Gospodarske stvari. Rožič v žitu. 0 čaau, ko rž cvete, diai v raaih jutrih njeno cvetje sem ter tje čuda sladko. To ae okusi še bolj, 6e se potegae z roko katerokrat poklaaovib. Taokus prihaja seia od malih kapljic, ki viač aa cvetu, pravi se jim po navadi medeaa rosa, ali ta rosa aič ai podobaa rosi, kakor jo vidimo aa drugih zelčh. Pri le-teb so je največkrat uši krive. Kedar prideš potlej v jeseni do iate rži, ko prizoreva, lehko opaziš aa rži, izlasti na koacib. ajive, veliko oglastih, valjaatih ia zakrivljeaih vzraatkov, ime jim je žitni rožič. Človek bi raislil, da so se ti rožici iz medeae roae aaredili. Nekaj pa je tudi na tem. Kdor bi namree oao roso pregledal na drobaogled, aašel bi v ajej aila veliko malib trupel ia le-ta so pravcate glivice. Veter jib nese, če je vreme ulažao pa toplo, aa mladičje žita pa tudi na druga zelišča ia tako se začae sedaj rožič. Sprva se ovije, kakor z mrežo, mladioje, po malem pa se vzpa6 glivice, kakor v aitih, globlje v zraje, Bajprej spodaj, potlej pa gredo aavzgor ia je jih čedalje več. Tako aaataae po času umazaaa, bela glupa na klasju. Skraja je slizka ia vlečka, potem pa se zgoačuje ter dobiva vijolaato barvo — rožič je gotov. Ako pride tak rožič ali tudi posamao zrnice v ulaŽBO prst, požene kali, to ae pravi, iz kožice, ki se pretrga, prikaže ae več vidnih, okroglih glivic, ajih barva je lepo rmeaa ia v fljih so kali za aove rožiče. Malo pred žetvo ali pa med žetvo ae izprazai rožič, zraje pokaplje Ba zemljo ter ostane ofldi do spomladi, dokler ai prst ugodaa. Za to pa mrciai ni Bog ve, česa vsega treba. Ulažaa prst in kolikor, toliko toplo vreme, to je vae, kar terja. Da se ae zaredi toliko tega rožičja na njivi, v to aluži čisto, kar največ aiogoče, dobro seme. Potem pa še pazi na to, da ae izpade veliko rožičja, predao daš žito žeti. Za to daj iziakati, dokler je še žito zeleao, rožičje, če je pa že preveč rožičja v žitu, kaže ga prej ko prej pokoaiti. Tudi pri mlati še je mogoče dobiti zrnje rožičja, leto je veliko ležje, kakor žito. Prav dobro je aadalje gledati na gaojišče da se kje aa-aj ae spravi rožičje, sicer bi z gnojem spravil si to prav sitao plevel aa ajive. Rožičje je strupeao. Ako ješ dalje časa krub, ki je iz moke z rožiejem pomešane, dobiš gomezeaje — bolezea, ki se ua aekaterih krajib imeauje ,,ržena tepeška". V ulažaih letib, v katerib se žito le slabo obaese, kaže ae ta bolezeB po goatem. Brž, ko si saedel ailadega kruha, ki je iz take moke, čutiš se slabega, moti ee ti v glavi, boli te po udib, gomezice te poletavajo ali kakor se pravi drugod, mravlje lezejo po tebi itd. Tudi bljeval boš ia skozi te bode alo. Prati na rokah in aa nogab, kmalu pa ti oteče tudi nos ter se ti vžge. Tudi krč ni redek. V prav hudib slučajib je konec bolezai smrt. V prejšajib časih je bila bojda neka kužna bolezen, posebuo aa Fraflcoakem. Bolniku je meso odpadlo vsled te bolezai in le redki so ozdraveli, pa še ti so ta ali ubi ud, ali vsaj meso na ajem izgnbili. Ime je tej bolezai bilo ogeaj sv. Aatonija, ker so bolaiki ozdraveli, če ao tega avetaika na pomoč klicali. Kakor se pa opisuje ona bolezen, meai ae naše dai, da ai bila druga, ka kor aedaaja ,,ržeaa tepeška". Naj pa že je bila ona bolezen, kar koli, toliko je gotovo, da je rožičje, ako pride v moko, ae aaše dai zdravju na škodo. ZdravB.ki vedo pa še tudi ta plevel porabiti, da je zdravju aa korist — pri porodih, veadar pa aaj ae prizaaeae aobeB kmetovalec zato tej pleveli, vea z ajo, kjer ae koli prikaže! Mah na drevju. Kedar je več mahii na sadnem drevju, lekko nm je na veliko škodo, kajti živi ob ajegovcm aoku, po vrhu pa še je zavetje marsikateri mrčesjadi. Odpravi pa se tako-le: Najprej ae skuha luga iz leaeBega pepela, vaaj se idene v 10 litrov luga, \'4 klg. karboliflske kisliae ter se aaj ae eakrat vse prekaha. potem pa se škropi ta, še gorka voda z metlo aa drevje, kjer je kaj mabii. Nekaj dai potem ae najdeš aič več mahii na drevju ia tudi drugo leto se ae prikaže nič več Sejniovi. Dne 19. oktobra v Vidmu. Dae 21. oktobia v Celju, v Sevaici, pri sv. Petru pod sv. gorami. Dae 24. okt. v Cerkovicah, v Ribaici ia v Dramljah. Dae 25. oktobra aa Bizeljskem. Dae 28. oktobra v Cmureku, pri sv. Tornažu tik Vel. aedelje, v Slov. Bistrici, na Muti, pri sv. Juriju aa juž. žel. in v Koprivaici.