Izotopska sestava O in C v mezozojskih karbonatnih kamninah Slovenije - vpliv faciesa in diageneze
Isotope composition of O and C in Mesozoic carbonate rocks of Slovenia - effect
of facies and diagenesis
Bojan OGORELEC1, Tadej DOLENEC2 3 & Jože PEZDIČ2 teološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana 2Naravoslovnotehniška fakulteta, Odsek za geologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 12,
1000 Ljubljana 3Inštitut Jožef Stefan, Jamova 12, 1000 Ljubljana
Ključne besede: karbonatne kamnine, izotopska sestava, kisik, ogljik, mikrofacies, dia-geneza, mezozoik, Slovenija
Key words: carbonate rocks, isotope composition, oxygen, carbon, microfacies, diagenesis, Mesozoic, Slovenia
Kratka vsebina
Izotopska sestava 6180 in 613C blizu 300 vzorcev apnencev in dolomitov mezozojske starosti slovenskega prostora kaže, da je ta pogojena predvsem z njihovo mineralno sestavo, povečano primesjo organske snovi ter z diagenentskimi procesi. Apnenci različnih sedimentad j skih okolij (odprti in zaprti šelf, lagune, globje okolje) imajo SlsO v razponu med 22 in 30 %o SMOW, 613C pa okrog 2 %o PDB. Zgodnjediagenetski dolomiti so glede na apnenec obogateni s težkim kisikovim izotopom za 2 do 5 %», kasnodiagenetski dolomiti in dedolomiti pa so glede na apnenec obogateni z lahkima izotopoma kisika in ogljika. Apnenci, ki vsebujejo povišano primes organske snovi in tisti, ki so se odlagali v sladkovodnem okolju (npr. haracejski apnenci) ali kažejo znake meteorske diageneze pa so do 8 %o obogateni z lahkim izotopom 813C. Geološka starost raziskanih vzorcev ne vpliva na izo-topsko sestavo karbonatnih kamnin.
Abstract
Isotope composition of nearly 300 mostly Mesozoic limestone and dolomite samples were examined and show that ô180 and ô13C changes depend on mineral compositon of carbonate, increased organic matter admixture and diagenetic processes. Limestone of different sedimentary environments (open or restricted shelf, lagoons, deeper water...) has ôlsO ranging from +22 to +30 %» SMOW, and ô13C around +2 %o PDB. Early-diagenetic dolomites are in comparison to limestone, enriched in the heavy oxygen isotope for 2 to 5 %„, while late-diagenetic dolomites and de-dolomites are depleted in heavy isotopes, as weli as for oxygen as for carbon. Limestone with higher content of organic matter, those samples which were deposited in the freshwater environment - i.e. characean limestone and those which underwent vadose diagenesis, are enriched in light carbon isotopes. The different age of examined carbonate samples is not reflected in the changes of O and C isotope composition.
Uvod
Izotopska sestava kisika in ogljika je v zadnjih dvajsetih letih postala pri študiju nastanka karbonatnih sedimentov in njihove diageneze nepogrešljiva. Poseben razmah je ta geokemična metoda pridobila še z izpolnjeno analitsko tehniko, ki zahteva minimalne količine vzorcev.
V slovenskem prostoru imajo izotopske raziskave karbonatnih kamnin že dokaj dolgo tradicijo. Med začetke sodijo paleo-temperaturne študije zgornjepermskih in krednih apnencev z območja Velebita, Istre in Dinaridov nasploh (Polšak & Pezdič , 1978), kasneje pa zasledimo predvsem analize S180 in 613C v karbonatih slovenskih rudišč (Dolenec et al., 1982, 1990, 1993 a,b,c), posamezne poizkuse paleotempera-turnih interpretacij okolja nastanka karnijskih plasti (Dolenec & Jelen, 1987), glavnega dolomita in dachsteinskega apnenca (Ogorelec & Rothe, 1993),
skitijskih plasti pri Tržiču (Dolenec et al., 1981), v zadnjem času pa predvsem o izotopskih spremembah v plasteh na meji med kredo in terciarjem (Dolenec et al., 1995b; Dolenec & Pavšič 1995; Ogorelec et al., 1995; Drobne et al., 1996) in na meji perm/trias v Karavankah (Dolenec et al. 1995a, 1998) ter v dolini Idrijce (Dolenec & Ramovš 1998; Dolenec et al., 1999a, 1999b).
S predstavljenim prispevkom želimo podati sistematični, a vseeno še orientacijski pregled sestave 8lsO in 513C v mezozojskih karbonatnih kamninah zahodne Slovenije, ki ga avtorji izvajamo in dopolnjujemo že več kot deset let. V skopi obliki so bili dose-daj rezultati te študije podani le v kratkem (Ogorelec et al., 1998).
Okrog dve tretjini slovenskega ozemlja grade apnenci in dolomiti različnih starosti. Najbolj pogosto so karbonatne kamnine zastopane v celotnem mezozojskem obdobju, oziroma v časovnem intervalu med zgor-
Julian carbonate platform .■■
\------
• :
Austria
v
rSV
\ .)
i i
Slovenian v trough
.........50>L
LJUBLJANA
Dinaric carbonate ^ % platform
A
v
5 s-—

\___^
C
J
c' *
t
\ * ? ^
V
v
\ ^
r~
\
J (
Croatia
"V\
V -J
Km
50
SI. 1. Položaj raziskanih vzorcev mezozojskih karbonatnih kamnin za njihovo izotopsko sestavo Fig. 1. Sampling sites of Mesozoic carbonate rocks studied for isotopic composition
t/5
Z <
> <
X <
a
cc o
u.
H <
J a,
Z <
Z	K
W	o
>	s
O	o
J	«
t/3	H
u
t- 5 < 2
sil
lis
C U Pu
PALEOCENE
C/0
D O
U <
E-
m ce
u
u
in
<j~> <
Pi H
SIIELF FACIES lSOO-2000 m DEEP F. < 800 m
y 5ô
go <
as
D
SIIELF FACIES 500-1500 m DEEP F. < 250 m
NORI AN & RIIAETIAN
SIIELF FACIES 500-1500 m DEEP F. < 250 m
CARNIAN
80-400 m
To- 6ÔÔ m
LADINIAN 20-800 m
ANISIAN 15-600 m
SCYTIIIAN 40- 500 m
UPP.
PERMIAN
10 - 400 m
SI. 2. Shematski litološki razvoj karbonatnih kamnin v Sloveniji 38-49: stratigrafski položaj raziskanih vzorcev
Fig. 2. Shematic presentation of lithostratigraphic development of carbonate rocks in Slovenia 38-49: stratigraphie position of investigated samples
njim permom in paleogeonom, prostorsko pa izdanjajo predvsem v zahodni in južni Sloveniji (si. 1). Njihovo sedimentacijsko okolje je bilo dokaj različno. V času med zgornjim permom in anizijem je celotno slovensko ozemlje pripadalo enotni Slovenski karbonatni plošči, ki je v zgornjem ani-ziju razpadla na Dinarsko karbonatno ploščo na jugu in Julijsko karbonatno ploščo na severu ter na vmesni Slovenski jarek. Ta se je vlekel od Tolmina preko osrednje Slovenije proti vzhodu (B u s e r, 1989).
Glavni namen pričujoče študije je, da podamo osnovne oziroma orientacijske vrednosti 5180 in 613C apnencev in dolomitov različnih geoloških dob ter da povežemo in raziščemo odnose med izotopsko sestavo O in C teh vzorcev v odvisnosti od sedimenta-cijskega okolja, mikrofaciesa ter diagenet-skih značilnosti. V ta namen smo izbrali blizu 300 vzorcev različnih geoloških formacij, glede na njihovo mineralno sestavo, okolje nastanka (plitvo morje, litoral, odprti ali zaprti šelf, laguna, greben, evaporitno okolje, globljevodno okolje, brakično okolje), diagenetske značilnosti (npr. dolomiti-zacija, dedolomitizacija, vpliv evaporitnih mineralov) ter druge parametre (npr. povišan delež organske snovi). Stratigrafski položaj raziskanih vzorcev je prikazan v shematskem litološkem stolpcu (si. 2).
Glede na to, da je v slovenskem prostoru pričela karbonatna sedimentacija v večjem obsegu z morsko transgresijo na klastite Grodenske formacije v zgornjem permu, smo v študijo zajeli poleg mezozojskih karbonatov tudi nekaj zgornjepermskih apnencev in dolomitov. Prav tako pa smo za primerjavo raziskali tudi nekaj apnencev paleocenske starosti, ki pripadajo Liburnij-ski formaciji s stratigrafskim razponom od maastrichtija do danija.
Analizirani vzorci so bili odvzeti v okviru različnih raziskovalnih nalog, predvsem študij v okviru projekta Mezozoika v Sloveniji, Osnovne geološke karte 1:100.000, raziskav za nafto in plin ter posebej za namen te objave. Zbrani rezultati predstavljajo šele preliminarne podatke o izotopski sestavi O in C v karbonatih raziskanih formacij, istočasno pa so lahko dobra osnovno za poglobljene študije v bodočnosti.
Analitske metode
Za izotopske meritve so primerni le vzorci kamnin, ki niso prepereli ali rekristalizi-rani. Izbrane vzorce apnencev in dolomitov smo zmleli in homogenizirali. Ker je za ma-snospektrometrične meritve potrebna plinska spojina, smo karbonate pretvorili v CO. s 100 % fosforno kislino (H. PO.) pri temperaturi 50 °C. Dobljeni plin smo osušili in merili 61!lO in S13C z masnim spektrometrom Varian MAT 250. Celokupna zanesljivost rezultatov izotopskih meritev je ±0,15 %o za kisik in ±0,10 %o za ogljik. Rezultati so bili zaradi frakcionacije med karbonatom, CO2 in fosforno kislino popravljeni s faktorjem 1,00925 za kalcit in 1,01038 za dolomit in normalizirani glede na mednarodni standard IAEA-CO-1 na PDB skali. Dobljene vrednosti izotopske sestave so funkcijsko povezane z frakcionacijskim faktorjem (a), obogatitvenim faktorjem (G) in temperaturo (t) s sistemom enačb (Fritz & Fontes, 1980):
Aw.b) = 6a-6B = e(A_B) = 1000 ln a (a.b) = = aT-2 +bT-' + c
kjer so a,b in c konstante, ki sta jih zbrala F r i d m a n in O'N e i 1 (1977).
Na podlagi poznavanja potrebnih količin, lahko tudi za krbonatni sistem izračunamo druge količine, n.pr. temperaturo obarjanja karbonata ali izločanja bio-genega karbonata. Ob poznavanju izotopske sestave kisika pa lahko izračunamo tudi frakcionacijski faktor med kalcitom (apnencem) in dolomitom.
Pogosto se za izračun ravnotežne temperature nastajanja karbonatov uporablja empirična enačna (Fritz & Fontes, 1980):
t [°C]= 16,4 - 4,2 (5m-5.) + 0,13 (5m-Sv)2
pri čemer je <X, izotopska sestava 6lsO karbonatne kamnine v enotah PDB, <X pa izotopska sestava morske vode (poprečno je 5180 = 0%o).
Izračunane vrednosti dajo realne rezultate za obarjene karbonate. Izotopska frakcija v geokemijskem ciklu in teoretske
osnove stabilnih izotopov karbonatnih kamnin so sistematsko prikazane v delu J. Pezdiča (1999).
Rezultati raziskav
Podatke o izotopski sestavi O in C v raziskanih vzorcih zaradi boljše preglednosti podajamo v tabelah 1 do 9 in na slikah 3 do 12, posebej za vsako geološko obdobje. Poleg oznake vzorcev prikazuj amo v tabelah tudi njihovo mineraloško sestavo, strukturni tip kamnine, facies in tiste diagenetske značilnosti, ki vplivajo na njihovo izotops-ko sestavo (zgodnje- ali kasnodiagenetska dolomitizacija, dedolomitizacija, vadozna ali freatična cementacija, evaporiti ...).
Zgornji perm
Za obdobje zgornjega perma so litološko značilni trije tipi karbonatnih kamnin. V zahodnem in južnem delu Slovenije, ki je takrat pripadal enotni Slovenski karbonatni plošči, so razviti predvsem temni biomi-kritni različki apnenca (vzorci 1-22, si. 2). Skeletne alge so v njem večkrat tako številne, da so kamenotvorne (tab. 1, si. 1 in 2).
V literaturi je ta apnenec znan kot žažarski apnenec (Ramovš, 1958; B u s e r et al., 1986). Odlagal se je v zaprtem, zelo plitvem šelfu in lagunah, v katerih je občasno prišlo zaradi vroče klime tudi do kristalizacije evaportnih mineralov, predvsem sadre. Nekateri vzorci apnenca imajo rahlo višji delež organske snovi (do 0,8 %, O g o r e 1 e c et al., 1996). Podoben razvoj zgornjeper-mskih plasti, kot ga opazujemo v raziskanih profilih na Vojskarski planoti (kmetija Rejc), v Javorjevem dolu pri Sovodnju ter v dolini Idrijce pri Masorah, je poznani tudi iz širšega prostora Karnijskih Alp (Buggisch, 1974) in Velebita (S r e m a c, 1991).
V Karavankah (vzorci 23-33, si. 2) so zgornjepermske plasti razvite predvsem kot drobnozrnat zgodnjediagenetski dolomit, med katerim pa se javljajo tudi več metrov, mestoma tudi nekaj deset metrov debeli paketi celičnega dolomita ("rauchwacke, cel-lular dolomite"), ki kažejo na bolj evapori-tno okolje sedimentacije (D o 1 e n e c et al., 1981).
Izotopska sestava raziskanih zgornjeper-mskih apnencev in dolomitov je razvidna iz tabele 1. Raziskani vzorci (si. 3) so razporejeni, skladno z vrsto karbonata, v tri jasne skupine. Deset različkov biomikritnega
6 -	8*C (%oPDB)	• •	A A A	A A	
4 - 2 -		• ••* • A A* A A A A aa A A	A A A	* A A	• limestone (shelf environment) A dolomite (early diagenetic) A dolomite (late diagenetic) A dedolomite and diagenetic altered dolomite
	i 22	1 1 A 24 ^ 26 A	1 28	1 30	i i 32 34
-2 -	A	A			8,80 (%oSMOW)
SI. 3. Izotopska sestava ô180 in ô13C raziskanih zgornjepermskih karbonatnih kamnin Fig. 3. Isotopic composition of ô180 and ô13C for Upper Permian carboante rocks
Tabela 1: Sestava stabilnih izotopov, litologija in facies zgornjepermskih karbonatnih kamnin
Table 1: Stable isotope composition, lithology and facies of Upper Permian carbonate rocks
Sample	Lithology	Facies	Diagenetic	<$,80	6" C
No.			features	%0 SMOW	%0 PDB
1-7 V	'ojsko plateau-ldrija				
VP 10	black biomicritic limestone			25.50	4.01
VP 13	n			25.10	3.85
VP 16	n	restricted		25.10	4.49
VP 17	black micritic dolomite	shelf	early	28.44	4.53
VP 21		lagon	diagenetic	27.79	3.67
VP 32	n		dolomitization	29.28	5.34
VP 39	n			30.04	5.56
8 - 20	Javorjev dol - Žiri area				
Jd 2	black micritic dolomite			27.99	5.59
Jd 7			early	27.01	2.91
Jd 9	n		diagenetic	27.15	3.42
Jd 11	n		dolomitization	28.70	5.30
Jd 17	cellular dolomite			24.47	1.27
Jd 23a	micritic dolomite			30.70	4.48
Jd 24	black biomicritic limestone	restricted shelf.		24.48	4.70
Jd 27	w	lagoon		24.65	5.28
Jd 28	n			24.58	3.86
Jd 30				24.75	5.32
Jd 32				24.81	4.28
Jd 39	spary dolomite		dedolomite	23.71	0.40
Jd 45				25.35	- 0.79
21 - 22	Masore - Idrija				
Ma 35	black biomicritic limestone	lagoon		25.17	5.30
Ma 41	n			24.49	4.88
23 - 33	Tržič - Karavanke Mts.				
Tž 4	black micritic dolomite			25.78	2.41
Tž 5	dolomitic sandstone			24.50	0.12
Tž 11	micritic dolomite			26.68	1.99
Tž 13	cellular dolomite			24.75	- 1.14
Tž 15	n		early diagenetic	24.92	1.32
Tž 16	gray micritic dolomite	restricted shelf.	dolomitization	28.77	2.05
Tž 18	cellular dolomite			23.00	- 1.33
Tž 24	gray micritic dolomite	littoral		29.96	5.12
Tž 28c	ti			30.55	3.81
Tž 29				30.06	4.60
Tž 32	spary dolomite		late diagenetic	26.40	0.76
Tž 34	n		dolomitization	27.28	- 0.13
34-35	ČeSnjica - Trojane				
Če 2	black biomicritic dolomite	lagoon	early dolomitization	27.92	3.04
Tr 12	gray spary dolomite		late dolomitization	26.11	0.92
apnenca je razporejenih v zelo ozko polje z vrednostmi med 24,48 in 25,50 %„ za S180 in med 3,67 in 5,32 %o za 613C (PDB). Dobljene vrednosti 8lsO za biomikritni apnenec so v primerjavi z recentnimi apnenci za okrog
5	%» nižje (F a u r e, 1977), kar kaže, da je najverjetneje pri postsedimentacijskih procesih prišlo do izotopske izmenjave kisika med raztopinami z manjšo ali večjo vsebnostjo meteorske vode in kisikom iz kamnin. To je povzročilo osiromašenje apnenca s težkim kisikovim izotopom O18 in seveda ustrezno zmanjšanje vrednosti 8lsO, kar seveda onemogoča določitev paleotemperatur v njihovem sedimentacijskem okolju.
Za omenjene apnence, kakor tudi za druge zgornjepermske karbonatne kamnine, je značilna močna obogatitev s težkim ogljikovim izotopom 13C. Omenjena obogatitev je globalnega značaja in je povezana s takratno izotopsko sestavo ogljika v atmosferskem COz, ki je posledica povečane sedi-mentacije in vezave organske snovi v sedi-mentih v zgornjem paleozoiku (Magaritz
6	H o 1 s e r, 1991).
V primerjavi z apnenci so zgornjeper-mski dolomiti obogateni s težkim kisikovim iztopom, pri čemer pa je njihova izotopska sestava ogljika podobna kot pri apnencih. Moderni dolomiti iz Arabskega zaliva ima-
jo 5180 približno v območju od +30,4 do +34,3 %0, medtem ko niha 6180 v dolomitih iz Baffin Bay celo od +34,5 do +35,5 %o (Tucker, 1990). Dobljene vrednosti so značilne za nastanek karbonatnih mineralov iz hiperslanih morskih raztopin (Perkins al., 1994). Izmerjene vrednosti 5180 naših vzorcev so najverjetneje posledica manjšega dotoka sladke vode v evaporitno okolje in/ali kasnejših postsedimentacijskih procesov. Raziskave karbonatnih kamnin so pokazale, da je njihova izotopska sestava kisika bolj rezultat sprememb v času diageneze in zgodnjega metamorfizma kot izotopska sestava ogljika (Magaritz, 1975, 1983). Zaradi tega je parameter 613C pomemben paleooceanografski indikator, medtem ko je 6180 le izjemoma.
Drugo skupino 15 vzorcev tvorijo ra-zlički zgodnjediagenetskega dolomita, ki so v območju 25,78 in 30,70 %0 za 6180 in med 1,99 in 5,56 %0 za 613C, s povprečjem okrog 28 %0 za O in 4 %0 za C. Obogatitev dolomita s težkim izotopom lsO za okrog 4 %o se približno ujema s teoretskimi podatki za dolomit (H o e f s, 1987) in se sklada tudi z izotopsko sestavo zgornjepermskih dolomitov alpskega prostora (B u g g i s c h, 1974; Magaritz & Holser, 1991). Tretjo skupino pa sestavljajo diagenetsko močno
6 -	813C (%oPDB)		A	• ®	limestone (shelf environment) oolitic limestone
4 -			▲ A	A A	dolomite (early diagenetic) dolomite (late diagenetic)
	•	•	• A	A	dedolomite and diagenetic altered dolomite
	•		▲		
2 -	• -1— •	• A	A A A A ^ A A A A		
	i	A	1 1		I —I-
		A 24	28 30		32 34
	® % ®				8"0 (%oSMOW)
-2 -			A A		
SI. 4. Izotopska sestava ôlsO in ô13C skitijskih karbonatnih kamnin Fig. 4. Isotopic composition of Ô180 and Ô13C for Scythian carbonate rocks
Tabela 2: Sestava stabilnih izotopov, litologija in faciès skitijskih karbonatnih kamnin Table 2: Stable isotope compositon, lithology and faciès of Scythian carbonate rocks
Sample	Lithology	Facies	Dlagenetic	<f180	<f13C
No.			features	%0 SMOW	%0 PDB
36 - 37	Idrija - Hg mine				
2 s	micritic dolomite	restricted shelf	dedolomite	27.14	0.33
71 s	spary dolomite			23.94	0.44
38-49	Dedjek - Polhov Gradec				
De 6	gray spary dolomite	littoral	late diag.dolomite	26.55	3.60
De 7	n			25.10	4.99
De 13	red oolitic limestone	tidal	vadose	20.92	- 1.12
De 17		channels	influence	22.23	- 1.06
De 19				21.02	- 1.58
De 31	gray dolomite	littoral	early	28.94	2.28
De 32	n		diagenetic	29.15	1.76
De 39	n	restricted	dolomitization	29.29	1.35
De 44	black micritic limesotne	shelf		22.73	0.03
De 49				23.45	2.83
De 54	blac marly limestone			27.50	3.00
De 55	gray micritic dolomite			29.62	1.03
50 Mladi vrh near Blegoš					
R 201	micritic dolomite	lagoon	early dolomitization	26.06	3.62
51 - 66	Tržič - Karavanke Mts.				
Tž 40	biomicritic limestone			22.65	2.38
Tž 41		restricted shelf &		21.36	3.17
Tž 51	M	terestic influence		22.39	1.02
Tž 60	red oolitic limestone			22.32	- 0.49
Tž 68	■	tidal channels,	vadose influence &	22.54	- 0.36
Tž 71	n	littoral	hematite	22.57	- 0.70
Tž 72	micritic limestone			22.22	- 0.62
Tž 80a	sandstone	carbonate clastic		24.75	1.66
Tž 80e	red oolitic limestone	environment,		22.29	- 1.17
Tž 80f	spary dolomite	shelf	vadose	27.32	- 2.25
Tž 82	micritic dolomite		environemnt	26.02	- 0.16
Tž 85	spary limestone		influence	26.10	- 0.62
Tž 86	n			25.07	- 1.90
Tž 91	micritic dolomite	restricted shelf		27.66	2.55
Tž 99	biomicirtic limestone			24.46	1.89
Tž 100	n			23.57	2.05
67 - 69	Ledina - Pb-Zn mine near	Sevnlca			
L 2	spary oolitic dolomite			26.06	0.27
L 5	»	littoral, shelf	late diagenetic	25.18	0.83
L 11	n		dolomitization	23.89	- 0.07
70 - 74	Bohor - Pb-Zn mine				
B 5	gray spary dolomite		late diagenetic	26.72	0.27
B 6	N		dolomitization	25.75	0.95
B 8	n	restricted shelf		25.65	0.89
B 72	n			25.35	1.24
B 90	«		dedolomite	23.22	- 0.71
spremenjeni dolomiti - kasnodiagenetski zrnat dolomit ter celični dolomit. Za to skupino sta značilna tako lahka sestava ôlsO (23,0 do 27,28 %« SMOW) kot ÔI3C (-1,33 do + 1,27 %o PDB).
Posebno poglavje o izotopski sestavi karbonatnih kamnin pa predstavljajo apnenci in dolomiti na prehodu iz perma v skitij. Na P/T meji naj bi prišlo do drastične obogatitve z lahkim izotopom ô13C (tudi do 6 %o in več) ter malenkostno tudi z ô180, kot posledico globalnih sprememb klime na celotnem planetu (Magaritz et al., 1992; Wang et al., 1994; F a u r e et al., 1995). Te spremembe v izotopski sestavi karbonatov na P/T meji so v zadnjih letih bile ugotovljene tudi na slovenskem prostoru, tako v Karavankah (Dolenec et al. 1995a, 1998) kot tudi v dolini Idrijce (D o 1 e n e c & Ramovš 1998; Dolenec et al., 1999a, b). Drastična sprememba izotopske sestave ogljika na prehodu iz perma v trias je najverjetneje posledica globalne zgornje-permske regresije. Ta je povzročila povečano erozijo in oksidacijo organskih komponent v sedimentih izpostavljenih preperevanju. Posledica regresije je bilo tudi uničenje terestičnih in morskih ekosiste-mov in povečan fluks izotopsko lažjega C02 v atmosfero (B e u k e s et al., 1990; Magaritz & H o 1 s e r, 1991; F a u r e
et al., 1995). Ta se je uravnotežil z oceansko vodo, kar je imelo za posledico tudi nastanek karbonatnih kamnin, obogatenih z lahkim ogljikovim izotopom 12C.
TRIAS Skitij
Za razvoj skitijskih plasti v slovenskem prostoru je značilno menjavanje klastičnih in karbonatnih kamnin, med katerimi so zastopani tako apnenci kot tudi dolomiti. Vsi sedimenti so se odlagali na zelo plitvem in dokaj mirnem šelfu, za klastite pa domnevamo, da so produkt eolskih procesov. Slednje sestavljajo pretežno laporji in dro-bnozrnati muljevci s karbonatnim vezivom.
V okviru izotopske študije smo raziskali 38 vzorcev apnenca in dolomita iz Karavank (profil Tržič-Lom pod Storžičem; Dolenec et al., 1981), žirovskega ozemja (profil Dedjek pri Polhovem Gradcu; Grad & Ogorelec, 1980), idrijskega rudnika (Čar et al., 1980) ter iz Pb-Zn rudišč v vzhodnih Posavskih gubah (Ledina pri Sevnici, Bohor).
Izotopska sestava raziskanih vzorcev je podana v tabeli 2 in na sliki 4. Raziskane vzorce smo razdelili v štiri skupine. Deset
4 - 2 -	5,3C (%oPDB) aa «	A A * A A	• limestone (shelf environment) A dolomite (early diagenetic) A dolomite (late diagenetic)
	1 1 1 22 24 26	1 1 28 30	i 1 32 34
			S180 (%oSMOW)
-2 -			
SI. 5. Izotopska sestava ôlsO in ô13C anizijskih apnencev in dolomitov Fig. 5. Isotopic composition of ôlsO and ô13C for Anisian limestones and dolomites
Tabela 3: Sestava stabilnih izotopov, litologija in facies anizijskih apnencev in dolomitov
Table 3: Stable isotope composition, lithology and facies of Anisian limestones and dolomites
Sample		Lithology	Facies	Diagenetic	<f180	cf13C
No.				features	%0 SMOW	%o PDB
75 - 81	T	odraž near Gorenja vas				
P 3-5,5m		micritic dolomite			29.93	3.40
P 30m		m	restricted	early	30.55	3.51
P 51 m		"	shelf,	diagenetic	30.57	3.44
P 73m			littoral	dolomitization	30.15	3.33
P 98m					30.74	3.33
P 132m		*			28.44	2.77
P 190m		H			29.61	1.64
82 - 83	M	adi vrh near Blegoš				
B1 203		micritic dolomite	restricted	early diagenetic	28.73	4.39
B1 212			shelf	dolomitization	29.49	2.28
84 - 86	Zt	gorje - Kisovec				
Za 2		micritic dolomite	restricted	early	30.18	2.93
Za 7		stromatolitic dolomite	shelf.	diagenetic	29.76	2.65
Za 14		(loferite)	littoral	dolomitization	29.36	4.33
87 - 89	BI	ed - Grad				
Bg 1		algal limestone			26.07	1.83
Bg 2		n	reef	recrystallization	27.56	2.00
Bg 10b					20.00	1.94
90 - 92	Tr	žič				
Tž 108		micritic dolomite		early	27.86	1.83
Tž 112			shelf,	diagenetic	28.02	3.10
Tž 115		" (loferite)	littoral	dolomitization	27.32	2.87
93 - 97	Tc	tpla Pb-Zn mine, Mežica				
B 1		spary dolomite			23.39	2.74
B 2		n	restricted	late	23.89	2.84
B 5			shelf.	diagenetic	23.26	2.57
B 16			lagoon	dolomitization	24.73	2.72
B 20					25.08	2.66
vzrocev pripada temnemu biomikritnemu in rahlo lapornatemu apnencu s povišanim deležem organske snovi (wackestone, pac-kstone, fosili foraminifera Meandrospira pusilla Ho). Ti imajo sestavo 6lsO v razponu med 21,36 in 24,46 %o z izjemo enega vzorca, ki ima vrednost 5180 27,60 %0, delež S13C pa se jim giblje med - 0,62 in + 3,17 %o PDB. Poseben tip apnenca je gastropodni biospa-rit, značilen za skitijsko zaporedje (tab. 1. si. 3).
Drugo skupino predstavlja mikritni zgo-dnjediagenetski dolomit, ki je koncentriran v polju za 6lsO med 27,66 in 29,62 % ter §13C med 0,62 in 3,62 %0 PDB. Izjema je zopet en vzorec z vrednostmi 26,02 %o za SlsO in -0,16 %o za S13C. Nizka vrednost 13C pri tem vzorcu je pogojena z vplivom vadozen ce-mentacije v kasnejši diagenezi. Tretji skupini pripadajo vzorci kasnodiagenetskega zrnatega dolomita in dedolomita, ki so v primerjavi z zgodnjediagenetskim dolomi-
tom obogateni z lahkima izotopoma 6180 (23,22 do 27,32 %„ in 513C (- 2,25 do + 4,99 %„ s povprečjem okrog + 0,5 %0 PDB).
Posebno skupino v skitijskem zaporedju pa predstavlja oolitni apnenec, ki je zaradi hematitnega pigmenta obarvan rdečkasto in je stratigrafsko značilen litološki tip (tab. 1, si. 4). Sedem vzorcev oolitnega apnenca je koncentriranih v ozkem polju, za katerega je značilna sestava lahkega izotopa tako kisika (5180 je med 20,92 in 22,57 %o) kakor tudi ogljika (S13C je med - 1,58 in - 0,36 %o PDB). Lahko sestavo obeh iztopov povezujemo z diagenetskimi procesi v va-doznem okolju (D o 1 e n e c et al., 1981).
Anizij
Anizijske plasti so v Sloveniji razvite pretežno kot plastovit dolomit, le mestoma kot apnenec (vzorci 75-97, si. 2, tabela 3). Tak primer je npr. masivni grebenski oziroma algni apnenec, ki gradi steno Blejskega gradu (F 1 u g e 1 et al., 1993) in iz katerega smo raziskali tri vzorce. Ti so zgoščeni v polje med 26 in 28 %o SMOW za S180 in okrog + 2 % PDB za S13C (tabela 3, si. 5 ).
Večina raziskanih vzorcev anizij skih karbonatnih kamnin pripada zgodnjedia-genetskemu dolomitu, največkrat mikritne-
mu in stromatolitnemu tipu plitvovodnega in litoralnega okolja (tab. 1, si. 6). Raziskan je bil v Posavskih gubah, na žirovskem ozemlju in v Karavankah. Dolomit je rahlo obogaten s težkim kisikovim izotopom. 6lsO se mu giblje v razponu med 26,07 in 30,58 %0 SMOW, 613C pa med 1,64 in 4,39 % PDB, kar približno sovpada z zgornjepermskim dolomitom.
Tretjo skupino raziskanih anizijskih vzorcev pa sestavlja pet vzorcev kasnodia-genetskega zrnatega dolomita iz Pb-Zn ru-dišča Topla pri Mežici (Štrucl 1974; D o 1 e n e c et al. 1990). Ta dolomit je za razliko od zgodnjediagenetskega obogaten z lahkim kisikovim izotopom. 6180 se mu giblje med 23,39 in 25,08 %«, kar je približno za 4 do 5 %o manj od prvega, medtem ko je izotopska sestava 613C enaka za oba strukturna tipa, okrog 2,5 %0 PDB.
Ladinij
Za ladinijsko obdobje je značilno, da je bila na slovenskem prostoru takrat do-kajšnja tektonska aktivnost. Rezultat le te so številne predornine in njihovi tufi. Karbonatni sedimenti so zato v tej geološki dobi manj številni. Še največji obseg imata wettersteinski apnenec in dolomit, ki sta
	513C (%oPDB)	
4 -		
	•	
		A A
Z -		• limestone (shelf environment)
		A dolomite (early diagenetic)
		A dolomite (late diagenetic)
	i i i 22 24 26	i i ~i-1-- 28 30 32 34
		81"0 (%oSMOW)
-2 -		
SI. 6. Izotopska sestava ô180 in ô13C ladinijskih apnencev in dolomitov iz Pb-Zn rudišča Mežica
Fig. 6. Isotopic composition of ôlsO and ô13C for Ladinian limesotnes and dolomites from the Mežica Pb-
Zn mine
Tabela 4: Sestava stabilnih izotopov, litologija in faciès wettersteinskega apnenca in dolomita iz Mežice
Table 4: Stable isotope composition, lithology and facies of Wetterstein limestone and dolomite form the
Mežica Pb-Zn mine
Sample	Lithology	Fades	Diagnetic	d18o	<f13C
No.			features	%0 SMOW	%0 PDB
98-114 Mež	lea Pb-Zn mine. Graben (	B"* level)*			
Profile					
GA-8					
95 m	biosparitic limestone	reef	gentle	24.12	3.12
100 m	»	and	recrystalization	23.80	3.10
105 m	coral biolitite	open shelf	of	23.54	2.97
110 m	biosparitic limestone		limestone	24.85	2.70
120 m	i»			24.46	3.25
130 m	biomicritic limestone			24.70	2.95
135 m	micritic dolomite			29.02	2.60
145 m	H		alternation	30.10	2.42
150 m	spary dolomite	restricted	of	27.74	2.80
160 m	n	shelf	early and	29.68	3.15
195 m	micritic dolomite	and lagoon	late	31.20	2.92
200 m	dolomitic breccia		diagenetic	30.40	2.82
205 m	n		dolomitization	30.95	3.02
210 m	spary dolomite		some	29.82	3.35
225 m	H		samples	29.46	2.30
230 m	n		rahter	30.05	2.35
240 m	micritic dolomite		bituminous	29.35	2.62
250 m	spary dolomite			28.70	3.05
•Data from Dolenec et al., 1993 a
razvita predvsem v Savinjskih Alpah in severno of Periadriatskega šiva, na širšem ozemlju Pece, Mežice in Uršlje gore.
Karbonatno wettersteinsko formacijo smo z 18 vzorci raziskali na 8. obzorju svinčevo-cinkovega rudišča Mežica, v revirju Graben (Dolenec et al., 1993a, c; si. 2 in 6, tabela 4, vzorci 98-115). Šest vzorcev svetlega masivnega biosparitnega in biomi-kritnega apnenca grebenskega okolja ima izotopsko sestavo S180 zelo enotno, v razponu med 23,54 in 24,85 %o SMOW, 513C pa prav tako enotno, s povprečjem okrog +3,20 PDB. Tudi izotopska sestava temnega, rahlo bituminoznega in ploščastega biomikritne-ga dolomita, ki je nastal z zgodnjediagenet-sko dolomitizacijo v lagunskem in litoral-nem okolju, je precej enotna. 12 raziskanih vzorcev je glede na apnenec obogatenih s težkim izotopom kisika za okrog 5 %o. Tako imajo ti 6lsO v območju med 27,74 in 31,20 %o SMOW, 613C pa med 2,42 in 3,35 %o PDB.
Karnij
Karnijski karbonatni sedimenti so se v slovenskem prostoru odlagali in litificirali v različnih okoljih. Tako poznamo plitvovo-dni, grebenski ter globjevodni razvoj in sicer v obeh, apnenčevi in dolomitni varianti. Skupno smo iz karnijskega zaporedja raziskali 46 vzorcev (tabela 5, si. 2 in 7).
Raziskane vzorce smo po faciesu razdelili v pet skupin. Prvo skupino 16 vzorcev sestavlja temnejši in rahlo lapornat biomikrit-ni apnenec (tab. 2, si. 1), ki se je odlagal v zaprtih delih plitvovodnega šelf a in v lagunah (vzorci iz profilov Tamar in Log pod Mangartom -Ogorelec et al, 1984) ter nekateri vzorci iz Drenovega griča. Ti imajo izotopsko sestavo značilno za normalne apnenec, S180 v razponu med 25,56 in 29,12 %o, S13C pa med 0,72 in 3,87 %o s povprečjem okrog 3 %o PDB. Skoraj v isto polje padejo tudi temni biomikritni apnenci julsko-tu-
SI. 7. Izotopska sestava 6180 in 613C karnijskih karbonatnih kamnin Fig. 7. Isotopic composition of 6180 and 613C for Carnian carbonate rocks
	8"C (%oPDB)			•	A
4 -				• • £	V
	• •		o		A O
	•			A	A
2 -	O		o	o.	
	+	*	o	O	
	1 1 22 A	+	1 26	1 28	i 1 1 30 32 34
-2 -	+		+		8180 (%oSMOW)
				•	limestone (shelf environment)
		+		O	limestone (deep water environment)
-4 -				+	limestone (organic rich)
				A	dolomite (late diagenetic)
valske starosti iz Belce (vzorci 144-151, si. 2), iz Kozje dnine pod Triglavom in Vršiča (Jurkovšek et al., 1984), ki so se odlagali v globljem in zelo mirnem okolju z rahlo redukcijskimi pogoji v času sedimentacije. Njihova sestava SlsO je bila izmerjena v območju med 24,37 in 28,54 %», delež 613C pa med 1,14 in 3,90 %o PDB.
Podobno skupino med apnenci grade štirje vzorci biomikritnega apnenca točneje spongijskega biolitita (tab. 2, si. 2), ki gradi manjše grebenske kopuče v Hudajužni pri Podbrdu (T u r n š e k et al., 1982). Ti vzorci imajo v povprečju za 5 %o lažjo izotopsko sestavo 6lsO od ostalih karnijskih apnencev, kar lahko povezujemo s kasnejšo izotopsko izmenjavo z raztopinami, osiromašenimi s težkim kisikovim izotopom v primerjavi z morsko vodo.
Četrto skupino raziskanih karnijskih karbonatov predstavljajo črni, rahlo bitu-minozni biomikritni apnenci, ki so se odlagali v lagunah in delih zaprtega šelfa in vsebujejo do 2 % organske snovi (O g o r e -lec et al., 1996). Taki so apnenci iz kamnoloma Drenov grič (Jelen, 1988/89;
Dolenec & Jelen, 1987). Njihova značilnost je, da so glede na ostale apnence obogateni z lahkim izotopom ogljika. 613C imajo je v območju med - 3,80 in + 0,91 PDB, izotopsko sestava S180 pa med 24 in 26 %o SMOW. Obogatitev z lahkim izotopom ogljika je rezultat povišane vsebnosti lahkega organskega ogljika v sedimentacijskem okolju.
Zadnji skupini karnijskih apnencev pripadajo trije vzorci svetlega kasnodiagenet-skega zrnatega dolomita cordevolske starosti (vzorci 125 - 127, si. 2), v katerem prvotna struktura kamnine ni več ohranjena. Odvzeli smo jih v Suhem dolu pri Lučinah. Njihova sestava 6lsO se giblje okrog 27 %o, 613C pa okrog 2,5 %o, kar približno sovpada s kasnodiagenetskimi dolomitnimi vzorci zgornjepermske, skitijske in norijsko-retij-ske starosti.
Norij in retij
Kamnine norijsko-retijske stopnje so na celotnem ozemlju Slovenije razvite karbo-
Tabela 5: Sestava stabilnih izotopov, litologija in faciès karnijskih karbonatnih kamnin Table 5: Stable isotope composition, lithology and faciès of Carnian carbonate rocks
Sample No.
Lithology
Faciès
Diagenetic features
6 0
%0 SMOW
Drenov grifi (Julian & Tuvalian)
black micritic limestone
black bitumin. limestone
116-124
Dg 6m Dg 13m Dg 22m GR 3b* VČK 43» ZCK 13* VČK 44a* VCK 44b* PU 10b*
125- 127
Sd 1 Sd 4 Sd 11
128 Jablanlca - Litija (Cordevolian) Ja 2	|	spary dolomite
128 - 134 Tamar (Julian & Tuvalian)
resticted shelf, lagoon organic rich sediment
black marl Suhi dol near Lučlne (Cordevolian)
white spary dolomite
T 1 T 11 T 34 T 41 T 44 T 54
135- 138
LM 3 LM 10 LM 18 LM 36
139 - 143
Hj 62b Hj 62g Hj 62d Hj 70 Hj 71
144 - 151 Belca - Karavanke Mts. (Julian & Tuvalian)
gray spary dolomite black biomicritic limestone
black biomicritic limestone
Log pod Mangartom
black biomicritic limestone
Hudajuina (Julian & Tuvalian)
limestone
dolomite limestone
reef
reef
late diagenetic dolomitization
late dolomite
restricted shelf lagoon, littoral
restricted shelf, lagoon
reef
Be 1b Be 5c Be 6b Be 9 Be 10a Be 11a Be 13 Be 15
152- 155
KzD 1 KzD 2 KzD 3
156 - 157 Porezen
black micritic dolomite blac micritic limestone black micritic dolomite black micritic limestone black micritic limestone
deep water environment
late dolomitization
late dolomitization
Kozja dnina - Julian Alps (Julian & Tuvalian)
biomicritic limestone
19081
19082
158 - 162
V	3c
V	9a
V	21
V	38
V	53
black limestone black carbonate shist
restricted shelf, deeper envir.
deep water environment
late dolomitization
Vršič - Julian Alps (Julian & Tuvalian)
dark biomicritic limestone
dolomite biomicritic dolomite
deep water environment
25.63 25.41 25.43 25.56 24.60 26.04 25.56 24.07 28.93
26.85 26.60 27.37
30.92
34.57 29.12 28.79 31.48 28.68 28.87
28.55 28.37 27.87 28.23
21.39 23.01 24.06 24.01 23.32
27.10 27.22 26.19 27.95 27.71 27.51 27.51 27.03
28.01 25.88 28.54
24.37 26.26
32.67 29.24 29.30 30.33 27.58
* Data from Dolenec & Jelen 1987
4 -2 -	5"C (%oPDB) A O o • A •		A *	A A •	A A * A
	A A			81,0 (%oSMOW)
	i i 1 24 26 28		1 30	i i 32 34
-2 -	A dolomite (late diagenetic) A dedolomite and diagenetic altered dolomite		• limestone (shelf environment) O limestone (deep water environment) A dolomite (early diagenetic)	
SI. 8. Izotopska sestava ôiaO in ô13C v raziskanih vzorcih glavnega dolomita, dach-steinskega apnenca in baškega dolomita
Fig. 8. Isotopic composition of ôlsO and ô13C for Main dolomite, Dachstein limestone and Bača dolomite samples
natno, na Dinarski platformi prevsem kot do 1200 metrov debela skladovnica glavnega dolomita, na Julijskih karbonatni platformi pa kot debeloplastovit dachste-inski apnenec z redkimi vmesnimi greben-skimi masivi (si. 2). V Slovenskem jarku pa sta istočasno nastajala Baski dolomit in Zeleznikarski apnenec, oba z gomolji roženca.
Glavni dolomit se je odlagal v zelo plitvem okolju zaprtega šelfa, kjr so se menjavale med- in nadplimske sedimentacijske razmere z podplimskimi, kar je pogojevalo nastanek ciklotem. Dachsteinski apnenec predstavlja lateralni razvoj glavnega dolomita in je ohranjen le tam, kjer apnenec ni zajela kasnodiagenetska dolomitizacija in ga rekristaliziral v sparitni dolomit.
Štirideset raziskanih vzorcev norijsko-retijske starosti smo razdelili v pet skupin (vzorci 163 - 204, si. 2 in 8, tabela 6). Dachsteinski apnenec smo raziskali na Trnovskem gozdu in pri Borovnici (Ogorelec & R o t h e, 1993). Ne glede na to, ali gre pri strukturi za biomikritni, biosparitni ali oolitni tip apnenca (tab. 2, si. 2), pade 11 vzorcev v dokaj zgoščeno polje (si. 8), ki ga za 6180 opredeljujejo vrednosti med 28,11 in 29,38 %0 SMOW. Na osnovi teh podatkov
predvidevamo temperaturo morja v času nastajanja dachsteinskega apnenca okrog 24°C. Rahlo nižje vsebnosti S180 (okrog 27 %0 SMOW) kažeta dva vzorca oosparitnega apnenca. Posebno znižanje S13C (-1,92 in -1,65 %o PDB) pa kažeta dva vzorca gravitacijskega cementa (tab. 3, si. 3) v izsušitve-nih porah loferitnega tipa apnenca, po katerem sklepamo na meteorski vpliv v času zgodnje diageneze.
Drugo in tretjo skupino sestavljajo različni tipi glavnega dolomita, ki je bil prav tako raziskan s profili na Trnovskem gozdu in pri Borovnici (vzorci 175-192, si. 2, tabela 6).
Med raziskanimi različki dolomita prevladujeta stromatolitni in loferitni tip (tab. 2, si. 4 in 5), ki sta z ohranjeno prvotno strukturo kamnine značilna za zgodnjediagenet-sko dolomitizacijo v medplimskem litoral-nem okolju in sabkah. 11 teh vzorcev je glede na dachsteinski apnenec za 3 do 4 %0 obogatenih s težkim izotopom kisika, ki niha med 30,29 in 33,20 %o SMOW. Dobljene vrednosti za SlsO so podobne kot za dolomite iz recentnih evaporitnih okolij. Tudi vsebnost 613C je pri teh vzorcih v poprečju za kakšen %0 višja kot pri dachsteinskem apnencu in znaša med 2 in 4 %o PDB. Ti po-
Tabela 6: Sestava stabilnih izotopov, litologija in faciès ter diagenetske značilnosti glavnega dolomita,
dachsteinskega apnenca in baškega dolomita
Table 6: Stable isotope composition, lithology, faciès and diagenetic features of Main dolomite, Dachstein limestone and Bača dolomite
Sample No.
Lithology
Facies
Diagenetic features
¿"0 %c SMOW
oC
%o PDB
A. DINARIC CARBONATE PLATFORM DACHSTEIN LIMESTONE 163- 174 Trnovski gozd (T), Borovnica (B)
T II 6 *	oolitic limestone	open shallow
TII 8*	calcitefsolution cavity)	shelf
T II 37*	biomicritlc limestone
T IV 8«
TIV 13*	"	shelf &
TIV 17b* calcitelsolution cavity)	littoral
T V 4* T V 15* T V 14* B 1 10* B I 47*
MAIN DOLOMITE (HAUPTDOLOMIT)
175- 192 Čepovan (TI.TIII), Trnovski gozd (TII.TV), - Borovnica (Bil)
calcitelsolution cavity) biomiciritic limestone
oolitic limestone biomicritic limestone
stromatolitic dolomite
spary dolomite micritic dolomite
stromatolitic dolomite spary dolomite
micritic dolomite
spary dolomite
restricted shallow shelf, lagoons & littoral
T I 7* T I 10* T I 16 T III 20* T III 23 T III 26 T III 30* T III 33 T III 48 T III 54 T III 59 B II 9* B II 16* B II 33 B II 38 T II 45 B II 52 T V 19*
B. DEEP WATER ENVIRONMENT (SLOVENIAN TROUGH)
190- 192 Cimprovka near Cerkno (Bada dolomite)
Ba 35 Ba 36 Ba 41
193 - 197
Zkc 1 Zkc 2 Zkc 3 Zkc 4a Zkc 4b
198- 199
127 129
spary dolomite
Zakojca (Baia dolomite)
micritic dolomite
dark spary dolomite
BlegoS (BaCa dolomite)
spary dolomite
200 - 201 Zatolminka near Tolmin
Ba 1 Ba 2
micritic limestone micritic dolomite
deep water environment
deep water environment
deep environment
deeper environment
202 - 204 Železniki (Železniki limestone)
Žel 1 Žel 2 Žel 3
gray micritic limestone
deep water environment
early diagenetic dolomitization
late diagenetic dolomitization
early diagenetic dolomitization
dedolomite
late diagenetic dolomitization
late diagenetic dolomitization
late dolomitization
27.14 28.35 28.11 29.38 28.76 28.55 29.01 28.74 26.87 29.30 28.70
32.15 31.85 32.43 32.93 32.89 32.92 32.35 32.81
32.85 32.18
32.86 33.20 32.10 31.69 31.05 30.29 32.29 24.85
32.04 31.01 29.48
27.73 26.44 26.38 28.56 28.65
28.14 29.95
29.82 31.14
28.70 25.58 31.01
1.90 2.20 2.66 2.62 1.07 1.60 1.65 1.57 1.54 1.23 2.23
3.00 3.72
3.01 3.07 2.01 4.05 3.90 4.56 3.67 3.46 3.45 4.26 3.80 3.01 2.17 2.43 2.61 0.30
2.93 2.81 2.35
1.74 1.26 0.49 1.61 1.99
3.08 2.85
1.58 2.07
3.13 2.51 2.79
* Data, measured in Geochemical Institute of University Göttingen (Prof. dr. J. Hoefs) /from: Ogorelec & Rothe, 1993/
da tki se lepo ujemajo z rezultati enako starega dachsteinskega apnenca in glavnega dolomita Severnih Alp, ki so ju raziskovali Fabricius s sodelavci(1970)inGokdag (1974).
Zanimivo je, da pade v isto polje, kot ga sestavljajo vzorci zgodnjediagenetskega dolomita tudi 8 različkov kasnodiagenet-skega zrnatega dolomita (si. 8; tab. 2, si. 6). Na podlagi tega sklepamo, da se temperatura in izotopska sestava raztopin, ki so povzročile poznodiagenetsko dolomitizacijo v tem primeru najverjetneje ni bistveno razlikovala od raztopin (morske vode) v evapo-ritnem okolju, kjer je nastajal zgodnjedia-genetski dolomit.
Poseben primer je le en raziskan vzorec dedolomita iz Smrekove drage na Trnovskem gozdu. Značilna za ta vzorec sta lahka izotopska sestava tako kisika (6lsO je 24,85 %o SMOW) kot ogljika (S13C je 0,30 %0 PDB), ki kaže na dedolomitizacijo pod vplivom raztopin z dominantno količino meteorske vode.
Zadnjo skupino norijsko-retijskih kamnin sestavlja facies zrnatega dolomita z gomolji roženca, ki se je odlagal v globjevo-dnem okolju Slovenskega jarka (Baski do-
lomit; si. 2 in tabela 6, vz. 190-201) ter njegovega časovnega ekvivalenta Železnikar-skega apnenca (vzorci 202-204). Ti vzorci kasnodiagenetskega dolomita kažejo v primerjavi z glavnim dolomitom v povprečju lažjo sestavo tako kisika (5180 med 26,24 in 31,14%o SMOW) kot nekoliko tudi ogljika (S13C med 0,49 in 2,93 %o s povprečjem okrog 2 %o PDB).
JURA
Tudi kamnine jurskega obdobja so na celotnem prostoru Slovenije razvite karbonatno (si. 2), sicer pa se je sedimentacija tako kot v zgornjem triasu nadaljevala na obeh, Dinarski in Julski karbonatni plošči ter v vmesnem jarku. Že koncem liasa pa je razpadla Julska plošča, tako da je globje morje preplavilo večji del Alp in Karavank.
Apnenčeve plasti smo s profili raziskali na Trnovskem gozdu (Orehek & Ogo-relec, 1979) in pri Vrhniki. Liasne in dog-gerske kamnine so večji del razvite kot svetli in debeloplastoviti oolitni, biosparitni in bi-omikritni, mestoma tudi onkoidni apnenci (tab. 3, si. 1,2) plitvega odprtega šelfa, ki pa jih je mestoma zajela kasnodiagenetska do-
	5"C (%oPDB)	
4 -		• •
		® o o
		•
2 -	A Cfc * t Oo ■	
	•O	2
		•
	1 1 1 24 26 28	i i i a30 32 34
	A	8"0 (%oSMOW)
-2 -	A dolomite (late diagenetic)	• limestone (shelf environment)
	A dedolomite and diagenetic	o limestone (deep water environment)
	altered dolomite	• oolitic limestone
Sl. 9. Izotopska sestava ô180 in ô13C jurskih karbonatnih kamnin plitvo- in globje-
vodnega okolja
Fig. 9. Isotopic composition of ôlsO and ô13C for Jurassic carbonate rocks of shallow- and deep-water environment
Tabela 7: Sestava stabilnih izotopov, litologija in faciès jurskih karbonatnih kamnin Table 7: Stable isotope composition, lithology and faciès of Jurassic carbonate rocks
Sample	Lithology	Facies	Diagenetic	<J180	
No.			features	%0 SMOW	%0 PDB
A. DINARIC CARBONATE PLATFORM					
204-213	Trnovski gozd				
TrG 3	spary dolomite	littoral	early diagenetic	28.00	1.71
TrG 5	oolitic limestone		dolomitization	28.78	1.61
TrG 26	"			28.00	1.71
TrG 31a	M			28.70	1.69
TrG 46	spary dolomite	open shallow		24.51	2.29
TrG 59	biomicritic limestone	shelf	vadose influence	29.09	0.41
TrG 72				27.60	2.13
TrG 107	oolitic limestone			29.73	3.11
TrG 118	biomicritic limestone			31.10	3.77
TrG 159	n			29.08	0.83
214-221	Vrhnika				
Vr 5	pelmicritic limestone			28.45	1.96
Vr 35	oolitic limestone			27.94	1.48
Vr 40	■	open shelf.		29.13	1.71
Vr 51	i,	oolitic shoals		28.76	1.90
Vr 114	biosparitic limestone			27.23	0.92
Vr 132	oolitic limestone			29.25	2.70
Vr 139				28.72	1.88
Vr 149	oncoidal limestone			28.98	1.96
Vr 165	biopelmicritic limestone			29.04	2.05
222 - 226	Jelenov 2leb				
Mz 79/1	spary dolomite	restricted	dedolomite	24.25	- 1.62
Mz 79/3	micritic limestone	shelf		29.28	1.36
Mz 79/15	N			28.41	1.46
Mz 79/16	spary dolomite		late dolomitization	29.65	- 0.76
Mz 79/49	biosparitic limestone			29.71	3.96
B. DEEP WATER ENVIRONMENT (Slovenian trough)					
227 - 229	BlegoS				
140	dark limestone	deep water		26.72	1.37
141		environment		27.07	1.29
230 - 232	Mangart				
Mg 9d	dark micritic limestone	deep water		27.47	1.01
Mg 9m	marly limestone	environment		31.81	3.07
Mg 21b	dark limestone			27.47	2.20
233 Polovnik - Bovec					
Pol 1mg	I manganese nodule	deep water	Mn- mineralization	30.40	3.09
234 Mok	ronog				
T 3/86	biomicritic limestone	deep water	chert nodules	29.13	1.07
lomitizacija. Istočasno so bile na prostoru Dolenjske paleogeografske razmere nekoliko drugačne. Tam je prevladoval bolj zaprt šelf (profil Jelenov žleb, Orehek & O g o -r e 1 e c , 1981). Tudi za malmsko obdobje je značilna sedimentacija na plitvem odprtem šelfu (tab. 3, si. 3), na Trnovskem gozdu v obliki velikega bariernega grebana (si. 2) (Turnšek, 1966; Turnšek et al., 1981).
Štiriindvajset raziskanih vzorcev iz pli-tvovodnega okolja smo razdelili v tri skupine (si. 9, tabela 7) in sicer v oolitni apnenec, biosparitni in biomikritni tip apnenca ter zrnat dolomit, ki je nastal pri kasni diagenezi. Vsi apnenci, ne glede na njihovo strukturo in facies, padajo v dokaj zgoščeno polje, ki ga za SlsO opredeljujeta vrednosti med 27,60 in 31,10 % SMOW, za 613C pa so nihanja nekoliko višja in sicer med 0,41 in 3,77 %o PDB s povprečjem okrog 2 %0. Vzorci z najnižjimi vsebnostmi 513C kažejo namreč vpliv vado-zne diageneze (npr. gravitacijski cement), v okviru katere so meteorske vode obogatile apnenec z lahkim ogljikovim izotopom.
Štirje vzorci zrnatega dolomita in dedo-lomita kažejo za dolomit relativno nizke vsebnosti tako S180 (24,25 do 28,00%o SMOW) kot za 613C (-1,62 do + 2,29 %0 PDB). Za popolnejše ovrednotenje izmerjenih podatkov je teh zaenkrat še premalo, zato imajo ti le orientacijski značaj.
Apnence globjega okolja (si. 2, vzorci 227-234, tabela 7) smo s sedmimi vzorci raziskali na Blegošu, Mangartskem sedlu in pri Bovcu. Te plasti so razvite kot temnejši biomikritni apnenci z gomolji roženca. Med fosili so zastopani predvsem radiolariji, v svetlem apnencu berriasijske starosti pa kalpionele (tab. 3, si. 4 in 5). Na več lokal-nostih širšega bovškega prostora pa so za zgornjeliasno in doggersko obdobje značilni pojavi manganskih gomoljev (tab. 3, si. 6) in manganove mineralizacije (Jurkov-šek et al., 1990).
Raziskani vzorci imajo zanimivo, dokaj podobno izotopsko sestavo obeh elementov - kisika in ogljika, kot jo kažejo plitvovodni jurski apnenci (si. 9). Vrednosti 6lsO so v razponu med 26,72 in 29,13 %o SMOW, 613C pa med 1,07 in 2,20 %o PDB. Posebnost sta vzorca manganskega gomolja iz Bovca ter lapornatega apnenca tik pod plastjo manganove rude na Mangartu, ki imata S180 med 30,40 in 31,81 %0 SMOW, S13C pa 3,07 do
3,09 %o PDB. Višje vsebnosti težkega izotopa kisika predvidevamo, da so lahko povezane z višjimi temperaturami pri nastanku manganove mineralizacije ob podvodnih eksha-lacijah rudnih raztopin.
KREDA
Kredne plasti so v južni in zahodni Sloveniji razvite pretežno kot apnenci, v precej manjši meri kot dolomiti, v Posočju, Bohinju in v vzhodnih Posavskih gubah pa tudi kot globjevodni fliš (si. 2).
V spodnji kredi se je apnenec odlagal v bolj zatišnem in mirnem plitvem okolju, za katerega so značilni biomikritni in biopel-mikritni različki apnenca (tab. 4, si. 1, 2). Med fosili so zastopane predvsem miliolide in skeletne alge. V zgornji kredi pa je bila Dinarska plošča bolj odprta; značilne zanjo so rudistne trate in manjši grebeni, kar velja predvsem za območje Krasa (Jurkov-š e k et al., 1996; K o c h et al., 1989).
Poseben, v geološki literaturi zaradi lepo ohranjene ribje favne dobro znan tip kamnine pa so tim. črni ploščasti apnenci z roženci cenomanijsko-turonijske starosti oziroma Komenski apnenci (Buser, 1973; Ogorelec et al., 1987). Posebnost so ti apnenci tudi zato, ker vsebujejo povišan delež organske snovi, do 2,5 % (tab. 4, si. 3). Ta apnenec se je odlagal v plitvih zaprtih lagunah znotraj šelfa, ki pa so občasno imele tudi povezavo z odprtim morjem (Ogorelec et al., 1996).
43 raziskanih vzorcev smo razdelili v štiri skupine (vz. 235 - 279, si. 2 in 10, tabela 8). V prvo skupino uvrščamo vse različke apnencev, tako tistih, ki so se odlagali v zaprtih delih šelfa (vzorci s Kočevskega Roga, Ribnice, Sabotina in okolice Sežane) in so po strukturi biomikritni ali pelmikritni, kot tudi apnenec odprtega šelfa (biosparitni in rudistni različki). 15 teh vzorcev pade v polje, ki je značilno za apnence (si. 10). Za S180 ga opredeljujeta vrednosti 26,58 in 30,94 % SMOW, za 613C pa 0,69 do 3,79 % PDB s povprečjem okrog 2 %0. Na osnovi vrednosti kisika predvidevamo temperaturo morja v krednem obdobju na 16 do 33°C. V drugo skupino prištevamo tri vzorce zgo-dnjediagenetskega dolomita (biomikritni in stromatolitni tip). Ti so glede na apnenec
SI. 10. Izotopska sestava 6180 in 613C krednih karbonatnih kamnin Fig. 10. Isotopic composition of S180 and 6I3C for Cretaceous carbonate rocks
-2 -
-6 -
-a -
5" O (%oSMOW)
+
O
+ + + * +
. + #
•	limestone (shelf environment)
O	limestone (deep water environment)
4»	limestone (organic rich)
e	limestone (fresh water influence)
▲	dolomite (early diagenetic)
A	dolomite (late diagenetic)
obogateni s težkim izotopom kisika za 2 do 3 %o in imajo svoje vrednosti za 6lsO med 30,48 in 32,71 %o SMOW.
Tretjo skupino sestavljajo že omenjeni vzorci Komenskega apnenca. Tega smo s 15 vzorci raziskovali v okolici Komna in Skr-bine. Zanj je značilno dokaj široko nihanje vsebnosti 6lsO (med 24,72 in 30,15 %o SMOW) ter zaradi organske primesi izredna obogatitev z lahkim izotopom ogljika (+0,47 do -5,31 %o PDB s povprečjem okrog -3 %o).
Zadnjo skupino raziskanih vzorcev pli-tvovodnega okolja predstavlja šest vzorcev haracejskega apnenca maastrichtijske starosti, ki smo jih odvzeli v cestnem useku pri Vremskem Britofu. Glede na brakično in sladkovodno sedimentacijsko okolje, v katerem se je odlagal ta apnenec ter glede na vadozne diagenetske pogoje, so tudi ti vzorci močno obogateni z lahkim izotopom ogljika. Ta znaša med -1,71 in celo -8,34 %o
PDB, vrednosti S180 pa so v relativno ozkem območju, med 24,01 in 26,08 %o SMOW.
Kredne apnence globjevodnega okolja smo raziskali le s štirimi različki (si. 2 in 10, vz. 280-283). V vseh primerih gre za rdečo scaglio, biomikritni apnenec z globotrun-kanami (tab. 4, si. 5), ki je senonijske starosti in se stratigrafsko pojavlja v Zgornjem Posočju pod flišem. Izotopska sestava vseh štirih vzorcev pade v zelo ozko polje, ki je značilno za normalne morske apnence (si. 10). Njihova povprečna vrednost 5180 znaša 29,20 % SMOW, pa 2,8 %o PDB.
Tudi na meji kreda/terciar je prišlo, podobno kot na meji med permom in triasom, do nagle spremembe v izotopski sestavi S13C, ki je razpoznavna v celotnem svetu. Analize v profilih Dolenja vas pri Senožečah so pokazale, da je prišlo do nagle obogatitve z lahkim izotopom ogljika okrog 80 cm pod samo K/T mejo, tudi do
Tabela 8: Sestava stabilnih izotopov, litologija in faciès krednih karbonatnih kamnin Table 8: Stable isotope composition, lithology and faciès of Cretaceous carbonate rocks
Sample No.
Lithology
Facies
Diagenetic featues
<$180 %0 SMOW
A. DINARIC CARBONATE PLATFORM
235 - 240 Kofievski Rog (Lower & Upper Cretaceous)
KRg 11 KRg 26 KRg 52 KRg 91 KRg 102 KRg 104
241 - 245
Mz 79/54 Mz 79/80 Mz 79/99 Mz 79/125 Mz 79/127
247 - 248
biomicritlc limestone
open shelf
biosparitic limestone spary dolomite Jelenov žleb - Ribnica (Lower Cretaceous)
restricted shelf
88 88
micritic dolomite biomicritic limestone
biomicritic dolomite Sabotin (Lower Cretaceous)
dark micritic limestone
SeJana (Upper Cretaceous)
dark biomicritic limestone
restricted &
open shelf
late dolomitization
early dolomitization
early dolomitization
restricted shelf
248 - 252
SP 91/8-1 SP 91/8-8 SP 91/8-15 SP 91/8-16
252 - 256 Komen - Štanjel (Upper Cretaceous)
Ko 5 29038 29040 29042 Šta-1
257 - 268 Vremski Britof (Upper Cretaceous - Maastrichtian)
stromatolitic dolomite biomicritic limestone
biosparitic limestone rudistic limestone
restricted shelf
restricted
shelf open shelf
organic matter influence
organic matter
SP 101/1-1 SP 101/1-3 SP 101/1-5 SP 101/1-10 SP 101/1-12 SP 101/1-14 SP 101/1-18 SP 101/1-19 SP 101/1-22
dark biomicritic limestone black laminated limestone
biomicritic limestone
characean limestone
black biomicritic limestone
restricted shelf
269 - 279 Komen (Komen facies - Turonian & Senonian)
black biomicritic limestone
Ko 29001a Ko 29001b Ko 2901c Ko - S 1 Ko - S 2 Ko - S 3 Ko - S 4 Ko - S 5 Sk 3/2 (Skopo) Sk 3/5 " Sk 3/10 "
biomicritic limestone
lagoon & littoral
B. DEEP WATER ENVIRONMENT (SLOVENIAN TROUGH) 280 Vrsnik - Trenta (Upper Cretaceous - Senonian)
Sc - TI
281 - 282
K 16b K 18
red biomicritic limestone Bovec (Senonian)
red biomicritic limestone
283 Podbrdo (Senonian)
Va 2	red biomicritic limestone
"scaglia"
"scaglia"
"scaglia"
organic matter & vadose environment
organic matter influence (0.2-2.5 %)
vadose environment influence
26.58 27.75 27.31 27.82 28.40 26.88
30.48 30.94 27.59 28.21 32.71
28.74 28.42
27.68 27.17 27.21 25.50
31.08 30.15 29.33 29.86 27.98
24.72 26.08 25.44 24.01 24.76 26.07 25.28 25.85 23.96
29.40 27.96 29.31 28.14 27.50 27.63 28.35 27.65 29.95 28.67 29.23
29.38
29.32 29.13
29.20
8%o (D o 1 e n e c et al., 1995 b; O g o r e 1 e c et al., 1995). Izotopska krivulja se vrne v "prvotno" stanje 50 do 120 cm nad K/T mejo. Obogatitev z lahkim izotopom ogljika kaže na močan dotok lahkega ogljika, kar je povezano z globalnimi klimatskimi spremembami zaradi trka izvenzemeljske-ga telesa.
Paleogen
Na Primorskem se je sedimentacija Li-burnijske formacije (J u r k o v š e k et al., 1996) mestoma zvezno nadaljevala še v spo-dnjedanijsko obdobje (si. 2), ponekod pa imamo v tem času sedimentacijsko vrzel in tvorbo boksitov. Zaradi stratigrafske primerjave haracejskega apnenca maastrich-tijske starosti smo pri Vremskem Britofu, Kozini in Štorjah (si. 2 in 11, tabela 9) izo-topsko raziskali še devet vzorcev v vrhnjih delih profilov, kjer je apnenec že paleocen-ske, danijske starosti.
Raziskane vzorce smo po litologiji in fa-ciesu razdelili v dve skupini. Prvo sestavlja biomikritni tip apnenca, ki je bogat z organsko snovjo in kaže mestoma vpliv vado-
zne diageneze, v drugo skupino pa prištevamo prav tako biomikritni, haracejski apnenec (tab. 4, si. 6). Ta kaže na sedimentacijo v brakičnem in bolj sladkovodnem okolju (si. 11). Za vse vzorce je značilna izredna obogatitev z lahkim ogljikovim izotopom (613C je med -1,09 in -6,17 %o PDB), medtem ko so vrednosti 5lsO v območju med 25,36 in 28,82 %o SMOW, kar so poprečne vrednosti za apnenec.
Zaključki
Raziskave blizu 300 vzorcev apnenca in dolomita iz različnih lokalnosti slovenskega prostora ter različnih starosti in faciesov so pokazale, da na izotopsko sestavo karbonatnih kamnin vplivajo številni faktorji. Med temi so najbolj pomembni njihova mineralna sestava (kalcit ali dolomit), diage-netski procesi in prisotnost organske snovi v kamnini. Starost kamnine ter njen facies sta kot izgleda manj pomembna (Emili-a n i, 1996; Fritz & Fontes, 1980).
Na sliki 12 so zbrani vsi analitski podatki raziskanih vzorcev karbonatnih kamnin. Le te so nastajale v različnih sedimentacij-
2 -	813C (%oPDB)		
	i i 22 24	I 26	I I I I 28 30 32 34 ° 8180 (%oSMOW)
-2 -			e
-4 -		O O o	+ limestone (organic rich)
-6 -		° +	O limestone (fresh water influence)
Sl. 11. Izotopska sestava ô180 in ô13C apnencev Liburnijske formacije na Krasu Fig. 11. Isotopic composition of ô180 and ô13C for limestone of the Liburnian formation from Karst
Tabela 9: Sestava stabilnih izotopov, litologija in facies vzorcev Liburnijske formacije Table 9: Stable isotope composition, lithology and facies of the Liburnian Formation
Sample No.
Lithlogy
Facies
Diagenetlc features
d180 %0 SMOW
<i1JC %0 PDB
284 - 287
Kz 1 Kz 2 Kz 3 Kz 4
Kozina (Danian)
dark characean limestone
dark biomicritic limestone flat pebble conglomerate
288 - 289 Štorje
Št 2 Št 3
dark characean limestone flat pebble conglomerate
290 - 292 Vremski Britof (Danian)
Sp 101/1 Sp 101/1 Sp 101/1
-24 ■25 29
black biomicritic limestone
lagoon & littoral
lagoon
organic matter & vadose environment influence
organic matter influence
26.90 28.82 26.64 26.06
27.96 25.36
26.58 25.76 25.56
4.94 1.09 6.17 5.58
1.92 5.60
-3.47 -5.91 -3.89
skih okoljih, kot so odprti in zaprti šelf, lagune, litoralno okolje, grebeni in globjevo-dno okolje. Diagenetski procesi zajemajo prvenstveno njihovo zgodnjo in pozno dolo-mitizacijo, dedolomitizacijo, vplive evapo-ritnega okolja ter vrsto freatične ali meteorske cementacije. Raziskane kamnine lahko razdelimo v sedem skupin, za ketere veljajo naslednje osnovne značilnosti:
1)	Pri veliki večini apnencev se giblje vsebnost S180 med 22 in 30 %o SMOW s povprečjem okrog 28 %o, kar se dobro ujema z literaturnimi podatki v svetu (D e g e n s & E p s t e i n 1964; H o e f s, 1987; Milliman, 1974), njihov delež (S13C pa je v razponu med 0,5 in 5 %0 PDB s povprečjem okrog +2 %„. Pri tem starost znotraj mezozojskega sistema, sedimen-tacijsko okolje in facies ne diferencirajo posameznih skupin vzorcev.
2)	V primerjavi z apnenci so zgodnjediage-netski dolomiti obogateni s težjim izotopom S180 za 2 do 5 %o (njihova vrednost se giblje med 26 in 33 %„ SMOW), kar je rezultat izotopske frakcionacije dolomita (H o e f s, 1987). Kasnodiagenetski dolomiti, dedolomiti in satasti dolomiti pa so v primerjavi z zgodnjediagenetskim
dolomitom obogateni tako z lažjim izotopom kisika za 3-5 %0 (S180 med 22 in 27 %o), kot tudi za 2 do 3 % z lažjim izotopom ogljika.
3)	Apnenci, ki vsebujejo povečano količino organske snovi, so obogateni z lahkim izotopom ogljika do 8 %0. Taka primera sta črn karnijski apnenec iz Drenovega griča in znameniti Komenski ploščasti apnenec zgornjekredne starosti. V obeh primerih je delež organske snovi v njih do 2,5 %.
4)	Še nižje vsebnosti S13C oziroma obogatitev z lahkim izotopom ogljika pa opazujemo pri haracejskem apnencu Liburnijske formacije maastrichtijsko-danijske starosti, kjer se zaradi brakičnega in sladkovodnega okolja giblje S13C med -1 in -8 %o PDB. Obogatitev z lahkim izotopom ogljika opazujemo tudi pri tistih apnencih zgornjetriasne in jurske starosti, ki kažejo vpliv meteorske diageneze (gravitacijski cement).
5)	Osem vzorcev skitijskega oolitnega apnenca je popolnoma obogatenih tako z lahkim izotopom ogljika kot kisika. Njihov 6180 je v območju 21 do 22 %o SMOW,
Ô13C (%o PDB)
Ô180 (%o SMOW)
Legend:
• limestone (shelf environment)
O limestone (deep woler environment)
® oolitic limestone
@ limestone (fresh water influence)
limestone (organic rish)
A. dolomite (early diogenetic)
A dolomite (late diogenetic)
- dedolomite and diogenetic ^ altered dolomite
SI. 12. Izotopska sestava 6lsO in S13C vseh raziskanih vzorcev mezozojskih karbonatnih kamnin Fig. 12. Isotopic composition of S180 and 613C for all investigated Mesozoic carbonate rocks
613C pa med -2 in 0 %o PDB. Vzorci kažejo na vpliv sladke vode med sedimentacij-skimi in diagenetskimi procesi.
Poleg vseh naštetih pa lahko na izotops-ko sestavo karbonatnih kamnin vplivjao še drugi faktorji, ki so bili v uvodnem delu že omenjeni. Predvsem velja to za globalne spremembe klime ob velikih geoloških katastrofah, kakršne so bile npr. na meji perm/trias in kreda/terciar. Zaradi take kompleksnosti so prikazani rezultati in iz njih izvedeni zaključki za slovenski prostor še preliminarni in jih bo v prihodnosti potrebno še pazljivo dopolniti.
Isotope composition of O and C in Mesozoic carbonate rocks of Slovenia - effect of facies and diagenesis
Over two thirds of the Slovenian territory is built of carbonate rocks. Stratigraphie sequences ranging from Upper Permian to Paleogene can be encountered. The majority of carbonate rocks are of the Mesozoic - Triassic, Jurassic and Cretaceous Age. The current study is based on nearly 300 samples from the whole above mentioned stratigraphie sequences and from all main tectonic units (Figs. 1 and 2).
The main goal of the study was an attempt to establish relation between carbo-
nate rocks from different sedimentary environments and their isotope composition. Limestone and dolomite samples were selected according to their mineral composition, depositional environment (shallow water, littoral, open or restricted shelf, lagoons, deep water, reefs), geologic age, dia-genesis (early or late diagenetic dolomitisa-tion, dedolomitisation, phreatic or vadose cementation, admixture of organic matter, etc.) as already reported (Ogorelec et.al., 1998).
The isotope measurements were carried out on non-degraded samples of dolomite and limestone rocks. The mineralogy of carbonates was determined by X-ray diffraction method and by examination of thin sections by standard optical methods, including staining. In addition, all samples were evaluated by pétrographie methods to recognise their diagenetic history and degree of diagenesis. Only unrecrystallised or insignificantly recrystallised samples were used for isotope analyses. Final samples were obtained as a split of powder prepared from rock chips remaining after the preparation of thin sections. Then they were treated with phosphoric acid. Obtained C02 was purified and isotope composition was measured on Varian MAT 250 mass spectrometer. Data were corrected to international values.
Isotope composition of oxygen varies in limestone and dolomite samples from +21 to +34 %0 SMOW, depending on the above mentioned environment of deposition, and the degree of diagenetic alteration, while ô13C values range from -8,2 to +4 %o PDB, depending on the higher admixture of the organic matter or meteoric diagenesis. Early-diage-netic dolomites are enriched with heavier oxygen isotope compared to limestones (2-5 %0) whereas the organic rich limestone has ô13C from -5 do -0 %o PDB. Scythian oolitic limestone is commonly depleted in heavy oxygen and carbon isotopes. ôlsO is ranging from +21 to +22 %0 SMOW and Ô13C from -3 to 0 %o PDB. Therein, the influence of vadose processes can be presumed.
Literatura
B e u k e s, N. J., K 1 e i n, C., K a u f m a n , A. J. & H a y e s, J. M. 1990: Carbonate petro-
graphy, kerogen distribution, and carbon and oxygen isotope variations in an Early Proterozo-ic transition from limestone to iron-formation deposition, Traansvaal Supergroup, South Africa - Ecom. Geology, 85, 663-690, El Paso.
B u g g i s c h, W. 1974: Die Bellerophonsc-hichten der Reppwand (Gartenkofel), Oberperm, Karnische Alpen: Untersuchungen zur Fazies und Geochemie. - Carinthia II, 164 (1975), 17-26, Klagenfurt.
B u s e r, S. 1973: Tolmač lista Gorica. Osnovna geološka karta 1:100.000. - Zvezni geološki zavod, 50 p., Beograd.
B u s e r, S. 1989: Development of the Dinaric and the Julian Carbonate Platforms and of the intermediate Slovenian Basin (NW Yugoslavia). -Mem. Soc. Geol. Ital. 40, 313-320, Roma.
B u s e r, S., G_r a d, K., Ogorelec, B., Ramovš, A. & Sribar, L. 1986: Stratigra-phical, paleontological and sedimentological characteristics of Upper Permian beds in Slovenia, NW Yugoslavia. - Mem. Soc. Geol. Ital. 34 195-210, Roma.
Čar, J., G r e g o r i č, V., O g o r e 1 e c, B. & O r e h e k, S. 1980: Sedimentološki razvoj skitskih plasti v idrijskem rudišču. - Rud. metal. zb. 27/1, 3-20, Ljubljana.
D e g e n s, E.T. & E p s t e i n, S., 1964: Oxygen and carbon isotope ratios in coexisting cal-cites and dolomites from recent and ancient sediments. - Geochim. Cosmochim. Acta, 28, 23-47, New York.
Dolenec, T., Ogorelec, B. & Pezdič, J., 1981: Zgornjepermske in skitske plasti pri Tržiču. - Geologija 24/2, 217-238, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T., K u š e j, J. & P e z d i č, J. 1982: Izotopska sestava kisika in ogljika v prika-mnini in kalcitu diskordantnih rudnih teles uni-onskega sistema v Mežici. - Zbornik radova 10. jubilarnega kongresa geologov Jugoslavije, Bu-dva, 693-710.
D o 1 e n e c, T. & J e 1 e n, B. 1987: Uporaba izotopskih analiz v študiju paleobiologije karnijske školjčne favne na Lesnem brdu. - Geologija 30, 219-230, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T., H e r 1 e c, U. & P e z d i č, J. 1990: Izotopska sestava kisika in ogljika v Zn-Pb rudišču Topla. - Zbornik radova 12. kongresa geologov Jugoslavije, Ohrid, 646-622,
D o 1 e n e c, T., P e z d i č, J. & K u š e j, J. 1993a: Izotopska sestava kisika in ogljika v karbonatih iz mežiškega rudišča Graben. - Rud. metal. zb. 40/1-2, 133-144, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T., P e z d i č, J. & K u š e j, J. 1993b: Izotopska sestava kisika in ogljika v karbonatih iz mežiškega rudišča Navršnik. - Rud metal. zb. 40/3-4, 429-437, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T., K u š e j, J. & P e z d i č, J. 1993c: Izotopska sestava O in C v Pb-Zn rudišču Mežica. - Rud. metal. zb. (33. Skok čez kožo, ab-strakti), 42-43, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T. & P a v š i č, J. 1995: Elemental and stable isotope variations in the Cretaceous -Tertiary boundary sediments from the Soča Valley, NW Slovenia. - Terra nova 7/6, 630-635, Helsinki.
Dolenec, T., Ogorelec, B. & Pezdič, J. 1995a; The Permian-Triassic boundary in the Karavanke Mountains (Slovenia): stable isotope variations. - V: Vlahovic , I., Velic , I. & Šparica, M. (eds.) - 1. hrvatski geol. kongres Opatija, Zbornik radova 1, 163-165, Zagreb.
Dolenec,T.,Cucchi,F.,Giacomich,
R., M a r t o n, E. & 0 g o r e 1 e c, B., 1995b: Abiotic characteristics of carbonate rocks from the K/T boundary on the Karst area (isotopes, geochemistry, geochronology and paleomagnetism). V: Montanari, A. & Cochioni, R. (eds.) - Impact Cratering and Evolution of Planet Earth, 4th Int. workshop, Ancona, May 1995, Abstracts and field trips, 68-69, Ancona.
Dolenec, T. & R a m o v s, A. 1998: Isotopic changes at the Permian-Triassic boundary in the Idrijca Valley (W. Slovenia). - RMZ - Materiali in geookolje 45/3-4, 405-411, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T., B u s e r, S. & D o 1 e n e c, M. 1998: The Permian-Triassic boundary in the Ka-ravanke Mountains (Slovenia): Stable isotope variations in the boundary carbonate rocks of the Kosutnik Creek and Brsnina section. - Geo-logija 41, 17-27, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T., O g o r e 1 e c, B., L o j e n, S. & B u s e r, S. 1999a: Meja perm-trias v Masorah pri Idriji. - RMZ - Materiali in geookolje 46/3, 449-452, Ljubljana.
D o 1 e n e c, T., L o j e n, S. & R a m o v §, A. 1999b: The Permian/Triassic boundary in Western Slovenia (Idrijca Valley section): magneto-stratigraphy, stable isotopes and elemental variations. - Chem. Geology (submitted).
D r o b n e, K., O g o r e 1 e c, B., D o 1 e n e c, T., M a r t o n, E. & P a 1 i n k a s, L. 1996: Biota and abiota at the K/T boundary in the Dolenja vas sections, Slovenia. - V: Drobne, K., Gorican, S. & Kotnik, B. (eds.): The role of impact processes in the geological and biological evolution of planet Earth, Int. workshop Postojna, Sept. 1996, ZRC SAZU Spec. Pub., 163-181, Ljubljana
E m i 1 i a n i, C. 1966: Istotopic Paleotempe-ratures. - Science 154, 851, Washington.
Epstein, S. & Mayed a, T. 1953: Variation of 018 content of waters from natural sources. - Geochim. et Cosmochim. Acta 4, 213-224, New York.
Fabricius, F.,Friedrichsen, H. & Jacobshagen, V., 1970: Zur Methodik der Paläotemperatur - Ermittlung in Obertrias und Lias der Alpen und benachbarten Mediteran-Gebieten. - Verh. Geol. B.A., 4, 583-593, Wien.
F a u r e, G. 1977: Principles of Isotope Geology. - John Wiley and Sons, New York, 464 p.
F a u r e, K., M a a r t e n, J. de Wit. & Wi 11 i s , J. P. 1995: Late Permian global coal hiatus to 13C - depleted C02 flux into the atmosphere during the final consolidation of Pangea. - Geology 23, 507-510, Boulder.
F 1 ü g e 1, E., R a m o v s, A. & B u c u r, I. I. 1993: Middle Triassic (Anisian) Limestone from Bled, Northwestern Slovenia: Microfacies and Microfossils. - Geologija 36, 157-181, Ljubljana.
F r i d m a n, I. & O'N e i 1, J.R. 1977: Compilation of stable isotope fractionation factors of geochemical interest. In: Fleischer, M. (ed.) - Data of Geochemistry, 6th ed., U.S. Geol. Surv. Prof. Paper 440, Washington.
F r i t z, P. & F o n t e s, J. Ch. 1980: Handbook of Environmental Isotope Geochemistray. Elsevier Publ. Co., 545 p., Amsterdam.
G ö k d a g, H. 1974: Sedimentpetrographisc-he und isotopenchemische (O18, C13) Untersuchungen im Dachsteinkalk (Obernor-Rät) der Nördlichen Kalkalpen. - Dissertation Univ. Marburg/Lahn, 156 p.
G r a d, K. & O g o r e 1 e c, B. 1980: Zgornje-permske, skitske in anizične kamenine na žirov-skem ozemlju. - Geologija 23/2, 189-220, Ljubljana.
H o e f s, J. 1987: Stable Isotope Geochemistry. Minerals and Rocks. - Springer Verl., 242 p., Berlin.
J e 1 e n, B. 1988/89: Karnijska školjčna favna na Lesnem brdu in njen paleobiološki pomen. -Geologija 31/32, 11-127, Ljubljana.
J u r k o v š e k, B., O g o r e 1 e c, B., K o 1 a r -J u r k o v š e k, T., J e 1 e n, B., Š r i b a r, L. & Stojanovič, B. 1984: Geološka zgradba ozemlja južno od Vršiča s posebnim ozirom na razvoj karnijskih plasti. - Rud. met. zb. 31, 301-334, Ljubljana.
J u r k o v š e k, B., Š r i b a r, L., O g o r e 1 e c, B. & K o 1 a r - J u r k o v š e k, T,, 1990: Pela-gične jurske in kredne plasti v zahodnem delu Julijskih Alp. - Geologija 31/31, 285-328, Lju-bljna.
Jurkovšek,B.,Toman,M.,Ogore-1 e c , B., Š r i b a r, L., D r o b n e, K., P o 1 j a k, M. & Š r i b a r, Lj., 1996: Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote -Kredne in paleogenske kamnine, 1:50.000. -IGGG, 143 p., Ljubljana.
K o c h, R., O g o r e 1 e c, B. & O r e h e k, S., 1989: Microfacies and Diagenesis of Lower and Middle Cretaceous Carbonate Rocks of NW-Yugoslavia (Slovenia, Trnovo Area). - Facies 21, 135-170, Erlangen.
M a g a r i t z, M. 1975: Sparitization of a pelleted limestone: A case study of carbon and oxygen isotopic composition. - Jour.Sed.Petrol., 45, 599-603, Tulsa.
M a g a r i t z, M. 1983: Carbon and oxygen isotope composition of recent and anicient coated grains. - In: Peryt, T. M. (Ed.), Coated grains. - Springer Verlag, 27-37, Berlin.
Magaritz, M. & Holser, W.T. 1991: The Permian-Triassic of the Gartnerkofel-1 Core (Carnic Alps, Austria): Carbon and Oxygen Isotope Variation. - V: Holser W.T. & Schonlaub H.P. (eds.) - The Permian-Triassic boundary in the Carnic Alps of Austria (Gartnerkofel region). -Abh. Geol. B.A. 45, 149-163, Wien.
Magaritz, M.,Krishnamurthy, R. V. & H o 1 s e r, W. T. 1992: Parallel trends in organic and inorganic carbon isotopes across the Permian/Triassic boundary. - Amer. Jour. Sci. 292, 727-739, New Haven.
M i 11 i m a n, J.D., 1974: Marine carbonates; recent sedimentary carbonates. - Springer Verlag, 375 p., Berlin.
Ogorelec, B. & Rothe, P. 1993: Mikrofa-zies, Diagenese und Geochemie des Dachstein-kalkes und Hauptdolomits in Siid-West-Sloveni-en. - Geologija 35, 81-181, Ljubljana. „
Ogorelec, B., J u r k o v š e k, B., S r i b a r, L., J e 1 e n, B., S t o j a n o v i č, B. & M i š i č, M. 1984: Karnijske plasti v Tamarju in pri Logu pod Mangartom. - Geologija 27, 107-158, Ljubljana.
O g o r e 1 e c, B., D o 1 e n e c, T., C u c c h i, F., Giacomich, R., Drobne, K. & Pugliese, N. 1995: Sedimentological and Geochemical Characteristics of Carbonate Rocks from the K/T Boundary to Lower Eocene in the Karst Area (NW Adriatic Platform). V: Vlahovic , I., Velic , I. & Šparica, M. (eds.) - 1. hrvatski geol. kongres Opatija, Zbornik radova 2, 415-421, Zagreb.
Ogorelec, B, Jurkovšek, B., Šatara, D., B a r i č , G., J e 1 e n, M. & K a p o v i č , B. 1996: Potencialnost karbonatnih kamnin za nastanek ogljikovodikov v zahodni Sloveniji. - Geologija 39, 215-237, Ljubljana.
Ogorelec, B.,Pezdič, J. & Dolenec, T. 1998: Mesozoic carbonate rocks in Slovenia: a case study for isotope composition. - RMZ - Materials and Geoenvironment 45/1-2, 132-135, Ljubljana.
O g o r e 1 e c, B., O r e h e k, S., B u s e r, S. & P 1 e n i č a r, M., 1987: Komen beds - Skopo at Dutovlje. - Guideboook, Evolution of the Karstic Carbonate Platform and Relation with other Pe-riadriatic Carbonate Platforms, 61-63, Trieste. „ Ogorelec, B., Jurkovšek, B. & Sribar, L., 1996: Škrbina (Komen limestone), The first pelagic episode (Cenomanian - Turoni-an transgression). - In: Drobne K., Goričan, Š. & Kotnik, B. (eds.) The role of impact processes in the geological and biological evolution of planet Earth, 183-188, Ljubljana.
O r e h e k, S. & O g o r e 1 e c, B., 1979: Sedi-mentološke značilnosti jurskih in krednih karbonatnih kamnin na Trnovskem gozdu. - Geol. vje-snik 32, 185-192, Zagreb.
O r e h e k, S. & O g o r e 1 e c, B., 1981: Kore-lacija mikrofacialnih in geokemičnih značilnosti jurskih in krednih kamenin južne karbonatne platforme Slovenije. - Zav. geol. i geof. istraž., Vestnik, A, 38/39, 171-185, Beograd.
P e r k i n s, R. D., D w y e r, G. S., R o s o f f, D. B., F u 11 e r, J., B a k e r, P. A. & L 1 o y d, R. M., 1994: Saline sedimentation and diagenesis: West Caicos Island, British West Indies. In: Purser, B., Tucker, M. & Zenger, D. (Eds.), Dolomites - Spec. Publ.Int.Ass.Sediment. 21, 37-54, Oxford.
P e z d i č, J. 1999: Izotopi in geokemijski procesi. - Univerza v Ljubljani, NTF, 281 p., Ljubljana.
P o 1 š a k, A. & P e z d i č, J. 1978: Paleotem-perature realtions of the Carboniferous and Permian periods in the Diarids and Alps based on the oxygen isotope metohod and their paleogeo-graphic applications. - Geol. Vjesnik 30/1, 157-187, Zagreb.
R a m o v š, A. 1958: Razvoj zgornjega perma v loških in polhograjskih hribih. - Razprave SA-ZU IV, 4, 451-622, Ljubljana.
S r e m a c, J. 1991: Zona Neoschwagerina Craticulifera u Srednjem Velebitu. - Geologija 34, 7-55, Ljubljana.
S u p k o, PR., 1977: Subsurface dolomites, San Salvador, Bahamas. - Jour. Sed. Petrol., 47/3, 1063-1077, Tulsa.
Š t r u c 1, I. 1974: Nastanek karbonatnih kamenin in cinkovo svinčeve rude v anizičnih plasteh Tople. - Geologija 17, 299-397, Ljubljana.
T u c k e r, M. E. 1990: Geological background to carbonate sedimentation. In: Tucker, M. E. & Wright, V. P. (Eds.), Carbonate Sedimentology. -Blackwell Sci.Publ., 482 p., Oxford.
T u r n š e k, D., 1966: Zgorjejurska hidrozoj-ska favna iz južne Slovenije. - Razprave SAZU IV, 9/8, 355-428, Ljubljana.
Turnšek, D., Buser, S. & Ogorelec, B., 1981: An Upper Jurassic reef complex from Slovenia, Yugoslavia. In Toomey D.F. (Ed.) European Fossil Reef Models. - SEPM Spec. Publ., 30, 361-369, Tulsa.
Turnšek, D., Buser, S. & Ogorelec, B. 1982: Carnian coral-sponge reefs in the Am-phiclina beds between Hudajužna and Zakriž (Western Slovenia). - Razprave SAZU IV, 24/2 51-149, Ljubljana.
Wang, D., G e 1 d s e t z e r, H. H. J. & K r o u -se, H. R. 1994: Permian - Triassic extinction: Ogranic 613C evidence from British Columbia, Canada. - Geology 22, 580-584, Boulder.
Tabla 1 - Plate 1
1	Biomikritni algni apnenec (packstone). Vz. Jd 32 - Javorjev dol pri Sovodnju, zgornji perm - Žažar-ska formacija, 6 x
Biomicritic algal limestone (packstone). Sample Jd 32 - Javorjev dol at Sovodenj, Upper Permian -Žažar Formation, 6 x
2	Rekristaliziran biomikritni apnenec z algo Vermiporella nipponica Endo. Vz. Mas 56 - Masore pri Idriji, zgornji perm - Žažarska formacija, 25 x
Recrystalized biomicritic limestone with algae Vermipporella nipponica Endo. Sample Mas 56 - Masore at Idrija, Upper Permian - Žažar Formation, 25 x
3	Biosparitni apnenec s številnimi gastropodi vrste Holopella sp. Vz. 472 - Trbovlje - Čebine, skitijska serija, 15 x
Biosparitic limestone with numerous gastropods Holopella sp. Sample 472 - Trbovlje - Čebine, Scythian, 15 x
4	Oosparitni dolomit. Vz. 186 - Izlake, skitijska serija, 15 x Oosparitic dolomite. Sample 186 - Izlake, Scythian, 15 x
5	Intrabiosparitni apnenec (packstone) s številnimi foraminiferami (Glomospira sp.) in drobci iglo-kožcev. Vz. Ce 22, Baba nad Cerknim, anizij, 30 x
Intrabiosparitic limestone (packstone) with foraminifers (Glomospira sp.) and echinoid fragments. Sample Ce 22, Baba near Cerkno, Anisian, 30 x
6	Loferitni dolomit z izsušitvenimi porami. Vz. KK 1/4 - kamnolom Kisovec pri Zagorju, anizij, 20 x Loferitic dolomite with shrinkage pores. Sample KK 1/4 - Kisovec quarry by Zagorje, Anisian, 20 x
Tabla 2 - Plate 2
1 Biomikritni apnenec s fragmenti školjk in polžev. Vz. Ta 26 - Tamar/Črna voda, karnij, 10 x
Biomicritic limestone with palecypod and gastropod fragments. Sample Ta 26 - Tamar/Črna voda, Carnian, 10 x
2 Spongijski apnenec (biolitit). Vz. Hj 45 b - Hudajuzna, karnij, 10 x (negativ)
Organogenic spongian limestone (biolithite). Sample Hj 45 b - Hudajuzna, Carnian, 10 x (negative print)
3 Biosparitni apnenec (grainstone) z gastropodi, ki so opazni po mikritnih ovojih. Vz. T 11/46 - Čepo-van, Dachsteinski apnenec, norij-retij, 12 x
Biosparitic limestone (grainstone) with gastropods, marked by micritic envelopes. Sample T 11/46 -Čepovan, Dachstein limestone, Norian - Rhaetian, 12 x
4 Stromatolitni dolomit z izsušitvenimi porami. Vzorec B 11/22, Borovnica, Glavni dolomit, norij - re-tij, 30 x
Stromatolitic dolomite with shrinkage pores. Sample B 11/22, Borovnica, Main dolomite, Norian -Rhaetian, 30 x
5 Izsušitvena pora z geopetalnimi zapolnitvami - gravitacijskim cementom (vpliv meteorske diagene-ze) in internim mikritom. Vzorec T V/16a - Smrekova draga na Trnovskem gozdu, Dachsteinski apnenec, norij - retij, 25 x
Shrinkage pore with internal geopetal fillings - gravitational cement (meteoric diagenetic influence) and internal micrite. Sample T V/16a - Smrekova draga on Trnovski gozd, Dachstein limestone, Norian - Rhaetian, 25 x
6 Dolosparit s hipidiotopično strukturo (kasnodiagenetska dolomitizacija). Vz. T 111/61 - Čepovan, Glavni dolomit, norij - retij, 30 x
Dolosparite with hypidiotopic structure (late diagenetic dolomitization). Sample T 111/61 - Čepovan, Main dolomite, Norian - Rhaetian, 30 x
Tabla 3 - Plate 3
1 Biosparitni apnenec z algo Paleodasycladus mediterraneus Pia. Vz. B 11/57 - Borovnica, lias, 10 x
Biosparitic limestone with algae Paleodasycladus mediterraneus Pia. Sample B n/57 - Borovnica, Lias, 10 x
2 Oosparitni apnenec (grainstone). Vz. Trg 26 - Trnovski gozd, lias, 30 x
Oosparitic limestone (grainstone). Sample Trg - 26 - Trnovski gozd, Lias, 30 x
3 Biospritni apnenec z algo Clypeina jurassica Fa vre (packstone). Vz. Trg 132 - Trnovski gozd - Krnica, malm, 15 x
Biosparitic limestone with Clypeina jurassica Favre (packstone). Sample Trg 132 - Trnovski gozd -Krnica, Malm, 15 x
4 Biomikritni apnenec z amoniti in drobci ehinodermov ter z Mn mineralizacijo (globjevodni razvoj). Vz. B 4 - Bovec - Rombon, dogger, 30 x
Biomicritic limestone with ammonites, echinoid fragments and manganese mineralization. Sample B 4 - Bovec - Rombon, Dogger, 30 x
5 Radiolarijski apnenec (wackestone), globjevodno okolje. Vz. B 12a - Bavščica pri Bovcu, malm, 30 x
Radiolarian limestone (wackestone), deep water environment. Sample B 12a - Bavščica at Bovec, Malm, 30 x
6 Biomikritni apnenec s kalpionelami (mudstone). Vz Kob 22 - Kobla - Črna prst, berriasij, 60 x
Biomicritic limestone with calpionelids (mudstone). Sample Kob 22 - Kobla - Črna prst, Berriasian, 60 x
Tabla 4 - Plate 4
1 Biomikritni apnenec z algo Salpingoporella dinarica Radoičic (wackestone). Vz. K 6377 - Brje pri Komnu, sp. kreda, 30 x
Biomicritic limestone with Salpingoporella dinarica Radoičic (wackestone). Sample K 6377 - Brje at Komen, Lower Cretaceous, 30 x
2 Intrabiosparitni miliolidni apnenec (packstone). Vz K 6388 - Brje pri Komnu, sp. kreda, 30 x
Intrabiosparitic miliolidal limestone (packstone). Sample K 6388 - Brje at Komen, Lower Cretaceous, 30 x.
3 Laminiran bituminozni apnenec - Komenski apnenec. Vz. Šk 3 - Škrbina pri Komnu, turonij, 30 x Laminated bituminous limestone - Komen beds. Sample Šk 3 - Škrbina at Komen, Turonian, 30 x
4 Biosparitni apnenec s foraminiferami Rhapydionina liburnica (Stache). Vz. Vrabce pri Sežani, maa-strichtij, 30 x
Biosparitic limestone with Rhapydionina liburnica (Stache). Sample Vrabce at Sežana, Maastrichti-an, 30 x
5 Globotrunkanski apnenec (wackestone) - globjevodni razvoj. Vz. K 12 b - Koritnica pri Bovcu, seno-nij, 30 x
Biomicritic limestone with globotruncanids (wackestone) - deep water environment. Sample K 12 b - Koritnica at Bovec, Senonian, 30 x
6 Biomikritni apnenec s haracejami - sladkovodni vpliv sedimentacijskega okolja. Vz Čeb 5 a - Čebu-lovica pri Senožečah, sp. paleocen - danij, 12 x
Biomicritic limestone with characeans - fresh water influence on sedimentary environment. Sample Čeb 5 a - Čebulovica at Senožeče, Lower Paleocene (Danian), 12 x