOZD ABC POMURKA „_D ki in VODJO DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNEGA POMENA SO4"’.j0 istočasnoopravljadela in nalogedirektorjaCentrazaekonomiko,organi inVazvoj. Sekretar SOZD-a mora izpolnjevati naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba pravne smeri s pravosodnim izpitom;. — štiri leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju; — izpolnjevanje celovitosti moralno etičnih vrednot. Vodja delovne skupnosti mora izpolnjevati naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri; in — »štiri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju poslovodnih ir nalog ali pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooD odgovornostmi; — izpolnjevanje celovitosti moralno etičnih vrednot. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih Pojita pošljejo nanaslov: SOZD ABC POMURKA, MURSKA SOBOTA, Len« ul. 9 v roku 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri- PZC TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota, objavlja javno licitacijo tfir^' za prodajo: osebnega avtomobila VW 1200 J, regi3i letnik 1974. Izklicna cena je 40.000,00 din. Prometni plača kupec. - Licitacija bo v nedeljo, dne 5/9-1982 ob & dvorišču Zdravstvenega doma Murska Grajska ulica 24. ]0^° Interesanti morajo plačati pred začetkom varščino, začetne cene. VESTNIK ^SEHFEMB^' STRAN T6 Radijski in televizijski spored od 3. do 9. septembra PETEK SOBOTR NEDEUR PONEDELJEK . TOREK SREDR ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 1530 — Zabavna glasba, t?nl reklamna sporočila, 16.00 - Dnevnik, 16.10 -koncu tedna, 17.00 -yjlepše želje s čestitkami m pozdravi, 18.00 - Vklju-ev osrednjega slovenskega sporeda. 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA ,J7:55 Poročila, 18.00 Ra-Plesni orkester zn31Novi Sad. 1830 Ob-nos/b l8’45 Pot v Prib°d-'°st. Nastanek, izobraževal-I9?ne^?' 1915 Risanka, rad' Clk cak- l9-24 Tv in zrna "S' 19 26 Zrno do 19 sš 9'3® Tv dnevnik, sand Vreme’ 19-57 propa-tie 20.00 Fan- nadai^' Streeta, ameriška gand JeVanka' 20-50 Pr°pa-Prezdri,a °ddaja, 20-55 Ne onem C' 21.10 Španske S 22ZVoe5Zde: A‘fredo - saJ i 2'05 Spremljajmo kino 2215 Nočni ,no’ 23-45 Poročila Rajniki ii. tv mre-žaršči^ ^'dnevnik v mad-•7 45 u Tv dnevnik, oddaia .o svet- otroška ?fan, ’ 18 'Judje 19 jo t aS?a Ča.S’ 20 fifi m Tv dnevnik, geni č °J svet glasbe: Diri-Zagrebškam‘r Dufck' 20-50 Povečaja.panorama, 21.05 r*ja 21 s,sdKIkumentaSna se' kino: Ma- , 23.50) dn®eskl Pdm (do 15.35 Poročila, 15.40 Naš kraj: Šentgotard, 15.55 Nogomet Željezničar—Sloboda, prenos v odmoru propagandna oddaja, 15.45 Drugačna, poljski mladinski film. 19.05 Žiata ptica: Ded in drevo Kam, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Gable in Lombard, ameriški film, 21.55 Zrcalo tedna, 22.10 Človekova glasba: Na razpotju. 23.05 Poročila ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.45 Posnetek predstave s festivala otroka v Šibeniku, 17.45 Kapelski kresovi, tv nadaljevanka, 19.00 Praznični dnevi slovenske folklore. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Koncert zabavne glasbe, 20.35 Poezija, 21.10 Poročila, 21.15 Feljton, 2J.55 Športna sobota. 22.15 Svet okoli nas, dokumentarna serija (do 23.00) TV ZAGREB TvZagreb svet u počila, 17.45 Mali ^^niki'15^ k°ledar, 18.25 Riieke’ 18-45 ^'sanka ,°P-liste, 19.15 20-00 Hjii 30 Dnevnik. Glasba ,Jtreet Blues, 21.00 ^•45Dn ?Je8a življenja, naoddaj22-OO Kuitur-aja’23-10 Poročila. 15.40 Poročila, 15.45 TV koledar, 15.55 Nogomet: Že-Ijezničar—Sloboda, , 17.45 Mladinski ekran, 18.15 Mali koncert, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 1^.30 Dnevnik, 20.00 Direkten prenos smrti (film), 22.10 Dnevnik, 22.25 Koncem tedna, 23.10 Poročila/ ® ^Janška banka bmka TV AVSTRIJA ?°lska Tvanjna, Poročila. 8.05 n 8ezni (f.i' ,9-30 Poštevanka o'15 Po J™ k"00 °če in sin. Oraz-^ govor med sosedi: ^^kaV^.r. 12.00 Opol-7 zeleni krai: J4-00 Henrik |CC| in Kitali le50 Med Avst-F6:00« ^15^ Risanka' Sa' '6.30Ma ',pec-,l6-25Risan-SPanček z, ln Jenny. 16.55 noP'ikum n^ek, 17.00 Pa-ioc'n- 18 00 a° Družinski ma-v30 Čas °? v s‘iki. ^-»erešenn oni' '915 Akti /la. 20 00 C,?0- 5 Modna re-AOrt. 2120 m x Jocker. 21 10 Aklix y' ’ Noeni srodio. 22.20 ' nerešeno. , 1&)VPROGRAM 700 Gal'e^ no izobraževanje ličnika'6 'Ja:'73O «rez nV ?15 Velike r v Cas v sliki. 20 h 2° 00 Qe^rca|azgodo-I,' 5Modno ..raziskovanju, O VpXk inrm,Ja’20-2°Po^ 10-21-20 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV. 12.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Študent berač. 16.00 Abeceda športa, 16.30 Flipper. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Dober večer v soboto 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Stavimo, da... 21.05 Šport. 21.25 Večer skečev in gagov DRUGI PROGRAM 15.00 Koncertna ura. 16.00 Tedenski spored. 16.25 Športno popoldne. 18.00 Filmske novice. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Goethe: Herman in Dorothea (drama). 21.15 Religija, 21.20 Jekleni kavboj (film), 22.50 Sto umetnin — Vincent van Gogh: Terasa kavarne ponoči TV MADŽARSKA I^madžarska jetski5fi stražar, sov-vpr;.«' !6-30 Navzkriž-'gra. ITOnriu’ u8ankarska J$30 Tv °kno’ reportaže. Peha dnevnik. 19.00 ^.ŽSp^^eni magazin. 'V;, dlca’ sP°red Ta-8>ednicj, ra»a- 20.25 Raz-> 20 R°ma-p OL 21 os Ino’ S^asbeni šPanski 901V dnevnik. 8.05 Za narodnosti, pon. 8.55 Za .otroke. 9.25 Bolnica na robu mesta. 13.20 Paganini. 14.20 Mafilm. 15.25 Nogomet: Tatabanyja— Raba ETO. 17.15 Ansambel Omega. 17.30 Telerama. 1830 TV dnevnik. 19.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 20.10 Brez poziva, francoski’ film. 21.45 TV dnevnik. 21.55 Prepovedane slike, angl. film. tv koper 16.30 Nogomet: Jugoslovansko prvenstvo. 18.15 Inšpektor Bluey — TV film, 19.00 Risanke. 19:15 TVD stičišče. 19.30 Požvižgam se na Marijo — celovečerni film — Igrajo: Renato Cecilia. Enzo Pulcrano — Režija: Riccardo Garrone, 21.00 TVD — danes. 21.10 Zeit im Bild /Čas v sliki — Avstrijski TVD 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 1330 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno zabavne glasbe, 1630 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema Pred jesensko setvijo, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ..., 1630 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 1530— Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 1630 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.35 Poročila, 9.40 Živ žav. otroška matineja, 1030 B. Čopič—A. Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanka Tv Beograd in Tv Sarajevo, 11.25 Tv kažipot. 11.45 Domači ansambli: Savski val, 12.15 Kmetijska oddaja. 13.15 Poročila (do 13.20), 1530 Poročila, 1535 Visok pritisk. zabavnoglasbena oddaja tv Koper, 16.20 Koprivna med nebom in zemljo, dokumentarna oddaja. 17.00 Športna poročila, 17.15 Pasatni vetrovi, ameriški film, 18.45 Opera narave — Indija: Pot k morju. 2. del, dokumentarna serija, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.23 Tv in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna, 1930 Tv dnevnik, 19,55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 V. Ljubič: Kljubovalna delta, nadaljevanka tv Sarajevo, 20.55 Športni pregled, 21.25 Človek brez meja — Trilogija o Bombayu: Jutro, dokumentarna serija, 21.55 Poročila '16.55 Poročila, 17.00 Dediščina za prihodnost: Uničevanje in obnavljanje, 18.00 Makedonski muzeji: Muzej mesta Skopja, 18.30 Obzornik, 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka, 19.20 radio Cik. cak,. 19.24 TV in_______ nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Lado Troha: Nasvidenje čez pet let, TV drama, 20.55 Kulturne diagonale. 21.40 V znamenju. Oddajniki II, TV mreže: 17.40 TV dnevnik v mad-.žarščini, 18.00 TV dnevnik, 48.15 Pet petelinčkov, otroška oddaja, 1830 Pravljica, 18.45 Glasbena oddaja (samo. za LJ 2), 19.00 Športni grafikon. 1930 TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj, 20.55 Poročila, 21.05 Večer z Ditko Haberl, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 21.50) 17.10 Poročila, 17.15 Mali pingvini, otroška serija, 1730 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Kolo, Lado, Taneč in France Marolt. oddaja TV Beograd, 18.00 Pisani svet: Tralala predstava. 1830 Obzornik, 18.45 Obramba in samozaščita, 19.15 Risanka, 19.20 Cik. cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 1930 TV clnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Aktualno, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 R. Rolland: Jean Christophe, nadaljevanka in konec, 21.40 V znamenju 17.40 Poročila, 17.45 Ciciban, dober d^n: Klovn piše cicibanom. 18.00 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka. 18.30 Obzornik, 18.45 Delovanje glasbene mladine Slovenije, 19.10 Risanka, 19,20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 1930 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Italija: Igre brez meja, finale, 2130 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 2135 Jazz na ekranu, Sekstet Markovič —Gut, 22.05 V znamenju 17.10 Poročila, 17.15 ZBIS-S. Makarovič: Vrček se razbije, 1730 Zapisi za mlade: Peter Lipar, 18.00 Mozaik kratkega filma: Zdravilo je. Učiteljica, jugoslovanska filma, 1830 Obzornik, 18.45 Mladi za mlade: Kako postati kmet, 119.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 1930 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Rocco in njegovi bratje, italijansko—francoski film, 22.50 V znamenju TV ZAGREB ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 15.05 Atene: EP v atletiki, prenos (slov, kom) EVR, 1930 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Spomeniki revolucije, dokumentarna serija, 2135 Poročila. 21.40 Dokumentarni filmi neuvrščenih: Malezija (do 22.00) 14.45 Atene: EP v atletiki, prenos (slov, kom), 19.10 Premor, 1930 TV dnevnik, 20.00 Predstava z Bitef-a, 21.20 Poročila, 21.25 Srečanja, kulturna oddaja (do 22.10) Oddajniki II. TV mreže: 14.55 Atene: EP v atletiki, prenos, (slov, kota), 19.05 Premor. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Teleskopija, 21.00 Po izbiri (do 2230). TV ZAGREB TV ZAGREB 11.55 Dnevnik, 12.15 Kmetijska oddaja, 13.15 Glasbeni tobogan, 14.45 Jugoslavija, dober dan, 15.30 Imate radi TV? 16.00 Dok. film, 16.45 Revija v Slavonskem Brodu, 17.15 Čas za swing (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Uporna delta (dramska serija), 20.55 Športni pregled, - 21.35 Dubrovniška karavana, 21.55 Dnevnik. 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Podvigi družine Petpetelinček, 18.30 Otroška oddaja, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 20.00 Drama, 21.10 Izbrani trenutek, 21.20 Meridijani, 22.05 En avtor, en film, 22.20 Dnevnik. TV AVSTRIJA TV ZAGREB TV ZAGREB 18,00 Poročila, 18.05 TV koledar, , 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.50 Gospod Deeds gre v mesto (film), 22.50 Dnevnik. 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Pala z oblakov, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Igre brez meja, 21.30 Balet, 22.15 Dnevnik. 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Jple, Jole, 18.45 Humor iz Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Zabavna oddaja, 22.05 Dnevnik. /ip ljubljanska banka Pomurska banka — TV AVSTRIJA | tv AVSTRIJA TV AVSTRIJA /> ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 10.00 Tiskovna ura, 11.00 Vzgojna oddaja. 13.50 Kottan raziskuje, 15.25 Ena, dva ali tri, 16.10 Nils Holgersson, 116.35 Klub seniorjev, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki. 19J5 Ob 250 letnici Haydnovega - rojstva, 21.05 Oskar Werner. 21.50 Šport. DRUGI PROGRAM 16.00 Velike reke, 16.45 Mir na švetu. 17.30 Okay, 18.30 Čas v sliki. 19.15. Judy Garland — učna leta Hollywoodske zvezde, 20.50 Juddy Garland Show., 21.45 Družinske zgodbe, 22.10 Sto umetnin 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV. 9.30 Otok Zemlja (film), 10.55 Jean in Pierre kuhata. 11.55 Risanka, 12.00 Opoldanska redakcija 14.00 Henrik — zeleni kralj. 14.50 Boj za tovor, 15.40 Roke gor, mojster prihaja. 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Dobro glej. 16.30Nekočje bil — človek, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 7. kontinent, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek, 20.05 Kaz in Co„ 20.50 Večerni šport, DRUGI PROGRAM 17.00 Znanost danes, 17.30 Lou Grant, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Deske, ki pomenijo svet, 20.05 Schilling, 20.50 10 pred 10. 21.20 Sledi (film). 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Študent berač (film), 11.15 Šport v ponedeljek, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Henrik — zeleni kralj, 14.50 Shirley MacLaine, 15.30 Insekti. 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Tudi hec mora biti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Nečak iz Amerike, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Teleobjektiv, 20.00 Človek, 20.45 Šport 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 Judy Garland. 11.10 Oče in sin, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Henrik — zeleni kralj, 14.50 Stalinovo zlato, 15.35 Popeye, 16.00 Lutke. 16.30 Ostržek, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Policijska inšpekcija 2, 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Operacija Petticoat (film), 20.50 Šport, TV MADŽARSKA 7.20 Za otroke. 9.55 Rokomet. 1435 Cimbora, posebna izdaja. 15.25 Narodne, priredbe Bele Vavrin-cza. 15.55 Priporočamo naše sporede. 16.20 Preporo'd, spored Studia Pecs. 18.00 Teden, aktualne reportaže. 19.00 Ulice San Francisca, ameriška serijska kriminalka. 19.55 Družabna igra. 20.35 Priporočilo; Ilona To-kody. 21.15 Poročila. tv koper 16.45 Film — ponovitev, 18.15 Inšpektor Bluey — TV film. 19.00 Risanke, 19,15 Cervantes — celovečerni film — Igrajo: Horst Bucholz, Gina Lollobrigida, Josč Ferre — Režija: Vincent Sherman, 20.45 Glasbeni nokturno: Marjan Lipovšek. 21.15 Zeit im Bild / Čas v sliki — Avstrijski TVD DRUGLPROGRAM 16.45 Ogenj in luč, 17.00 Usmeritve, 1730 Lou Grant, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Avstrijski kviz, 20.03 Dallas, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2 DRUGI PROGRAM 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Lou Grant, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Imate radi klasiko?, 20.05 Druga pot, 20.50 10 pred 10. 21.20 Umetnine 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Operacija Petticoat (film), 11.05 Klub seniorjev. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Henrik — zeleni kralj, 14.50 Leni čarovnik, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Pet prijateljev, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Skag, 20.05 Severna Koreja, 20.50 Šport DRUGI PROGRAM 16.45 Šolska TV, 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 Lou , Grant. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Velika priložnost, 20.50 10 pred 10, 21.20 Jour Fixe z Wolfgan-gom Krausom Dopisujte v V EST M K Vsak četrtek TV MADŽARSKA VESTNIK TV MADŽARSKA I VESTNIK TV MADŽARSKA I Ni sporeda tv koper 8.40 in 1430.Šolska TV. 15.10 Vojak Princ, 1. in 2. del. 16.15 Naš vrt, naše dvorišče, reportaže. 1635 Šah mat. 17.00 Rock glasba. 17.30 Panonska kronika. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica na robu mesta, 8. del. 19.55 Študio 82, kulturni tednik televizije. 20.55 Evropsko prvenstvo v atletiki iz Aten. 22.10 TV dnevnik. TV MADŽARSKA 7.05 in 13.45 Šolska TV. 8.50 Pravica neke žene, TV film. 15.20 Umetnost fla-mence, glasbeni film. 16.10 TV borza. 16.20 Energija; viri usihajo. 16.55 Praznik LDR Koreje. 17.15 Reka Iwaki, UNESCO-film. 1830 TV dnevnik. 19.00 Pravni primeri. 19.40 Štejem le vesele trenutke. 20.40 Evropsko prvenstvo v atletiki. 21.50 TV dnevnik. 7.30 in 14.35 Šolska TV. 1535 Kratki filmi. 16.20 TV borza. 16.30 Telešport. 16.55 Glasba naj bo last vsakogar, I. del. 1830 Tv dnevnik. 19.00 Morje, 6. del madžarske nadaljevanke po Klari Feher. 20.05 Ozadje vesti; pogledi in mnenja o javnih vprašanjih. 20.55 Evropsko prvenstvo v atletiki, prenos iz Aten. 22.10 TV dnevnik. 12.30 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku. 17.00 TVD — ’ novice. 17.05 Aktualna tema, 17.30 TV šola, 18.00 Zdravo otroci, 18.30 Cinenotes, 19.00 Risanke, 19.15 TVD — stičišče, 19.30 Nočne igre — celovečerni film — Igrajo: Ingrid Thulin, Keve Hjelm — Režija: Mai Zetterling, 21.00 TVD — DANES. 21.10 Zeit im Bild / Čas v sliki — .Avstrijski TVD. 21.40 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku tv koper tajili« tv koper 12.30 ODPRTA MEJA — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku. 16.00 Lahka atletika: Atene — Evropsko prvenstvo, 19.15 TVD — Stičišče, 19.30 Sla po uspehu — celovečerni film — Igrajo: Fer-nandel, Josette Fernandel — Režija: Christian Jaque, 21.00 TVD — danes, 21.10 Zeit im Bild / Čas v sliki — Avstrijski TVD. 21.40 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja-v slovenskem jeziku 12.30 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku, 16.00 Lahka atletika: Atene — Evropsko prvenstvo, 19.15 TVD — stičišče, 19.30 Strah pred maščevanjem — Celovečerni film — Igrajo: Lex Barker. Ann Smyrner — Režija: Robert Lynn. 21.00 TVD — danes. 21.10 Zeit im Bild — Čas v sliki -r- Avstrijski TVD. 2(.4O Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku . f tv koper 12.30 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku, 16.00 Lahka atletika: Atene — Evropsko prvenstvo. 19.15 TVD — stičišče, 19.30 Brezupen beg — celovečerni film — Igrajo: William Bendix, Arthur Kennedy — Režija: Lewis R. Foster, 21.00 TV D — danes, 21.10 Kdo pozna umetnost?, 22.40 Zeit im Bild — čas v sliki — Avstrijski TVD, 23.10 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku. ^^1^—-—-------- —^J.2~ SEpTEMBRA 1082 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 3. september — Gregor SOBOTA, Rozalija NEDELJA, 4. september 5. september Lovrenc PONEDELJEK, 6. september — Ljuba TOREK, 7. september — Regina SREDA, 8. september — Marija ČETRTEK, 9. september — Peter kino „PARK” MURSKA SOBOTA 3. septembra ob 18. in 20. uri ter 5. septembra ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: „LOVEC NA MORSKE PSE”; 6. in 7. septembra ob 18. in 20. uri francosko-zah. nemško-ita-lijanski barvni vistavisionski film: „SIJAJ ŽENSKE”; 8. in 9. septembra ob 18. in 20. uri italijanski barvni vistavisionski film: ,,PRSTI IZ VELURJA”. ..PARTIZAN” ŠALOVCI CRENŠOVCI 4. septembra zahodnonemški barvni film: ..RESNIČNE ZGODBE” I. DEI 3. , 4. in 5. septembra italijanski barvni film: ..SMRTONOSNO CVETJE”. LJUTOMER 4. septembra ob 20. uri ter 5. septembra ob 17.45 in 20. uri ameriški film: ,,BRUBAKER”; 8. in 9. septembra ob 20. uri angleški film: ..Razbito steklo”. prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, in dva prednja blatnika prodam. Mladen Kosi, Spodnji Kamenščak 45, Ljutomer. In-291 HAT 125, letnik 1976, ugodno prodam. Franc Črvič, Spodnji Kamenščak 45, Ljutomer, ln-292 OPEL ASCONA, letnik 1971, motor potreben popravila, naprodaj. Franc Črvič, Spodnji Kamenščak 45, Ljutomer. In-293 RENAULT 6 TL PRODAM ZA 20.000 DIN. Informacije od 6. do 14. ure po telefonu 81-829. In-294 DROBILEC ZA ZRNJE z elektromotorjem, 13 KW, in stroj za ličkanje koruze prodam. Cven 28, P. Ljutomer. In-295 ŠKODO 100, letnik 1972, registrirano do maja 1983, prodam. Miroslav Horvat, Križevci 41, p. Križevci pri Ljutomeru. In-297 DVE PARCELI ZA VIKEND na SERDIŠKEM BREGU pri Rogašovcih prodam. Kuronja, Serdica 48, p. Rogašovci. M-3113 LADO 1500, staro osem mesecev, spredaj rahlo poškodovano, vozno, prodam. Naslov v upravi lista. M-3114 AVTO VW, registriran do julija J983, ugodno prodam. Babič, Elektrotehna Šoping, M. Sobota. M-3116 KORUZO Z NJIVE (25 arov) prodam. Trnje 136, p. Črenšovci. M-3117 FIAT 750, v dobrem stanju, registriran, prodam. Vili Pozvek, Gornji Slaveči 36, p. Kuzma. M-3118 KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Gorica 25, p. Puconci. M-3119 AVTO 125 P. letnik 1977, registriran do avgusta 1983, ugodno prodam. Berden, Velika Polana 123/A. M-3121 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Štefan Gergorec, Andrejci 58, p. Martjanci. M-3121 VESPO PRODAM. Telefon 23-077. M-3122 HLADILNIK, 150 1, prodam. Breznik, Lendavska 17/B. M-3123 FIAT 125 PZ, letnik 1974, prodam. Miran Vogrinec, Podgrad 7. M-3125 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Informacije dopoldne po telefonu 74-311, interna 16 —'Jože Čeh. M-3126 LESENO STISKALNICO, dobro ohranjeno, in kosilnico figaro, generalno popravljeno, po ugodni ceni prodam, škrlec, Ivanjševci 15, p. Spodnji Ivanjci. M-3127 Čebelnjak z 10 až panji ČEBEL prodam. Ogled ob sobotah: Rudolf Štelcer, Pintaričeva 17, Gornja Radgona. M-3128 OPEL KADET CITY, letnik 1976, prodam. Drago Kornhausler, Matjaševci 11, p. Kuzma, telefon 78-216. M-3129 ZASTAVO 101, SPECIAL, letnik 1980, prodam. Naslov v upravi lista. M-3132 VINOGRAD/ Z VIKENDOM NA RUNCU pri Ivanjkovcih (17 a-rov),, pri šoli, prodam. Slavka Osterca 2. Radenci. M-3133 ZASTEKLENA OKNA, vrata in starinsko omaro prodam. Grajska 4, Murska Sobota. M-3057 KRAVO, staro pet let, šest mesecev brejo, prodam. Panovci 7, p. Križevci v Prekmurju. M-3111 TRAKTOR FERGUSON, 39 KS, prodam. Franc Božičnik, Grabe 33, p. Apače. M-3134 BREJI KRAVI PRODAM. Tišina 36. M-3135 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 133. M-3136 SILAŽNI KOMBAJN HAGEDORN, dobro ohranjen, prodam. Rankovci 34, p. Tišina. M-3137 KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Ivanovci 23, p. Fokovci. M-3138 vodovodno Črpalko z REZERVOARJEM, 3-fazno, ugodno prodam. Bakovska 5. M-3141 ENOFAZNO. PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Tišina 56. M-3142 ŠKODO DE LUX 110, registrirano, v dobrem stanju, prodam. Tropovci 56, p. Tišina. M-3143 PEC ZA CENTRALNO OGREVANJE FEROTERM, 25.000 cai., novo, prodam po stari ceni. Informacije: Ciril Metodova 36, telefon 22-408. M-3145 OSLO PRODAM. Borejci 18, p. Tišina. M-3146 MLADO KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Pečarovci 77, p. Mačkovci. M-3147 SILAŽNI KOMBAJN, POTIN-GER MEX 2, prodam. Kamovci 22. Le-262 HIŠO, primerno za vikend, pro- VOZNO KOBILO in krožno brano (zvezdarico) prodam. Jakič, Markovci 6, p. Šalovci. M-3174 SEJALNIK (24-redni, avstrijski tip) prodam. Motovilci 39, p. Grad. M-3175 ZIDANO HIŠO V RADVENC1H 46 pri Negovi, podkleteno, starejšo, prodam. Kovačič, Halefova 7, Dobrovci, 62204 Miklavž. M-OP LESENA HLEVA ZA SVINJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3151 KRAVO, staro pet let, brejo tri mesece, nevozno, prodam. Elek Lazar, Stanjevci 39, p. Petrovci. M-3153 STAREJŠO KRAVO, visoko brejo, prodam. Veščica 55. M-3154 TELICO, brejo štiri mesece, prodam. Cvetkova 15, Murska Sobota. M-3176 KOSO ZA STEYR 15 ali 18 KS, s priklopom, dobro ohranjeno, prodam. Križevci 59 v Prekmurju. M-3177 OPEL KADET CUPPE, letnik 1974, prodam. Dolnji Lakoš 67. M-3178 TELEVIZOR črno-beli prodam. Panonska 97, Beltinci. M-3179 TELICO, brejo devet mesecev in OBRAČALNIK WOGEL-NOOT, mini blitz in dvoosno prikolico, 3 t, prodam. Možnost ogleda in nakupa v soboto in nedeljo. Pavel Korošec, Kobilje 32. M-3183 ZASTAVO 101, letnik 1976, potrebna kleparskega popravila, prodam. Vprašati v gostilni Drvarič v Radovcih. M-3197 SVINJSKE LESENE HLEVE PRODAM. Satahovci 32. M-3198 TRAKTOR STEYR 30, v dobrem stanju, prodam. Veščica 19, Murska Sobota. M-3200 RENAULT 4 (za rezervne dele) in avto datsun v voznem stanju, registriran do januarja 1983, prodam. Panonska 95, Beltinci. M-3201 FIAT 750, letnik 1973, ugodno prodam. Pevec, Titova 22, Murska Sobota. M-3204 kupim ENODRUŽINSKO HIŠO na relaciji G. Radgona-Lenart, v dobrem stanju, z nekaj zemlje, kupim. Zorman, Gradiška 6, 62211 Pesnica. M-3193 dam. Naslov M-3160 upravi lista. LADA 1600, stara dve leti, naprodaj. Murski Črnci 27/B. M-3161 MALE PUJSKE PRODAM. Franc Kuhar, Tišina 16. M-3163 NEMŠKEGA OVČARJA, starega . osem tednov, brez rodovnika, prodam. Dolina 27, p. Puconci. M-3164 TOVORNI AVTO MERCEDES, 180 KS, in osebni avto fiat 126 P, prodam. Telefon 78-225. M-3165 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 58. M-3166 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 53. M-3167 SALONITNE PLOŠČE, 8-valne, prodam. Naslov v upravi lista. M-3168 ZASTAVO 750, letnik december 1976, prodam. Cankarjeva 50 — blok, stanovanje 18. M-3148 MOSKVlC, letnik 1978, 28.700 km, poceni prodam. Informacije po telefonu 21-914, od 6.—14. ure. M-3149 FIAT 850, registriran do oktobra, poceni prodam. Lendavska 56. M-3150 TOVORNI AVTO FAP 1516 prodam. Jaka Klemenčič, Rihtarovci 1/C, p. Radenci. M-3155 OPEL COMMODORE GS, registriran do avgusta 1983, prodam. Milan Kolbl, Babinci Ljutomer. M-3156 SADIKI LIMONE IN RANCE S PLODOVI dvoletnih cepljenk' 12, p. POMA-in nekaj prodam. Krožna 2, Beltinci. M-3167 MALE PUJSKE in brejo svinjo prodam. Rakičan, Panonska 66. M-3158 DIANO 6, letnik 1977, registrirano do aprila 1983, ugodno prodam. Nemčavci 25. M-3159 DVA VELIKA PANJA TIPA ,,BOCONADI” z družinama in vso opremo zaradi bolezni lastnika prodam. Mihaly Binnyei, Kranjčeva 11, Lendava. Le-259 KRAVO, z drugim teletom brejo, prodam. Krog 172. M-3169 TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, letnik 1969, prodam. Naslov v upravi lista. M-2170 BREJO SVINJO PRODAM. Žižki 82, p. Crenšovci. M-3172 FIAT 750, v dobrem stanju, prodam. Panonska 54, Rakičan. M-3173 VESTNIK tri krave prodam. M-3180 SILAŽNI po izbiri, kontrola A, Naslov v upravi lista. zaposlitve KOMBAJN PRODAM. Karel Kuzmič,' Nuskova 56 (ZALOŽE). M-3181 ŠKODA, letnik 1973, registrirana do junija 1983, naprodaj. Naslov v upravi lista. M-3185 ZASTAVO 750 prodam. Franc Slavič, Stanetinci 40, p. Videm ob Ščavnici. M-3187 lepo otavo za košnjo PRODAM. Brezovci 40, p. Puconci. M-3189 AVTO ŠKODA 120 L, stara tn leta, naprodaj. Gornja Bistrica 54. M-3191 KMETIJO (5,5 ha) z vsemi kulturami, na lepi legi, blizu glavne ceste, 6 km iz Maribora, prodam. Voda, elektrika v hiši. Zorman, Gradiška 6, Sp. Kungota, p. Pesnica. M-3192 ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE a 3 kub. in puhalnik poceni prodam. Veščica 61, p. Murska Sobota. M-3195 „ . MOTORNO KOLO MZ 250 in televizor črno-beli prodam. Strukovci 51. M-3196 DVA PRAŠIČA a 100 kg za zakol in 2 a 30 kg za nadaljnjo rejo prodam. Prešernova 18, Rakičan. M-3205 ZASTAVO 1300, po ugodni ceni, prodam. Kramarovci 19, p. Roga-šovci. M-3207 , BUKOVA DRVA (8 k. m.), prodam. Ivanovci 15, p. Fokovci. M-3209 TRAKTOR URSUS 335 s kabino in dvoosno prikolico prodam. Kobilje 28, Dobrovnik. M-3210 GROZDJE IZ VINOGRADA, žlahtne sorte, prodam. Jože Rožman, Gubčeva 29, Radenci, telefon (069)73-204. M-3211 PRALNI STROJ GORENJE in moško kolo prodam. Tomšičeva 30. M-3212 OKROGEL HRASTOV LES PRODAM. Ogled vsak dan po 15. uri. Naslov v upravi lista. M-3214 POHIŠTVO ZA SPALNICO in šivalni stroj singer prodam. Informacije vsak dan po 15. uri. Mikloš Kuzmiča 34/A. M-3215 1-REDNI STROJ ZA OBIRANJE KORUZE, univerzalni, prodam. Ivan Konrad, Podgorje 17, p. Apače. M-3216 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 70. M-3218 TRAKTOR STEYR, 28 KS, tip 188, v dobrem stanju, s plugom in brano, prodam. Mala Polana 120. M-3219 8000 4 x modula prodam. Janez Vršič, Pristava. In-232 ZASTAVO 101, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Cena 25.000 din. Slavko Kolar, Rado-merščak 60, p. Ljutomer. In-233 ZAPOROŽEC, letnik 1979 in kravo, kontrola A, brejo devet mesecev, prodam. Srša, Banovci 1, p. Veržej. In-230 VEČJO KOLIČINO VRBE (pmto-vec), prodam. Alojz Klekl, Grlava. In-231 - MOTORNO KOLO JAWO ČZ 350, športno opremljeno, s kompletno opremo, prodam. Danilo Ivančič, Bunčani 22, telefon (069), 81-414, interna 442 — do 14. ure. In-299 KV NATAKARICO z dveletno prakso, zaposlim takoj. Osemurni delavnik, OD 13.000 din, ostalo po dogovoru. Janez Štumberger, Cirkulane 40, 62282 Cirkulane. M-3115 DVA NK DELAVCA za izdelavo cementnih izdelkov sprejmem v delovno razmerje. Interesenti se naj oglasijo pri zidarskem mojstru, Evgenu Mihaliču, Mladinska 36, Murska Sobota. M-3130 DVA SAMOSTOJNA MONTERJA CENTRALNE KURJAVE sprejmem takoj. OD po dogovoru. Vinko Lutar, inštalaterstvo centralne kurjave, Murska Sobota, Gregorčičeva 40. M-3190 DVA KV 'ZIDARJA z večletno prakso in delavca zaposlim takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno, OD dober. Aškerčeva 21, Ljubljana ali po telefonu 061-447-155 od 15. ure naprej. M-MM PEKOVSKEGA POMOČNIKA SPREJMEM. Plača po dogovoru. Nastop možen takoj. Parna pekarna Karl Prosnik, 62277 Središče, Slovenska cesta 30. M-MM RAZPORED TEKEM Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: III.MNL Murska Sobota L kolo — 11/9-82 Serdica : Križevci Slaveči: Prosenjakovci Tromejnik : 11 plavih Cankova : Filovci II. kolo — 19/9-82 Križevci: Filovci 11 plavih : Cankova Prosenjakovci: Tromejnik Serdica : Slaveči III. kolo — 26/9-82 Slaveči : Križevci Tromejnik : Serdica Cankova : Prosenjakovci Filovci: 11 plavih IV. kolo -2/10-82 Križevci: 11 plavih Prosenjakovci : Filovci Serdica : Cankova Slaveči : Tromejnik - V. kolo — 10/10-82 Tromejnik : Križevci Cankova : Slaveči Filovci: Serdica 11 plavih : Prosenjakovci --DRUGA PLAT ZVONA- (NE) SOGLASJE V MA CKO VCIH? V Vestniku št. 32 z dne 19. avgustu 1982 je bil objavljen sestavek o (NE) soglasjih v Mačkovcih. katerega avtorje bil Dodo. ki pa je dobil podatke p tem od »predstavnika« vaškega odbora, ki to sploh ni. Glede asfaltiranja cest proti dvema zaselkoma ali pa prevleke na obstoječi asfalt naj zapišem tole: zbor občanov vasi Mačkovci je že na dveh zborih v letih 1980 in 1981 razpravljal o tem in obakrat sklenil, da se nedokončana investicija konča, torej, da se naredi prevlekama obstoječi asfalt. Prevleke v teh dveh letih nismo mogli narediti. ker je imela krajevna skupnost obveznosti do drugega programa. predvsem telefonije. Res je bilo na skupščini krajevne skupnosti sklenjeno, naj glede programa dela uredijo sami Mač-kovčarji. samo stvari so potem potekale dokaj nesimpatično. »Predsednik« vaškega odbora je začel široko kampanjo za to. da pridobi občane. Posluževal seje celo izsiljevanja, saj kot predsednik vaškega odbora ni hotel izvrševati nekaterih nalog iz pristojnosti dela vaškega odbora, če se ne bo sprejel program, ,ki si ga je zastavil. Za zbor občanov v juliju pa lahko zapišem, da je bil res množično obiskan (ni'pabilo 54 občana v). Stari odbor je bil razrešen in na predlog KO SZDL izvoljen novi. Iz skupine občanov, ki je predčasno zapustila zbor, na ta dva sklepa ni bilo nobene pripombe. A liso svoje nezadovoljstvo pokazali s tem. da so zapustili zbor? Na koncu se še pridružujem avtorju članka — res se bomo morali v Mačkovem dogovoriti sami in stvar rešiti brez tega, da bi obiskovali funkcionarje na občini. . Rudolf SAPAk za boj proti raku 500,- din Trg. podjetje »Vesna« Ljutomer, namesto venca nagr , pok. Makovec Franjota iz Lukavec, 800.- din Osn. org. sindikata M. Sobota, namesto venca na grob pok. matere sodelavca Zoltana. 500,- din Bardot Francka. Borejci 53, namesto venca na gr pok. očeta Škarica Franjota, 1000,- din Kolektiv Zdravstvenega do Lendava, namesto venca na grob pok. Kotnjek Ivana. 1600,- din D • org. sindikata VGP TOZD »Mura« M. Sobota, namesto venca nag $ pok. Marije Petek iz Melinec 44 in pok. Viljema Kosalca iz 800,- din Trg. podjetje »Vesna« Ljutomer, namesto venca na grob p° Markovič Alojza iz Ljutomera. Vsem darovalcem iskrena hvala! _ NOVA ŠT. TEK. RAČUNA SE GLASI: 51900—678—48545 r« mursko društvo za boj proti raku M. Sobota. Prosimo, da pri nakazilu denarja to upoštevate! .... Pomursko društvo ^ boj proti raku Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoh Gornji Petrovci naknadno objavlja prosta dela in naloge: UČITELJA ZA NEMŠČINO — PRU ali U (za določen čas) nadomeščanje tovarišice na porodniškem dopustu; UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO — PRU ali U Ua določen čas) nadomeščanje tovarišice na porodniške, a dopustu; SNAŽILKO za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v zakonitem roku na gornji nas^J KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o. ABC POMURKA — KZ PANONKA TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA CANKOVA objavlja prosta dela in naloge VODJA SKLADIŠČA KUZMA Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednik^), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šnort), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), tyevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VI. kolo — 16/10-82 Križevci : Prosenjakovci Serdica : 11 plavih Slaveči : Filovci Tromejnik : Cankova VII. kolo — 24/10-82 Cankova : Križevci Filovci: Tromejnik 11 plavih : Slaveči Prosenjakovci : Serdica Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: . vpih — srednješolska izobrazba agronomske smeri in 2 leti de izkušenj ..^(ti — poklicna trgovska šola in 3 leta delovnih izkušenj z oprav J tečajem iz varstva rastlin. Kandidati naj pošljejo svoje prijave zdokazili o izpolnjevanju p°9°' na zgornji naslov v roku 15 dni od dneva objave. -Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po kon zbiranju prijav. ——-—:—-—------ VESTNIK, ^2. SEP1 EM STRAN T8 STANOVANJE ODDAM STAREJŠI ŽENSKI. Naslov v upravi lista. M-3206 I dve konfort opremljeni SOBI s telefonom v centru Domžal oddam v najem trem študentkam. Informacije po telefonu 061-832-540. M-3110 STANOVANJE ODDAM DVEMA ALI TREM DIJAKOM. Žitna telefon 22-364. M-3124 SOBO oddam solidnemu moškemu. Ciril Metodova 11/A, M. Sobota. M-3139 STUDENT L letnika išče dva sostanovalca, prav tako študenta, za najeto stanovanje v Ljubljani. , Mladinska 23, Murska Sobota, te- lefon 22-422. M-3144 I OPREMLJENO SOBO oddam fantoma ali dekletoma. Naslov v “Pravi lista. M-3203 razno GOSTILNA ŽELEZEN-BERTA- LANlC — Beznovci, vabi v soboto 4. septembra in v nedeljo 5. septembra na domače koline z buj-to repo. Vabljeni! M-3131 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščam, da je PEKARNA FRANCA KUZMIČA v Beltincih zaprta od 4. do 12. septembra zaradi dopusta. M-3152 DEKLE, ŽENSKO SREDNJIH LET ali mlajšo upokojenko za varstvo dveletnega otroka iščemo. Naslov v upravi lista. M-3162 GARAŽO v MURSKI SOBOTI NUJNO IŠČEM. Naslov oddati na upravo lista. M-3171 IZGUBIL SE JE PES VOLČJAK! PES je srednje visok, črno-svetlo rjave-rumene barve okrog vrati ima ovratnico z modro podlogo, sliši na ime TARZAN. Vse informacije sporočite proti nagradi Janezu Severju, Dolina 24, p. Puconci. M-3182 GOSTINSKI LOKAL Z INVENTARJEM v okolici M. Sobote, Gornje Radgone ali Maribora vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-3186 MOŠKI S KMETIJO, star 48 let, išče žensko, staro od 30—35 let. Resne ponudbe pošljite na upravo lista pod ..SKUPNO ŽIVLJENJE”. M-3188 Na domače koline z bujto repo, vabi v soboto in v nedeljo, 4. in 5. septembra gostilna SIJARTO v Puconce. V nedeljo vas bo zabaval ansambel PANTERI. Vabljeni! M-3199 ZAHVALA Po dolgi boleznije v 75. letu starosti zavedno utihnilo srce dobremu možu, očetu in staremu očetu Vladimirju Kandalu iz Kukeča7/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov grob zvenci m cvetjem. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Iskrena hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. predstavniku KS tov. Kovaču. GD Kukeč ter družinama Unger in Krampušek iz Laškega. Vsem še enkrat—iskrena hvala! Kukeč. Peskovci. Stuttgart 25. 8. 1982 Žalujoči: žena Etelka, hčerka Jolanka z možem Emilom, vnukinja Olgica ter hčerka Irena s prijateljico Zlatko KOZERIJA« — — Nesojeni „jodlarji Prva skupina ga je vrgla pokonci malo pred polnočjo. Skozi balkonsko okno in vrata — se razume, da ta letni čas na stežaj odprta — je do mirno spečega in v rjuhe povitega neusmiljeno butnil val psovk, kletvic, nekakšnega hrzajočega krohota in bohota. Se v polsnu je renče zarobantil: »Že spet!?« po vrsti dodobra nadevani, saj so objeti potoglavo motovilili sem pa tja, zdaj po pločniku, zdaj po cestišču. Točno pri »kandelabru« so napravili — kdo bi vedel katero že — postajo in »tuleč zajeli poletne sape«. Onemu, ki jih je žarko gledal z balkona, je sam od sebe padel na pamet nedavni pripetljaj, ki bi lahko imel s temle dosti sorodnega. V neki »oštariji« je sedela družbica jako mladih dečkov, ki so vsevprek kvant ali. kadili .in pili pivo. Gostu, našemu stanovalcu, je med drugim prišel na uho obešenjaško-zabavljaški vzdih: »Saj. kaj pa imaš od življenja? To. kar si skadim in spijem1« Na — si je mislil — zdaj pa imaš, da nič nimaš. V SPOMIN Ti draga žena in mama spiš r temni jamici, naše srce pa joče in trpi r žalosti. . . Mineva leto dni. polne žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Vilma Bertalanič roj. Berglez iz Puževec Ostala je ljubezen, kot nepozaben spomin na tebe. Z bolečino prihajamo k tvojemu poslednjemu grobu s cvetjem, prižigamo sveče in se zavedamo krute resnice, da te ne bo nikoli več med nami, le tvoj likostane v naših srcih do konca naših dni. Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem grobu. Žalujoči: mož Geza, sin Štefan in hčerka Silva z družinama Ob boleči izgubi našega dragega podobnih nočnih pohajačev. Jajca so predraga, »paradajz« tudi ne uspeva za vsakim vogalom. o frači, loku ali zračni puški pa ima svoje mnenje. Mu lahko vi svetujete kaj boljšega? (brž) ZAHVALA Po kratkotrajni, zahrbtni in neozdravljivi bolezni nas je v 58. letu življenja, mnogo prezgodaj, zapustil naš dobri-mož. oče in stari oče Jožef Zver iz Gomilic 20 Jreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno KozX ‘ eliktm štev lu le‘jem, znancem in vsem. ki ste ga poznali m imeli rad. ter ga v tako ve’ š e Pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter”?™S rn;rena Zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju pljučnega o sn>ce za neg0 in skrb v času njegove bolezni, ter dr. Carju za.pomoč ^sebna hvala g. duhovnikoma Francu Režonju in Alojzu EruPZa S^bni obred, govorniku za tople poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zbo u za odPete žalostinke. mladinskemu aktivu iz Gomilic ter delovnim skupnostim Beltinka Beltinci. Jeklotehna Maribor in OZD Planika TOZD Tu . Vsem še enkrat — najlepša zahvala! Gomilice, Turnišče, Maribor, 27. 8. 1982 Žalujoč: žena Marija, hčerke Anika, Marija in Cilka z družinami, sin Jožef m starsi ““ : .1 dan je črni moral priti. bril k osti dan. oj dan solzam težko je bilo se ločiti, a solze vse. ves jok zaman. ,,, . (S. Gregorčič) ZAHVALA ' Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre, svakinje in tete Rozike Dominko uslužbenke iz Beltinec, Štefana Kovača 9 zahvaljujemo vsem dragim sorodn^om- botrm'. sotolcem. sodcla^ ar°ntontaže sosedom in Tmncem ki so nam v težkih trenutkih pomagali in jo v i«u Vel*em Stevilu’pospremil^na zadnji poti, zasuli njen prerani grob s cvetjem in venci, nam ^s;bno zahvalo smo dolžni osebju mraka Sega oddelka ^‘^.^^Kav^^Xbme J Zorku ter dr. Zadravcu in dr. Čaru iz Beltinec za laJšanJe ža|nZn'', Zahvaljujemo se predstavniku KS za poslovilne ;n'nnravlieni pogrebni stlnke. č. g. župniku za poslovilne besede ob odprtem gro P obred. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: mama, oče, brat Štefan z družino in ostalo sorodstvo Ferija Zvera iz Beltinec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in v dobrodelne namene ternam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Hvala govornikoma, pevcem, g. župniku, še posebno lovski družini iz Murske Sobote za izkazane zadnje lovske časti. Beltinci. 25.8. 1982 VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega, komaj 3-letnega Bojana Zemljiča z Rožičkega vrha se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivoma Avtoradgone in Radenske za darovana venca. Vsem še enkrat— iskrena zahvala! ŽALUJOČI: DRUŽINA ZEMLJIČ Spet pomlad bo prišla, a ti nas več nikdar ne boš pozdravil, vsaka naša solza bo tvoj grob hladila, dokler črna zemlja tudi nas ne bo pokrila ... ZAHVALA V teh žalostnih dneh, ko še zmeraj ne moremo dojeti krute resnice, da nas je komaj v 56. letu starosti za vedno zapustil naš dragi skrbni ata. dedek in sin Arpad Barbarič iz Šalovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, tople besede slovesa, pevcem za ubrano petje, predstavniku KS tov. Karlu Bediču in predstavniku GD Šalovci za ganljive besede ob odprtem grobu. Globoko žalujoči: sin Arpad z družino, hčerka Marika z družino, mama, ata in sestra Helena z družino STRAN 19 2. SEPTEMBRA 1982 v besedi in sliki po pomurju VEC RADENSKE, MANJ NOČITEV Mladi v Sebeborcih so se pred kratkim odločili, da izdajo svoje glasilo pod naslovom Topoli. Osnovna organizacija zveze socialistične mladine v tem kraju martjanske krajevne skupnosti ni držala križem rok, ampak je z vso zagnanostjo pristopila k delu. Tako je v avgustu izšla prva številka novega glasila, ki so mu dali zveneče ime Topoli. Razlog za takšen naslov glasila je bil povsem upravičen, saj pred bivšo osnovno šolo v Sebeborcih rastejo značilni topoli. Na to nas opozarja tudi naslovna stran omenjenega glasila, ki ima za zdaj 13 strani, izšlo pa je v nakladi 150 izvodov. V ciklostiranem glasilu, ki je plod dela uredniškega odbora pod vodstvom glavne urednice Simone Fartelj, odgovorne urednice Majde Pavlič in Milana Vagnera, ki je poskrbel za pisanje matric, lahko preberemo marsikaj zanimivega. Pritegne že uvodni članek o aktivnostih mladinske organizacije, prispevek o njihovem kraju, spomnili so se obletnice smrti največjega sina naših narodov in narodnosti tovariša Tita, ne manjka pa tudi prispevkov o onesnaževanju okolice ter pripovedi in pesmi. M. Jerše LENDAVA Kulturno društvo dobro dela Čeprav je bilo kulturno društvo Feher, Jani v Dolgi vasi ustanovljeno šele pred tremi leti, je torej najmlajše v lendavski občini, se lahko pohvali že z lepimi uspehi. Uspešen je zlasti mešani pevski zbor, sestavljen iz kmetovalcev in delavcev ter mladih, ki jih je v društvu čedalje več. Med največje naloge tega in prihodnjega leta štejejo dokončno ureditev kulturne dvorane oziroma vaškega doma, da bi v njem lahko čim bolj nemoteno delali. Društvo se zlasti uveljavlja na proslavah ob praznikih, aktivni pa so tudi recitatorji. Da bi bilo delovanje še uspešnejše, se bodo še tesneje povezali s krajevno skupnostjo tako pri ureditvi dvorane kot pri zagotavljanju gmotnih sredstev za delovanje društva. Jani D. RADMOŽANCI WM POL STOLETJA GASILSTVA V Radmožancih so pred nedavnim pod pokra- 3 viteljstvom osnovne šole Lajoš Vlaj iz Genterovec prosla- ; vili50-letnico delovanja gasilskega društva. Društvoje vsa leta uspešno delovalo, saj so jim pomagali vaščani, ki so prispevali sredstva za nabavo opreme. V svoje vrste so pritegnili tudi pionirje, na kar so ponosni. Trenutno je v društvu aktivnih 20 gasilcev, seveda pri tem ne upoštevamo podpornih članov in gasilskih veteranov. Društvo bo. tako so dejali na slovesnosti, v prihodnje namenilo še večjo skrb krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter krepitvi civilne zaščite. Na slovesnosti so podelili priznanja za 10.20.30 in 40-letno delo v društvu. Jani D. BM BM 8MB BM KM' Ml SE O SMETIŠČU V GEDEROVCIH J Pošta naročam tednik Vestnik. । Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. V 31. številki Vestnika sta na zadnji strani objavili foto-zapis o smetišču v Gederov-cih. Naj ob tem dodamo, daje to odlagališče smeti določeno z odlokom občinske skupščine, za njegovo vzdrževanje pa skrbi KS Gederovci. Seveda pa KS ne more vsakega kupčka smeti proti zakrivati, ker so to prev VA1A.A otroški. BELTINCI Dobili novo cisterno Z nedeljske gasilske slovesnosti v Beltincih. Predsednik občinske gasilske zveze Ernest Ori sprjema raport. Foto: Filip Matko Gasilsko društvo Beltinci, ki ima dolgoletno tradicijo, je preteklo nedeljo pripravilo slovesnost ob prevzemu nove cisterne. Udeležence slovesnosti jc najprej pozdravil predsednik gasilskega društva Ivan Glavač in izrazil zadovoljstvo ob prevzemu cisterne. Slavnostni govornik je bil Avgust Farkaš. predsednik sveta krajevne skupnosti Beltinci. V svojem nagovoru je posebej podčrtal pomen gasilskega društva v kraju, ki je v preteklem obdobju opravilo Prleška bratev 82 ampak to stori dvakrat letno, kot to delajo tudi drugod. Pa še to: to odlagališče se sedaj s ceste, ki pelje proti Gederov-cem. sploh ne vidi, ker ga zakriva koruza. Toliko v pojasnilo. Predsednik sveta KS Gede-rovc.i Franc Jug pomembno poslanstvo na področju požarnega varstva. V imenu občinske gasilske zveze Murska Sobota pa je spregovoril Ernest Ori, predsednik, in opozoril na številne požare in druge nesreče. ki terjajo vedno večjo usposobljenost gasilcev. Poudaril je tudi, daje potrebna nenehna skrb za dvig požarnovarnostne kulture občanov. Ob tej priliki so tudi zaslužnim članom društva podelili priznanja OGS za večletno prizadevno delo v DVOJNA SLOVESNOST — Na Bistrici so se minulo _ soboto popoldne zbrali udeleženci tradicionalnega spusta I za Dimekov memorial, kajakaši iz Kroga in Bistrice ter | planinci iz Beltinec, kakor tudi dokaj številni domačini. Po krajši proslavi v spomin na Mirka Baligača — Dimeka so namreč slovesno odprli novo čolnarno pri mostu na Srednji I Bistrici. Trak je prerezal predsednik matičnega kluba (BD | Mura Krog) Janez Sever. _ Foto: J. Graj NAROČILNICA Podpisani kraj in hiš. štev. Podpis * Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Titova 29/1,69000 Murska j Sobota. ! VESTNIK VAS INFORMIRA IN NAGRAJUJE! gasilstvu. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor in fokloma skupina KUD Beltinci teršolarji z recitacijami. . Nova cisterna, kije veljala okrog 700.000 dinarjev, je velika pridobitev za gasilstvo ne le v Beltincih temveč širši okolici. Polovico sredstev je prispevala samoupravna interesna skupnost za požarno varstvo soboške občine, polovico pa domače gasilsko društvo. Feri Maučec V času jubilejnega — 20. kmetijsko — živilskega sejma v Gornji Radgoni so predstavniki Radenske na tiskovni konferenci, kije potekala v prostorih prenovljenega hotela Grozd, izpostavili svoje trenutne gospodarske rezultate in načrte v tekočem letu. V prvih sedmih mesecih so prodali 113 milijonov litrskih steklenic mineralne vode in 36 milijonov steklenic brezalkoholnih pijač. Radenske so tako prodali za štiri, brezalkoholnih pijač pa celo za osemnajst odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Manj uspeha pa so imeli pri prodaji na tuje. Taje posebej padla v sosednji Avstriji, kjer Radenska ne more konkurirati učin-koviti domači propagandi, prav tako pa večjo prodajo onemogočajo visoke cene embalaže in Tovarna polnil--ne opreme pa zaradi težav s tujim partnerjem ni izpolnila zastavljenega izvoznega, plana. vendar računajo, da bodo do konca leta načrte dosegli. Tole kovaško orodje in nakovalo na sliki je staro I najmanj toliko kot njegov gospodar Herman Gomboc i I Nuskove. Ko je še opravljal poklic kovača, je imel tuk J J starinsko kovačnico in nakovalo je stalo na istem mes -_ kot sedaj, ko je le še »muzejska vrednost«. „ o I Klopotci so se že pričeli oglašati v vinogradih in tako nekoliko preuranjeno napovedujejo jesen. S prihodom jeseni pa je povezana prireditev Prleška bratev 82, tradicionalni praznik vina in grozdja, ki bo v Ljutomeru to nedeljo. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je tudi za letos pripravilo bogat program. ki bo v glavnem pred ljutomersko vinsko kletjo. Prireditev se bo pričela že ob desetih dopoldne iri gostje Tudi turistični promet ni rasel tako ugodno, kot so pričakovali, saj je bilo nočitev tujih gostov manj. V Moravskih toplicah naprimer za tri odstotke v primerjavi z lani, kar je posledica hrupa pf gradnji novega hotela, ki je motila predvsem prijetnejše zdraviliške goste. Vseeno P3 so v gostinskih objektih Ra' denske v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležili 157 tisoč nočitev, od tega^ tisoč tujih. Novi hotel Termal z 250 posteljami v Moravskih toph’ eah. kjer je tujih gostp'J največ. . bo bistveno zvišal možnosti nočitev. Odprli ga bodo v oktobru. Pridobitev za Pomurje pa bo tudi pr''1, že večkrat napovedani nudistični kamp v Banovcih, ki g3 bodo v kratkem pričeli gradili. V njem bo prostora za 50 šotorov, naturisti pa bodo predvidoma v prihodnji sezoni lahko koristili tudi p°sf ben bazen in spremljajoč objekte. Brigita Bavčar bodo lahko že poskuša । tošnji mošt in dobra U« ( merska vina, popoldne prične osrednja priredite''• । kateri bodo sodelovali orkester KUD Ivan Ka Ljutomer, ljutomerski0* rj. pesnik Manko Golar. reditveni prostor b° P.^ povorka, v kateri bodo p u zani stari običaji ob trga v grozdja in opravilih. kj-.Aji zvezi z grozdjem. Prič , tudi za letos obljubljaj0 liletno glasbo in dober, humor.