Po službeni potrebi sme biti premeščen učitelj edino tedaj, ako se mu zaradi nezadostnega števila učencev ukine razred. Po kazni samo na osnovi kazni disciplinskega sodišča, ki je bila izrečena po izvedbi predpisanega disciplinskega postopka. 2. Sprememba uredbe o draginjskih dokladah. Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah aktivnih drž. uslužbencev in upokojencev št. 39.365/1 z dne 24. oktobra 1935. dopolnjena z odločbo ministrskega sveta M. S. br. 792 z dne 6. oktobra 1937. naj se spopolni z novo odrcdbo, ki naj določa: 1. Vsem državnim uslužbencem in upokojencem ne glede na stroko in položaj se zvišajo prejemki na eksistenčni minimum; 2. poviša naj se rodbinska doklada za otroke in naj se prizna doklada za ženo v isti višini. Socialno in pravično je, da se prizna rodbinska doklada tudi za adoptirane in nezakonske otroke; 3. poročenim državnim uslužbcnkam se prizna ista osebna doklada kot neporočenim; 4. ukinejo se vse razlike med osebnimi dokladami aktivnih in upokojenih uslužbencev; 5. da obdrže staroupokojenci dosedanje višje osebne doklade, ker je to socialno utemeljeno. 3. Spremembe draginjskih razredov. Drugi odistavek § 26. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. se spremeni in se glasi: »V II. draginjski razred pridejo vsi ostali kraji«. Tretji odstavek istega paragrafa sc ukine. 4. Učiteljem v obmejnih in v narodno mešanih krajih naj se doloei za težje delo redna meseena nagrada - doklada. 5. Redna učiteljska napredovanja. a) K § 49. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., se doda novi odstavek, ki se glasi: »Napredovanje v položajnih skupinah se vrši z dnem, ko uradnik izpolni pogoje iz 1. odst. tega paragrafa. b) V §-u 47. zakona o uradnikih se besede: »... in to samo na izpraznjena mesta ...« črtajo. c) Pripravniki se avtomatično prevedejo v uradniško skupino, čim so izpolnili zakonite pogoje. 6. Napredovanje učiteljstva v V. skupino. Predpis odstavka II. § 258. zakona o urad- nikih od 31. marca 1931. naj se izpremeni in glasi: »Dokler ne izide zakon o sistemizaciji mest, napreduje učiteljstvo ljudskih šol v V. poi. skupino, ko prebije v VI. skupini 3 efektivna leta državne službe, ali vsaj, ko dovrši 30 let službe, brez ostalih pogojev § 258. U. Z.« 7. Razporeditev učiteljev z nepopolno kvalifikacijo. Učne asebe z nepopolno učiteljsko kvalifikacijo iz § 182. zakona o ljudskih šolah od 5. decembra 1929., ki so ostali po uveljavljenju tega zakona še nadalje v službi, se prevedejo v odgovarjajočo skupino in napredujejo od X. do VII. pol. skupino. 8. Učiteljice matere. Kljub § 292. zakona o uradnikih iz 1. 1931. ostane v veljavi 4. odst. § 87. zakona o ljudskih šolah iz leta 1929., ki naj se glasi: »Učiteljice matere, ki imajo več kot troje otrok, se lahko po dopolnjenih 20 letih efektivne službe upokoje na lastno prošnjo s pjavico do pokojnine, kakor jim pripada po službenih letih. 9. Akontacija na pokojnino. Dokler ne bodo upravne oblasti striktno izvajale § 128. U. Z., naj se doda k § 112. urad. zakona nov odstavek, ki naj se glasi: ' »Uslužbenec, ki mu je prestala služba in ima pravico do pokojnine, prejema še nadalje aktivne prejemke na račun pokojnine v naslednji izmeri: a) z 10 do 20 leti službe 50% plače in osebne doklade, b) z 20 do 25 leti službe 60% plače in osebne doklade ter 50% položajne doklade, c) s 25 do 30 leti službe 75% plače in osebne doklade ter 60% položajne doklade, č) s 30 do 35 leti službe 85% plače in osebne doklade ter 70% položajne doklade, d) z nad 35 leti službe 95% vseh osebnih prejemkov. 10. Vračunanje vojnih let. Učiteljem, ki se nahajajo v državni službi v času, ko stopa ta zakon v veljavo, se doba, ki so jo prebili v vojaški službi v državi ali v ¦tujini od 1912. do 1920. leta, prizna v efektivno državno službo po § 113. urad. zakona iz leta 1931. za napredovanje in pokojnino. Na osnovi tako priznanih let se prevedejo v odgovarjajoče skupine, računajoč službo v skupinah v smislu § 49. zakona o uradnikih z odbitkom kadrovskega roka 14 mesecev. 11. Priznanje kontrakutalne službe. § 58. finančnega zakona za 1932./33. naj se ukine. 12. Dopusti zaradi odslužitve kadrskega roka. a) K § 87. zakona o uradnikih se doda nov 5. odstavek, ki se glasi; »Učiteljem se za odslužitev kadrovskega roka odobrava 9 mesečni dopust. Po odslužitvi se avtomatično vračajo v državno službo in obdržijo vse pravice, ki so si jih do tedaj v .službi pridobili.« b) V zvezi in na podlagi določila novega (5.) odstavka § 87. U. Z., se ukine 11. točka § 104. U. Z. 13. Duhovniki priznanih veroizpovedanj — priznanje let ob vstopu v laiško — svetno drž. službo. V § 116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se ukinja točka 6., ki se nadomešča s sledečim besedilom: »6. Čas, ki so ga duhovniki priznanih veroizpovedanj, preden so stopili v državno službo, prebili v duhovniški službi priznanih veroizpovedanj. Določba tega člena se nanaša tudi na one državne uslužbence, ki so bili upokojeni po 31. marcu 1931.« 14. Priznanje stanarine šolskim tajnikom in šolskim referentom pri banskih upravah in sreskih načelstvih. 15. Priznanje stanarine učiteljem slušateljem višje pedagoške šole, u.iteljem na šoli za telesno vzgojo in učiteljem dodeljenim srednjim učiteljskim šolam. Učitelji ljudskih šol, ki so v smislu § 15. uredbe o višji pedagoški šoli izbrani za slušatelje te šole in učitclji Ijudskih šol dodeljeni na srednje in učiteljske šole, imajo pravico na stanarino za ves čas, ko študirajo ali so dodeljeni navedenim šolam. To stanarino izplačujejo pristojne banske uprave in svojega proračuna. Ker so ti učitelji še vedno aktivni učitelji in kot taki prejemajo svoje redne dohodkc, jim pripada tudi stanarina po § 84. zakona o ljudskih šolah kot del zakonitih prejemkov. 16. Uzakonitev zvanja »upravitelj ljudske šole«. V § 346. uradniškega zakona naj se vncsc novo zvanje »upravitelj ljudske šolc« (§ 45. odst. 2.), ki naj se po rangu vstavi pred zvanje »učitelje ljudske šole«. Upravitelju ljudske šole pripada posebna doklada. Skladno s tem naj se izpremeni tudi § 113. zakona o ljudskih šolah. 17. Pravice učiteljstva za defektno deco. Točka 6. § 94. finančnega zakona za lcto 1937./38. naj še ukine. Ponovno naj se uvcljavi točka 24. § 62. finančnega zakona za leto 1932./33. 18. Ukinitev uslužbenskega pnspevka. Ukine naj se 1 % uslužbenski prispevek. 19. Novela zakona o narodnih šolah. Pooblašča se prosvetni minister, da v so- glasju z ministrskim svetom izda novelo zakona o ljudskih »olah. 20. Nostrifikacija učiteljskih diplom in praktičnih izpitov. K § 71. zakona o narodnih šolah se doda nov odstavek dodatno k § 44./8. in 134./51. tin. zak. za leto 1939./40.. ki naj se glasi: »Pogodbeni učitelji in učitelji dnevničarji jugoslovanskih narodnosti, ki so napravili v tujini zrelostni izpit in praktični učiteljski izpit, so dolžni polagati samo dopolnilni izpit iz nacionalne skupine k praktičnemu izpitu kot pogoj za sprejem v drž. službo. 21. Določitev števila učencev v razredu: oprostltev pouka upraviteljev šol z 12 razredi. Določbe § 30. finančnega zakona za leto 1933./34., ki so spremenile predpise §§ 51. m 113. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929. se ukinejo. 22. Razpis službenih mest. Izpremenijo naj se sledeči §§ zakona o narodnih šolah: Zadnji odstavek § 93. naj se glasi: prazna učiteljska mesta objavlja ministrstvo prosvete sproti vsak mesec. _ . § 97. naj se izprcmeni in glasi: »Prosnje za premestitve se rešujejo takoj, premestitve pa se izvedejo na osnovi razporeda šele koncem šolskega leta.« V času, ko traja delo v šoli (1. septembra do 28. junija) se premestitve po prošnji ne morejo izvesti. O izjemah, ako ne nasprotujejo službenim interesom, odločuje ministrstvo prosvete. Temu §-u naj se doda nov odstavek, glaseč se: »Učitelj ne more biti odpuščen iz državne službe in ne biti premeščen proti svoji volji, ako ni izvedena disciplinska preskava dokazala njegove krivde.« . . Prvi odstavek § 88. naj se izpremeni m glasi: »Koncem vsakega meseca dostavlja kr. banska uprava ministrstvu prosvete predlog za razpored učiteljev za mesta, ki jih je ministrstvo razpisalo prejšnji mesec« Drugi odstavek § 99. naj se izpremeni m glasi: »Razpored za učiteljska mesta, razpisana v juniju in juliju, mora biti gotov najkasneje do 15. avgusta vsakega leta, a premeščeni učitelji morajo biti v novih krajih najkasneje do 25. avgusta. Najkasneje do 15. julija vsakega leta pa morajo biti na svojih mestih oni, za katere je bil izvršen razpored tekom šolskega leta.« Kot tretji odstavek naj se doda: »Učiteljska mesta se oddajajo komisijsko. V to svrho se ustanove pri kr. banski upravi in pri mimstrstvu prosvete komisije. v katerih ima Jugoslovensko učiteljsko udruženje po 2 člana.« 23 Banski šolski nadzomiki. Dastavi naj se k § 120. zakona o narodnih šolah nov odstavek: »Istotako se smejo postavljati za banske šolske nadzornike sreski šolski nadzorniki z najmanj 51etno nadzorniško službo in učitelji narodnih šol z najmanj 20 leti državne službe, ako imajo nadzorniški izpit in so se odlikovali s svojim delom v šoli in na narodnem izobraževanju. Ti imajo prejemke po § 118. zakona o narodnih šolah v zvezi s § 54./3. U. Z. in v zvezi s § 62./24. finančnega zakona za leto 1932./33. 24. Ukinitev zakona o avtentičnem tolmačenju § 110. ur. zakona. Zakon o avtentičnem tolmačenju s 110. urad. zakona od 31. marca 1931. preneha veljati. V § 110. urad. zakona besede: »Ako to sicer zahitevajo interesi službe«, se zamenjajo z besedami: »Nesposobnost, kakor tudi nespodobnost uslužbenca za službo mora biti dokazana.« 25. Popravek predpisa točke 5. § 33. finančnega zakona za 1937./38. V II. odstavku točke 5. § 33. finančnega zakona za leto 1937./38. se izpusti beseda: »neposredno«. 26. Novi disciplinski postopek za učiteljstvo narodnih šol ne ustreza in naj se uveljavi za učiteljstvo docela drug disciplinski postopek določbam uredniškega zakona, ki bo v celoti ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo prilagoden razmeram, v katerih učitelj živi in dela. 27. § 88. U. Z. naj se doda besede: »v II. razredu« (bolnice). 28. § 104. zak. o ljudskih šolah odst. 4. naj se glasi: »Ocene za učitelje kot šolske delavce so: »zadovoljuje« in »nezadovoljuje«. V 5. odstavku se vstavi beseda »nezadovoljuje« namesto »nezadosten« in »prav slab«. 29. V § 85. zak. o narodnih šolah iz leta 1929. naj se ukine točka b) in v § 86. istega zakona izpusti beseda: »a izpod 10 let«. 30. Zakon o nabavljalnih zadrugah — odtegljaji. § 24. zakona o zadrugah drž. uslužbenccv z dne 3. novembra 1931. naj se izpremeni in glasi: »Tako odtegnjene vsote mora Zveza nabavljalnih zadrug po smrti tiste osebe, katcri so se odtegovali, čimprej avtomatično izplačati njcnim pravnim naslednikom brez prošnje in dokazov na podlagi uradnega obvestila upravnc oblasti, pri kateri je služboval odnosno užival prejemke umrli uslužbenec. 31. Podporni sklad pomožnega osebja v državni službi: povračilo prvomesečne vloge ob sprejemu v pragmatično državno službo. Clenu 7. uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi z dne 2. novembra 1932. št. 48.300/1. (Služb. novine št. 260 z dne 8. novembra 1932. — XCIX./696) naj se doda čl 7./a, ki naj se glasi: »Čl. 7./a. Kljub določilom čl. 7. se povrnc vplačana vloga — prvomesečna nagrada iz podpoTnega sklada onim vlagateljem, ki so bili in bodo sprejeti v aktivno državno službo in so prestopili vanjo neposredno iz pomožne drž. službe, t. j. iz dnevničarske ali honorarne službe. DRUGE ZADEVE NAPADI NA STAN IN ŠOLSTVO V poslovnem letu so se v javnosti in največ v enem delu naših časopisov pojavljali napadi, na katere smo z vsemi možnimi sredstvi reagirali. V kolikor nam je bilo mogoče smo objavljali popravke in odgovore v stanovskem glasilu »Učiteljski tovariš«. V »Domoljubu« so izhajali članki pod naslovom »Naša šola in naše učiteljstvo«, ki so bili pisani na tak način, da so direktno hujskali proti učiteljstvu in šoli. Posledice člankov bi bile lahko tem težje, ker je list razširjen pred vsem med kmetskim Ijudstvom, ki radi svoje neinformiranosti docela nekritično sprejema take izpade. Članki, ki so bili naperjeni direktno le proti učiteljstvu in šoli, pa niso jemali ugleda in avtoritete samo učiteljskemu stanu in šoli, marveč, kot vsak tak izpad, pa naj bo naperjen proti komur koli, ugled in avtoriteto uradnih organov in državne ustanove sploh. Zlasti danes v teh težkih in neurejenih časih pa sta ugled in avtoriteta državnih organov in državnih naprav potrebna bolj kot kdaj koli. Tak način pisanja kot ga je uporabljal »Domoljub« v navedenem članku, pomenja razorno delo, ki ima lahko na obstoječi red in mir v državi nedogledne posledice. Na to smo se čutili dolžne opozoriti merodajne oblasti s prošnjo, da se izvršijo vsi ukrepi, da se onemogoči v bodoče objavljanje takih izpadov. V borbi proti napadom nam jc poleg »Učiteljskega tovariša« odlično sltižil tudi »Popotnik«. Smo bili in bomo vedno za javno kritiko. Ne moremo pa dopustiti, da bi se vršila kritika na tak nemogoč način. Napadi so pa še bolj združili naše vrste in utrdiii zavest, da moremo reagirati le takrat, če je naša organizacija trdna in odločna. NAČELNE ZADEVE V poslovnem letu 1939./40. je sekcija obravnavala več načelnih zadev in sestavila tovarišem in tovarišicam razne vloge na oblastva, tožbe na državni svet, na upravno sodišče in na kr. bansko upravo ter odgovore na tožbe glavne kontrole itd. Predvsem so se obravnavale in dokončno razčistile z razsodbami drž. sveta naslednje zadeve: stanarina z neučitelji poročenim učiteljicam, ki ne žive skupaj z možem (bo izplačana od 1. aprila 1933. dalje). Dodeljenim učiteljem izven službenega kraja pripadajo za čas dodelitve dnevnice po uredbi o potnih in selilnih stroških. Učiteljem, dodeljenim iz kraja višjega v nižji draginjski razred, pripada za ves čas dodelitve osebna doklada višjega drag. razreda. Kurivo v trgih, četudi so to navadne majhne vasi, po besedilu zakona ne pripada. Osebna doklada, ki so jo uživali aktivni uslužbenci na dan 1. novembra 1937., ni osnova za odmero pokojninske osebne doklade. Dvomesečna podpora ne pripada otrokom po očetu ali materi, če je še živi roditelj v službi. Obvezni nakup plinskih mask je bil ukinjen. Za sodnijske tožbe je potrebno dovoljenje, le če je obtoženec učitelj. Vodstvo sekcije je dajalo tudi ustno razne pravne in administrativne nasvete vsem onim, ki so se zglasili. ZVIŠANJE PREJEMKOV Izredne prilike doma in v inozemstvu, ki so povzročile, da so cene življenjskih potrebščin, živil, obutve in obleke poskočile tako visoko, da nismo zmožni najnujnejših nabav, so poživile našo akcijo za dosego zvišanja prejemkov. Že prejšnje leto smo skušali doseči, da bi se prejemki zvišali, še nujnejše je pa postalo to vprašanje v minulem poslovnem letu. Ker se nahajajo v takem obupnem položaju vsi javni nameščenci in upokojenci in ker je bilo pričakovati, da bo akcija uspešnejša, če jo skupaj pokrenemo in vodit mo, je bil osnovan v Beogradd centralni akcijski odbor organizacij nameščencev, v banovinah so se pa osnovali banovinski odbori. Na posvet, ki smo ga sklicali v Ljubljani, smo povabili 29 stanovskih organizacij, ki so se vabilu v lepem številu odzvale. Na tem posvetu je bil izvoljen ožji akcijski odbor pod predsedstvom našega predsednika tov. Kumelja, tajniške posle je pa prevzel tajnik sekcije tov. Supančič. V nadaljnjih sejah in posvetih smo določili načrt dela in formulirali naše zahteve. Da poudarimo naše zahteve, smo določili naj 7. decembra zvečer, priredijo vse stanovske organizacije v vseh večjih mestih dravske banovine zborovanja z dnevnim redom »Zvišanje prejemkov«. Na zborovanju naj sprejmejo tudi spomenico. V spomenici smo zahtevali: 1. nujno je zvišati prejemke vsem nameščencem vsaj za 800 din mesečno; 2. v bodoče naj se v sorazmerju z dvigom cen zvišujejo tudi prejemki; 3. takoj naj se izvedejo vsa napredovanja; 4. priznajo naj se poročenim ženam isti prejemki kot neporočenim in 5. vse razlike pri osebnih dokladah med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci naj se odpravijo. Spomenica je bila dostavljena gospodu banu, vsem senatorjem in vsem drugim merodajnim faktorjem. 21. januarja smo podvzeli novo akcijo. Vsa društva so po navodilih iz Beograda in Ljubljane sklicala seje, kjer so bili sprejeti teksti brzojavk in odposlani predsedniku in podpredsedniku kraljcvske vlade. Brzojavko je poslala vsaka organizacija še svojemu resornemu ministru. Na te brzojavke so prejele organizacije dopis iz kabineta predsednika kraljevske vlade z zagotovilom, da bodo naši predlogi v kratkem ugodno rešeni. Podpredsednik kraIjevske vlade g. dr. V. Maček pa je 24. jan.. ko se je zglasila pri njem deputacija, odredil posebnega odposlanca, ki naj bi vzdrževal stalen kontakt z akcijskim odborom v Beogradu. Z odposlancem g. dr. Mačka je imel centralni akcij;ski odbor več posvetovanj. Ker pa ni bilo izgledov, da bodo, kljub zagotovilom, prejemki zvišani, je centralni akcijski odbor pozval vse organizacije naj priredijo 17. marca veliko skupno zborovanje v vseh večjih mestih Jugoslavije. Tako zborovanje je bilo pripravljeno tudi za kraje v dravski banovini in je akcijski odbor v Ljubljani izdal vsem društvom v Lju'bljani in izven nje potrebna navodila. Izvešeni so bili že plakati, sestavljena referata, toda zborovanje se ni moglo vršiti in smo ga morali odpovedati. Kljub temu so posamezna društva in tudi akcijski odbor odposlali merodajnim resolucijo, v kateri zahtevamo: 1. Da se izplačajo kot hitra pomoč takoj enomesečni prejemki kot trinajsta plača ozir. pokojnina. 2. Da se poviša rodbinska doklada za vsakega otroka od sedanjih 140 din na 300 din. 3. Da se prizna za ženo rodbinska doklada v znesku 300 din. 4. Da se priznajo doklade za ženo in otroke tudi delavcem v drž. službi. 5. Da se poviša osebna doklada vsakemu uslužbencu in upokojencu za 800 din. 6. Da se tretji draginjski razred glede doklad popolnoma izenači z drugim draginjskim razredom. 7. Da se priznajo poročenim državnim uslužbenkam isti prejemki kakor neporočenim po principu: za enako delo enako plačilo. 8. Da ise ukineta § 76. uradniškega zakona in § 78. zakona o državnem prometnem osebju in omogoči ustanovitev Zveze državnih in samoupravnih uslužbencev. 27. marca se je vršila v Beogradu širša seja centralnega akcijskega odbora, katere se je udeležil kot zastopnik organizacij iz dravske banovine predsednik tov. Kumelj. Na seji so bili sprejeti sklepi za nadaljnji potek akcije. V glavnem se je pa obravnavalo vprašanje izdajanja skupnega lista. Ravno v tem vprašanju pa je prišlo do nesoglasja, ker so bila mnenja deljena. Prvi so zahtevali, da se prične z izdajo lista takoj, drugi pa, da naj se počaka, dokler ne bo ustanovljen savez, oziroma, da se nudi listu na kak drug način trdna osnova. Seja vprašanja ni mogla rešiti, zato je bil sprejet sklep, naj se o izdajanju lista oziroma ustvaritvi njegove gospodarske osnove izjavijo vse sodelujoče organizacije. Še preden se je to zgodilo, je prišlo ravno radi lista do nesoglasja v samem centralnem akcijskem odboru. En del njegovih članov s predsednikom Dimitrijevičem na čelu je vztrajala na izvedbi sklepa, druga je forsirala list in ga je 6. junija t. 1. tudi izdala. List nosi naslov »Reč istine«. Spor med obema strujama je uredila 17. junija seja plenuma v Beogradu, kateri je prisostvoval tudi tov. Kumelj in po kateri obstoja upanje, da bo mogoče zopet složno nadaljevati delo. Akcijski odbor v Ljubljani je ves čas posloval v najlepši slogi. Iz gornjega je v grobih obrisih razvidno naše delo za zvišanje prejemkov. Sreska društva so v polni meri vršila svoje naloge in močno podpirala delo centrale. Uspehov ni, prejemki so ostali kljub temu, da so cene poskočile za povprežno 49%, še vedno isti, tako, da gledamo z največjo skrbjo v bodočnost. Zvišane so bile edino osebne doklade nekaterim updkojencem. Zvišanje je pa v naši stroki tako minimalno, da ne more pomeniti še izboljšanja gmotnega stanja. Danes nam ne zadostuje več zvišanje prejemkov. Zvišanje bi komaj zadostovaio za tekoče izdatke. Potrebno bi bilo, da se nudi z brezobrestnimi posojili možnost odplačevanja starih dolgov. Prepričani srno, da z rešitvijo tega vprašanja ne more nihče več odlašati. Pomoč je nujna, ker bodo drugače nastopile posledice na prav vseh področjih. Če smo učitelji posvetili v teh težkih časih vse svoje sile še bolj šoli in drugim občim narodnim potrebam, se ne moremo v nobenem primeru odreči svojim upravičenim^ zahtevam po ureditvi našega gmotnega položaja. ZA ENAKO PELO — ENAKO PLAČILO Iz poročila je razvidno, da je od celotnega števila učiteljstva ca. dve tretjini učiteljic in od teh ca. ena polovica poročenih. Vse poročene pa že leta in leta tare grenka zavest, da njihovo delo ni tako nagrajeno, kot je delo neporočenih. Živijo pod vtisom, da so uslužbenci druge vrste in da se trpijo v službi samo radi pomanjkanja učiteljskega naraščaja. S tem v zvezi so krožile tudi govorice, h kraju 1. 1939., da bodo vse poročene odpuščene iz službe. V neki razpravi smo ugotovili, dai se to že z ozirom na stanje učiteljsk&ga kadra ne more zgoditi. Vedno in povsod smo poudarjali, da se dela poročenih ne more in ne sme podcenjevati in da je nujno potrebno vrniti poročeni ženi prejemke, ki bi jih imele kot neporočene. To smo poudarjali tudi v vseh predstavkah in resolucijah za ureditev našega gmotnega vprašanja m tudi še v posebnih predlogih. Žal, moramo ugotoviti, da so ostala naša prizadevanja neuspešna in je ostal položaj poročenih tovarišic neizpremenjen. Izboljšal se je edino položaj učiteljic poročenih z neučitelji, ki bodo, če ne živijo skupaj z možem, prejemale stanarino. NAPREDOVANJA Težke materialne razmere učiteljstva, ogromno število nerešenih prošenj za napredovanje, krivice in zapostavljanja, ki so se vsa zadnja leta vršila pri izvrševanju napredovanj, so narekovale sekciji, da je temu vprašanju posvetilo vso pažnjo. Vsem merodajnim smo iznesli naslednje zahteve: 1. Ker so v obstoječih razmerah napredovanja edina možnost za izboljšanje težkega materialnega položaja učiteljstva in ker so sredstva državnega proračuna za njihovo nadaljnjo izvršitev že izčrpana, prosimo, da zahteva g. minister prosvete zadostne naknadne izredne kredite. 2. Iz napredovanj naj se izločijo vse protekcije in vsa zapostavljanja, Izvršujejo naj se dosledno po rangnih listah. 3. V najtežjem položaju od vseh učiteljev so učitelji pripravniki. Po več let so morali v brezposekiosti čakati na sprejem v državno službo. V tej dobi so se mnogi od njih zadolžili in morajo sedaj od svojih nezadostnih prejemkov plačevati še na dolg. Zato dobesedno stradajo in zdravstveno propadajo. Krediti za izvedbo napredovanj naj se zato v prvi vrsti porabijo za prevedbo učiteljev pripravnikov, ker je njihov položaj najtežji. 4. Napredovanja naj se čimbolj pospešijo. Glede na napredovanja so naša prizade- vanja rodila lepe uspehe. Ministrstvo prosvete je dobilo znatnejše kredite. Izvršena so bila številna napredovanja, tako da lahko trdimo, da so rešena z nekaj izjemami skoro vsa napredovanja iz prejšnjih let. Pri napredovanjih je upošteval g. minister število službenih let in ne rangno listo, ki smo jo svoječasno objavili. To pa radi tega, da so mogli napredovati res najstarejši in niso poedinci, ki so radi hitrega napredovanja prišli na čelo rangne liste, še v drugič prehiteli starejše in morda tudi bolje kvalificirane tovariše. Vprašanje napredovanj še dolgo ne bo mogoče urediti in popraviti napake iz sistema, uvedenega leta 1936. Gospod minister prosvete pa je ob priliki intervencije zagotovil, da bodo v najkrajšem času rešena še vsa ostala napredovanja, t. j. vse prošnje, ki so dospele v ministrstvo prosvete. Ob tej priliki moramo apelirati tudi na tovariše šolske upravitelje, da prošnje za napredovanja takoj odpremljajo dalje. Poedince, ki smatrajo, da so bili pri napredovanjih zapostavljeni, pa prosimo, da nam to sporočijo ter konkretno navedejo, kdo in kdaj jih je prehitel. Sekcija za napredovanja ne more več voditi evidence, ker je navezana le na podatke iz »Službenih novin«. V teh so pa napredovanja objavljena tako pozno, da nam to ne more služiti za tekočo evidenco. ZAŠČITA ČLANSTVA V poslovnem letu 1939./40. je sprejela sekcija 19 zaščitnih pol, ki so bile vložene zaradi premestitve po službeni potrebi. Od leta 1935. dalje vodi sekcija še 70 nerešenih primerov, med katerimi je še vedno 22 primerov ločenih družin. Korektur je bilo v tem letu izvršenih 21. V vseh zaščitnih primerih je sekcija ustno in pismeno intervenirala pri kr. banski upravi in ministrstvu prosvete potom izvršnega odbora in osebno po predsedniku in tajnike sekcije. Posebni seznami so bili predloženi oblastem in vsem taktorjem, ki bi pri korekturah lahko posredovali. Sekcija je zaznala meseca decembra za predlog, ki je obsegal večje število učiteljev(-ic) predlaganih za premestitev po službeni potrebi. Med predlaganimi je bilo 41 članov naše organizacije. Vodstvo sekcije je storilo prav vse, kar bi naj preprečilo izvršitev teh premestitev. Prizadeti naši člani so bili o tem predlogu obveščeni, to pa zaradi tega, da tudi oni od svoje strani store vse, kar bi bilo v njih moči, da se te premestitve ne izvrše. Vkljub vsemu delu in naparu pa je bilo premeščenih 14 učiteljev(-ic). Od teh je eden s premestitvijo soglašal, 1 primer pa je bil v kratkem času popravljen. Za vse ostale je sekcija poslala več predstavk na vsa odločujoča mesta. Predsednik in tajnik sekcije sta bila pozvana na kr. bansko upravo k zaslišanju glede tega pov. predloga. V 34 primerih je posredovala sekcija v prošnjah, ki so jih posamezni vložili za premestitev radi družinskih in zdravstvenih razlogov. Ugodno je bilo rešenih 14 prošenj. Na organizacijo prihajajo prošnje učit. pripravnikov(-ic), ki prosijo za premestitev v druge kraje. V primerih ki niso podprti z zdravniškim spričevalom, kakor v primerih, kjer niso dani predpisani službeni pogoji, vodstvu sekcije ne more posredovati. Odpustov iz državne službe ni bilo. En učitelj, ki je bil svoječasno odpuščen, je bil v tem letu reaktiviran. Sekcija je posredovala tudi za vrnitev vseh učiteljev, ki so bili nameščeni v vardarski banovini. Trije ;so bili doslej že vrnjeni v našo banovino. Za vse one, ki so vložili prošnjo za premestitev v dravsko banovino, je sekcija posredovala pri kr. banski upravi. Sekcija je predložila ob!asti seznam vseh prosilcev, ki so se na podlagi zadnjega razpisa učit. mest obrnili na organizacijo za posredovanje. V prvi vrsti je predočila obiastem težak položaj vseh onih učiteljev(-ic), ki žive še sedaj zaradi premestitve ločeno od svojih družin in je nujno in neodložljivo, da se jim v teh težkih časih omogoči družinsko življenje. RAZPIS PROSTIH UČITELJSKIH MEST Kraljevsko bansko upravo smo naprosili, da predlaga za razpis prav vsa prosta učiteljska mesta, tako tudi vsa boljša, predvsem mesta v krajih s srednjo šolo. S tem bi bila dana možnost vsem onim učiteljem(-icam) družinskim očetom in materam, ki so zaradi šolanja svojih otrok primorani prositi y kraje s srednjo šolo. V zvezi z našim stališčem gledc na razpise smo predlagali, naj se upoštevajo pri sestavljanju predlogov za premestitve po prošnji v prvi vrsti prošnje vseh onih učiteljev(-ic), ki so bili premeščeni po službeni potrebi in bodo vložili prošnjo za premestitev na razpisano mesto. Mnogi od teh so bili premeščeni po službeni potr.bi že 1. 1935., nc da bi se ugotovila njihova krivda, žive ločeno od svojih družin že več let, so gospodarsko težko prizadeti, zdravstveno stanje nekaterih je zaradi premestitve ogroženo. Zaradi tega je nujno in potrebno, da se v prvi vrsti upošteva težak položaj teh učiteljev(-ic) in se ugodno rešijo njihove prošnje. Razpisi, ki so bili objavljeni nas ne morejo zadovoljiti. Razpisana so bila le slabša mesta in je bila s tem odvzeta možnost izboljšanja položaja posebno starejšim tovarišem in tovarišicam ter družinskim očetom s številnimi otroci. Tudi nadalje vztrajamo na tem, da naj se vsa prosta mesta sproti razpisujejo in sproti izpopolnjujejo. UCITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIH POLOŽAJ Našemu učiteljskemu naraščaju smo posvečali vse leto polno pažnjo. Dosegli smo, da so se v prvi vrsti upoštevale njihove prošnje za napredovanje. Poleg tega smo neprestano opozarjali na njih neznosen položaj in skušali doseči izboljšanje. Da nudimo priliko, naj sami poudarijo svoje težave, smo otvorili zanje v »Učiteljskem tovarišu« posebno rubriko. V njej so lahko posamezniki opisovali svoj položaj in svoje gledanje na vse probleme, ki so v zvezi z njihovim poklicem. Marsikatera pikra opazka je padla v teh člankih na starejše tovariše, posebno na šol. upravitelje. Res je pa, da so vsi upoštevali razpoloženje naših najmlajših in iz tega niso nastajala nesoglasja. Da pritegnejo mlajše učiteljstvo k delu so sreska društva izvolila v odbore tudi mlajše tovariše in jim dala priliko obravnavati vse aktualne zadeve v obliki referatov, poročil ali debat na zborovanjih. Vse to delo je rodilo ugodne rezultate. Pričakujemo, da bodo v najbližji bodočnosti pristopili k delu v OTganizaciji tudi ostali tovariši in tovarišice, posebno oni, ki so morali kot bivši delavci in člani odseka brezposeinih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU v Ljubljani uvideli, da more le stanovska organizacija, ki je zgrajena na nadstrankarski podlagi nuditi stalno oporo. Vse druge organizacije so le začasne ustanove, ki se z izprernembo prilik porušijo in dostikrat podkopljejo pod seboj še svoje pristaše in voditelje. Tudi v bodoče bomo vso skrb posvečali naraščaju in to tem lažje ker je minula doba brezposelnosti učiteljskih abiturientov, ki je pokazala tako slabe posledice za stan in šolstvo. IZPOPOLNITEV UČITELJSKEGA STALEŽA Iz poročila v banovinskem svetu, ki ga je podal načelnik g. dr. Lovro Sušnik, je razvidno, da manjka v dravski banovini 220 učiteljskih moči. Če računamo letni odpadek ca. 100 učnih moči vidimo, da bo v kratkem še bolj primanjkovalo učiteljstva. Za odpravo tega smo predlagali: 1. Vrne naj se 20 učiteljskih abiturientov, ki so bili postavljeni na službena mesta v vardarski banovini. 2. Vrnejo naj se vsi oni učitelji (88), ki so v staležu ljudskošolskih učiteljev in so dodeljeni na meščanskih šolah. 3. Prirediti je treba tečaj za absolvente srednjih šol, ki pa ne sme trajati pod eno leto. Naši predlogi so našli razumevanje. Poleg tega pa, kakor vidimo, stremi prosvetna oblast za tem, da zmanjša število razredov z združitvijo paralelk in tudi na ta način pridobi učne moči. Nimamo ničesar proti, čfi se razredi z majhnim številom učencev združujejo. Poudariti pa moramo, da je treba pri tem vedno upoštevati razmere na šolah in v kraju, ki dostikrat ne dovoljujejo razredov z velikim številom učencev. V teku poslovnega leta smo prejeli v tem oziru več poročil od sreskih društev, ki smo jih uporabili za posredovanja. POSTAVLJANJE ŠOLSKIH UPRAVITELJEV — UČITELJI PRIPRAVNIKI UPRAVITELJI SOL Kraljevsko bansko upravo smo prosili, da likvidira nenormalno in škodljivo stanje in razreši učitelje pripravnike upraviteljskih poslov na vseh šolah, kjer službuje kak starejši učitelj oziroma učiteljica. Dalje smo prosili, da se za začasne upravitelje postavljajo le najstarejši učitelji v kraju in da se v istem smislu stavljajo tudi predlogi ministrstvu prosvete za stalno izpopolnitev upraviteljskih mest. Svojo prošnjo smo utemeljili takole: Zakon o ljudskih šolah nalaga šolskim upraviteljem važno in odgovorno delo. Šolski upravitelji po določbah zakona niso samo upravni administrativni organi, marveč istočasno tudi voditelji vsega učnega in vzgojnega dela na šoli. To njihovo instruktivno delo, ki ga marajo izvrševati napram podrejenemu učiteljstvu v vsem obsegu nalog, ki jih vrši ljudska šola, je neprimerno težje, važnejše in odgovornejše od administrativnega dela. Izvrševanje te posebne dolžnosti zahteva zato od šolskega upravitelja poglobljenega znanja in izkušenj pri vzgojnem in učnem delu. Zakon sam smatra instruktivni del upraviteljskih dolžnosti za najvažnejši, zato navaja te dolžnosti kot prve in jih posebno poudarja. Iz § 114. zakona o ljudskih šolah, ki taksativno našteva posebne dolžnosti šolskega upravitelja, je razvideti, da je šolski upravitelj dolžan: voditi neposreden nadzor nad poukom in vzgojo; paziti, da se učitelji drže predpisanih učnih načrtov in programov ter navodil; nadzorovati delo in vedenje učiteljev in veroučiteljev glede na sam smoter ljudske šole; vodrti seje krajevnega šolskega sveta, ki rešuje vzgojna in učna vprašanja ma šoli; dostavljati nadrejenemu oblastvu predloge za napredovanje pouka in omenjati pri tem zlasti nemarljive in nesposobne učitelje. Šolski upravitelj vrši po določbah zakona neposreden nadzor nad učiteljstvom, ki mu je dolžan dajati tudi potrebne pedagoške in metodične napotke in napotke za poglobitev strokovne izobrazbe. Upravitelj torej kpt neposredni šef pregleduje učiteljevo vzgojno in učno delo in izreka o njem svojo sodbo, pa tudi sodbo o lastnostih učitelja samega, ki ga označuje napram višjim oblastvom kot vzgojitelja, učitelja in državljana. Jasno je, da more vršiti te dolžnosti samo oni učitelj, ki ima sposobnosti za to, ki je pedagoško razgledan in si je nabral potrebnih izkušenj v svoji pedagoški in učni praksi. S tega vidika je izhajal tudi zakonodavec pri donošenju določb § 113. zakona o ljudskih šolah, ki govore o postavljanju šolskih upraviteljev. V odstavku 3. cit. določbe veže začasno izpopolnitev upraviteljskega mesta na prvenstveno pravico najstarejšega učitelja dotične šole. Stalno izpopolnitev upraviteljskega mesta prepušča sicer kot diskrecijsko pravico ministru prosvete, vendar pa jo omejuje s priznanjem prvenstvene pravice tistemu učitelju v kraju, ki se je izkazal s svojim delom v šoli in zunaj nje. Iz obeh odstavkov § 113. zakona o Ijudskih šolah je razvideti stremljenje spraviti v sklad določbe o postavljanju z dolžnostmi naloženimi šolskim upraviteljem v § 114. V § 113. misli zakonodavec vedno na tistega učkelja, ki ima največje kvalifikacije v kraju in ki bo zato v relativno največji meri lahko zadostil dolžnostim § 114. Iz nalog § 114. in iz določb § 113. zakona o ljudskih šolah jasno sledi, da postane upravitelj na višje organizirani šoli s starejšimi učitelji lahko samo starejši učitelj. Zato stoje v opreki z duhom in tekstom teh določb vsi oni primeri, kjer so izredno mladi učitelji in celo učitelji pripravniki šolski upravitelji na višje organiziranih šolah s starejšimi učitelji. Učitclji pripravniki se z delom dejansko šele piipravljajo za redno učiteljsko službo, in zato v sfroki, za katero se pripravljajo, ne morejo biti šefi, svetovalci in voditelji starejših učiteljev. Ne- obbodno pa je potrebno tako zaradi določb zakona, kakor zaradi stvarne škode, ki nastaja iz tega za učiteljstvo in ljudsko šolo, da se slednjič dokončno uredi tudi to vprašanje. UČITELJICE ŽENSKIH ROCNIH DEL, UREDITEV POLOŽAJA V dravski banovini imamo na narodnih šolah 60 učiteljic žen. roč. del, katerih položaj je še danes po 9 letih uveljavljenja urad. zakona — neurejen. Zvanje učiteljic ženskih roč. del obstoja na podlagi zakonskih predpisov in to: 1. po uzakonjeni uredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919. (Služb. Novine št. 195 z dne 9. septembra 1921.) in 2. po dopolnilni razvrstilni uredbi min. prosvete O. N. br. 42.895 z dne 1. maja 1928. po bivši III. kategoriji. / Da obstoja to zvanje po zakonskih predpisih, je v konkretnem primeru razsodil tudi državni svet v svoji razsodbi br. 20.572/33. z dne 26. avgusta 1933. Za to zvanje veljajo po § 248. U. Z. vsi predpisi U. Z. iz leta 1931. prav tako, kakor za vse ostalo uradništvo, ki ga je zatekel U. Z. dne 1. aprila 1931. v državni službi. Z ozirom na to določbo U. Z. so bile učiteljice ženskih roč. del prevedene 1. aprila 1931. na plače po novem U. Z. v smislu določil § 249. istega zakona in tudi že uživajo plačo po novem U. Z. V § 346. U. Z. sicer ni razporejeno to zvapje po položajnih skupinah, a ker je obstojalo po zakonskih predpisih na dan 1. aprila 1931. določa § 347. U. Z., da odredi pristojno ministrstvo z odločbo položajne skupine za taka zvanja. Ker ni izdalo min. prosvete take odločbe vzporedno z U. Z. leta 1931., so prosile vse učiteljice žen. roč. del v dravski banovini za določitev položajnih skupin. Te prošnje je predložila kr. banska uprava min. prosvete. Ko je izdalo min. prosvete z S. N. br. 26.690 z dne 20. avgusta 1934. odločbo po § 347. U. Z. o razvrstitvi veroučiteljev in učiteljev(-ic) veščin in ročnih del na meščanskih šolah, je kr. banska uprava uradno zaprosila min. prosvete, naj izda enako odločbo o razvrstitvi veroučiteljev in učiteljic žen. roč. del na narodnih šolah. Na ta predlog kr. banske uprave je izdalo ministrstvo proisvete pod O. N. br. 8445/35 z dne 7. februarja 1935. odlcčbo, a samo o razvrstitvi veroučiteljev na osnovnih šolah (Službene Novine z dne 25. februarja 1935. št. 45/IX./124), a učiteljice ženskih ročnih del pa so ostale in so še danes po 9 letih uveljavljenja U. Z. v neurejenem položaju. Da bi se še temu zvanju določile položajne skupine je kr. banska uprava v Ljubljani ponovno prosila. Nujnost ureditve položaja in določitve položajnih skupin za zvanja učiteljic žen. roč. del je utemeljena z dejstvom, da te učne osebe po 1. aprilu 1931. sploh niso napredovale do razsodbe drž. sveta br. 15.841/37, ki je odlo" čil, da je zvanje učiteljic žen. ročnih del že razporejeno v 2. odstavku § 301. U. Z. kot učiteljice veščin« od X. do VII. skupine. Po tej razsodbi« se napredovanja vrše redno, vendar je potrebno, da formalno odredi min. prosvete še z odločbo po § 347. U. Z. položajne skupine učiteljicam žen. roč del. Za dokončno ureditev polcžaja učiteljic žen. ročnih del je storila sekcija tudi v tekočem letu vse, kar je bilo v njeni moči. fosredovala je osebno in pismeno na raznih mestih v Beogradu. Predsednik sekcije je bil v tej zadevi dvakrat tudi osebno pri ministru prosvete. Poleg učiteljic žen. ročnih del v redni drž. službi je v banovini tudi kontraktualna učitcljica žen. ročnih del. Sekcija se je trudila doseči njeno prevedbo v redno drž. službo. Po dolgih letih dela obstoja danes upanje, da se bo to zgodilo. UČITELJI KONTRAKTUALCI IN UCITE- LJI DNEVNIČARJI — SPREJEM V DRŽ. SLUŽBO To vprašanje obravnava sekcija že več let. Zaradi obrazložitve položaja je tov. predsednik potoval v Beograd in posredoval pri g. ministru prosvete in pri referentki. Pri intervenciji je iznescl naše po.alcde na to vprašanje in naše predloge za rešitev, ki vsebujejo: Zaradi razmer, y katere so prišli slovenski in hrvatski učitelji, so bili prisiljeni zateči se v Jugoslavijo. Tu so bili sprejeti v začasno kontraktualno ali dnevničarsko službo. Po položitvi dopolnilnih zrelostnih izpitov in dopolnilnih praktičnih učiteljskih izpitov jih je ministrstvo prosvete sukcesivno prevajalo v službenim letom odgovarjajočo skupino v redni drž. učiteljski službi. Z razsodbama drž. sveta br. 7358 z dne 28. marca 1936. in br. 120 z dne 17. februarja 1937. ter po uveljavljenju odločbe min. prosvete O. N. br. 43.575 z dne 23. julija 1936. pa je to stanje prenehalo. Zakon o narodnih šolah določa v § 71. za učiteljsko kvalifikacijo dovršeno državno učiteljsko šolo z diplomiskim izpitom in za stalno učiteljsko službo tudi praktični učiteljski izpit. Isto kvalifikacijo zahteva uradniški zakon za državno kontraktualno učiteljsko službo. Zaradi citiranih razsodb državnega sveta in cit. odločbe min. prosvete, ti učitelji ne morejo biti niti prevedeni v redno državno službo — učiteljsko — niti ne morejo ostati v kontraktualni službi, ker niti zanjo nimajo po zakonu kvalifikacije. Grozi jim odpust iz kontraktualne službe in s tem izgube eksistenco. Izpostavljeni so nevarnosti, da bodo z družinami brez sredstev na cesti. Socialni in nacionalni razlogi in moralna obveza države do teh učiteljev narekuje, da se čim prej pravno uredi njihov položaj. Za ureditev položaja kontraktualnim učiteljem bi bilo poitrebno: 1. da se § 71. zakona o narod. šolah dopolni tako, da morejo biti pastavljeni za začasne učitelje narodnih šol kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji, ki so že opravili dopolnilni zrelostni izpit na učiteljski šoli, odnosno dosegli nostrifikacijo učiteljskega zrelostnega izpita; 2. da se dopolni isti § z dodatno določbo, da se smejo kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji z dopolnilnim zrelostnim učit. izpitom in usposobljenostnim praktičnim izpitom v naši državi postaviti ob upoštevanju službe po § 54. v zvezi s § 53. zakona o državljanstvu, z dne 21. septembra 1928. za stalne učitelje narodnih šol; 3. da se dopolni § 47. zakona o učiteljskih šolah, da sme ministrstvo prosvete po zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta nostrificirati v inozemstvu položene učiteljske izpite za pouk na osnovnih šolah z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah. S temi izpiti se doseže veljavnost diplomskih izpitov učiteljskih šol. Jeseni leta 1939. je slednjič ministrstvo prosvete odredilo, da se polagajo dopolnilni učiteljski diplomski izpiti v mesecu juniju pred redno izpitno komisijo. Na to odločbo smo poslali novo predstavko ministrstvu prosvete, v kateri smo prosili, naj se dovoli polaganje izpitov v mesecu januarju. Prošnja je bila zavrnjena. Prizadeti so morali polagati izpite v juniju in so jih tudi položili. V smislu sklepa seje upravnega odbora z dne 25. maja in predsedniškega zbora z dne 26. maja, je organizacija podprla te tovariše tudi gmotno in jim nudila odgovarjajoče zneske za takse. S tem je rešen prvi del tega vprašanja. Morali bomo še nadalje dclati za njihov sprejem v državno službo in za vštetje let. STANARINA UČITELJIC POROČENIH Z NEUČITELJI Organizacija je vse leto delala na tcm, da se izenačijo prejemki poročenih z neporečenimi. V zvezi s tem je tudi stanarina. Dočim je učiteljicam, poročenim z učitelji, ki niso živele skupaj z možem, pripadala, je učiteljice poročene z neučitelji niso prejemale. Drž. svet je izdal o tem dve razscdbi: prvo decembra 1938., v kateri utemeljuje, da pripada stanarina tudi onim učiteljicam, ki so poročene z neučitclji, pa ne živijo skupaj z možem; drugo, s katero razsoja, da pripada stanarina tudi za nazaj od 1. aprila 1933. Za izplačilo stanarin jmo pokrenili vse, kar je bilo v naši moči in nudili tudi vse pravne nasvete s sestavljanjem tožb in odgovorov na tožbe. Kraljevska banska uprava nam je na naše posredovanje sporočila: 1. Od 1. aprila dalje bo stanarina redno nakazana skupno z mesečnimi prejemki. 2. Avtonomna mesta bodo dobila nalog naj izplačujejo stanarino redno. 3. Stanarine za nazaj kr. banska uprava za enkrat ne more plačati, ker nima na razpolago kreditov. Ti izdatki bodo knjiženi med obveznosti iz prejšnjih let. Kr. banska uprava bo skušala dobiti sredstva za plačilo teh obveznosti. Čim bo dobila sredstva, bodo prizadeti dobile stanarino izplačano. 4. Tudi občine bodo dobile nalog, naj si oskrbijo sredstva za poravnavo stanarin, v kolikor odpadejo nanje iz prejšnjih let. Kakor je iz gornjega razvidno, obstoja pri kraljevski banski upravi najboljša namera ure" diti to vprašanje. Med tem pa nekatera avtonomna mesta ugovarjajo in tečejo tožbe pri upravnem sodišču in pri državnem svetu. Z ozirom na jasne določbe v razsodbah državnega sveta pa pričakujemo, da bodo v kratkem vsi primeri ugodno rešeni za učiteljstvo. Opozarjamo pa, naj se vsi prizadeti v bodoče točno držijo navodil za dosego stanarine, ki jih je izdala kr. baniska upiava in ki so bila objavljena tudi v »Učiteljskem tovarišu«. OBVEZNA NABAVA PLINSKIH MASK ZA UČITELJSTVO Upravni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani je izdal okrožmi razpis Pov. II./4 štev. 7581/14 z dne 4. januarja 1940., s katerim obvešča vse državne urade, da je ministrstvo nctranjih poslov z odločbo z dne 11. decembra 1939. Pov. br. 4039 ukazalo izvršiti preje izdane odredbe g. predsednika ministrskega sveta in minist;rstva notranjih poslov Pov. II. br. 2252 z dne 31. julija 1939. in Pov. II. br. 2551 z dne 12. avgusta 1939. Na osnovi obeh teh dveh odredb so vsi državni uradniki, pa torej tudi učitelji dolžni ob svojem strošku nabaviti si pri tvrdki Bata plinske maske v varstvo proti plinskim napadom. Ker za to odredbo, ki je v znatni mcri materialno obremenjavala vsakega učitelja, kar je občutno zlaisti danes v dobi visoko povišanih cen prav vsem življenjskim potrebščinam, nismo našli nobene opore v državnih zakonih. smo poslali min. prosvete prošnjo, da se ukine. Prošnja je biia ugodno rešena, razpis je bil korigiran ter so kraljevska banska uprava in nekateri drugi uradi nabavili plinske maske svojim uslužbencem iz lastnih sredstev. DISCIPLINSKO SODIŠČE V disciplinskem sodišču zastopata sekcijo tov. Korenčan Lovro kot član in tovarišica Francka Završanova kot namestnica. Disciplinsko sodišče posluje tekoče in je tudi upoštevalo našo prošnjo ter obvešča prizadete, če je zadeva stavljena z dnevnega reda. V teku poslovnega leta smo posredovali v več primerih radi zagovornikov iz vrst učiteljstva in dajali tudi druge informacije, ki so bile v zvezi s preiskavami in postopanjem. Ugodeno pa ni bilo naši že lansko leto iznešeni želji, da mesto v disciplinskem sodišču ni združljivo z uradnim položajem. PODPIRANJE IZREDNO NADARJENIH UBOŽNIH UCENCEV PRI NADALJNJEM ŠTUDIJU Kraljevska banska uprava je izdala pod štev. 8010/1 z dne 10. aprila 1940. odlok glede podpiranja izredno nadarjenih ubožnih učencev pri nadaljnjem študiju. Predsedniki sreskih društev so skupno z upravnim in nadzornim odborom sekcije obravnavali to odločbo in sprejeli z ozirom na navedbe v 2. odstavku cit. odloka naslednje stališče: »Predsedniki sreskih učiteljskih društev zbrani na posvetu z upravnim in nadzornim odborom sekcije JUU v Ljubljani dne 26. maja 1940. pozdravljamo korak kr. banske uprave, s katerim je pripravljena podpirati siromašne pa sposobne otroke ljudskih šol pri nadaljnjem njihovem študiju. Zato predlagamo, da se prcpusti končna ocena o inteligenčni in moralni sposobnosti učencev, ki bi prišti v poštev za podporo pri nadaljnjem študiju od strani kraljevske banske uprave učiteljskim zborom na šolah, Gornje stališče smo sporočili kraljevski banski upravi s prošnjo, da ga upošteva in izda nova navodila. To vprašanje je bilo obravnavano tudi v Učiteljskem tovarišu. UČNI NACRTI Stanje se od lanskega leta bistveno ni izpremenilo. Učni načrti, ki so bili že lansko leto sestavljeni, se proučujejo. REDAKCIJSKI ODBOR ZA SESTAVO ŠOLSKIH CITANK Odbor, v katerem delujejo tov. Pavle Flere, Skulj Andrej, Vranc Ernest in Jurančič Josip, je dovršil sestavo 4. čitanke in izročil gradivo Učiteljski tiskarni. Nadalje je sklepal o nadaljnjem delu ter je predložil tako Učiteljski tiskarni kakor tudi sekciji predloge za bodoče. Za enkrat je njegovo delo na sestavljanju čitank za ljudske šole dovršeno. Moral pa bo pristopiti k delu za višjo Ijudsko šolo. PODPORNI FOND SEKCIJE Zavednosti našega članstva se moramo zahvaliti, da imamo podporni fond, iz katerega moremo pomagati tovarišicam in tovari- šem res takrat, kadar je pomoč najbolj potrebna. Za upravljanje podpornega fonda je predpisan poseben pravilnik, ki omogoča dajanje podpore res samo v nujnih primerih. Iz podpornega fonda sta prejemala leto_ stalno mesečno podporo dva učitelja dnevničarja, družinska očeta. En tovariš je prejel podporo radi preganjanja, dva sta prejela brezobre&tno posojilo in končno smo nudili podporo učiteljem kontraktualcem in dnevničarjem, ki so v juniju polagali dopolnilne izpite in niso mogli iz svojih sredstev plačati predpisane takse. Ta fond kaže moč organizacije v tem, da nudi pomoč članstvu v največji stiski. PRAVILA JUU Kakor je že uvodoma navedeno za enkrat nismo pristopili k izpremembi pravil JUU, ker smatramo, da se mora najprej izvršiti notranja preureditev države, ki nam bo pokazala, kakšna naj bodo bodoča pravila, da bodo imela življenjsko osnovo. PRAVILA ZVEZE UCITELJSKIH ORGANIZACIJ KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Z ozirom na to, da po ustanovitvi SHUD obstojata dve učiteljski organizaciji v državi, smo smatrali za nujno sestaviti projekt pravil Zveze, ki bi omogočala skupno delo obeh učiteljskih stanovskih organizacij. Ta projekt je sprejel upravni in nadzorni odbor na seji 25. maja ter predsedniški zbor 26. maja. Sreska društva so projekt prejela s prosnjo, da ga obravnavajo in predložijo izpreminjevalne predloge. Nekatera sreska društva so to tudi storila. Večina pa do danes še ni odgovorila. Projekt smo poslali tudi izvršnemu odboru JUO s prošnjo, da ga dostavi v obravnavo vsem sekcijam. Potrebo ustanovitve so utemeljevali člani glavnega odbora JUU iz dravske banovine tudi na seji glavnega odbora JUU 14. in 15. junija t. 1. Predlagali smo, v čemer pa nismo uspeli, da se to vprašanje smatra za nujno in naj se pred končno ureditvijo asnuje poseben forum, ki bi združeval zastopnike obeh učiteljskih organizacij. PRAVILNIKI Upravni in nadzorni odbor sekcije sta sprejela in izročila v odobritev izvršnemu odboru JUU pravilnik Mladinske matice in pravilnik Odseka za obmejne in manjšinske šole. Oba pravilnika je izvršni odbor odobril. UČITELJSKI HUMANITARNI USTANOVI V lanskem poročilu smo navedli, da sta po posebnem pravilniku, ki je izšel 8. decembra 1938., ogroženi naši humanitarni ustanovi (Učiteljska samopomoč in Samopomoč učiteljskih otrok). Sekcija je po svojem predsedniku sodelovala v akciji za omilitev določb tega pravilnika. Stanje še danes ni končno rešeno. Po zadnjih informacijah, ki smo jih prejeli iz Beograda, se je stanje izboljšalo in bosta mogli obe ustanovi uspešno delati tudi v bodoče. PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE UCITELJSTVA ZA PRIMER BOLEZNI S posebno okrožnico smo obvestili sreska društva, da smo prejeli vabilo, naj bi se člani JUU in njih svojci poslužili ugodnosti, ki jih more nuditi Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Sreska društva smo naprosili, da o tem razpravljajo in sklepajo na društvenih zborovanjih. Iz poročil sreskih dmštev je razvidno, da je večina članstva proti zavarovanju. Nekatera sreska društva so pa ugotovila. da je predmet premalo obrazložen in si želijo podrobnejših utemeljitev. Zaprosili bomo za podrobnejše obrazložitve in bomo poslali predmet ponovno v obravnavo sreskim društvom za zborovanja v jeseni. DELOVNO OBČESTVO UČITELJSTVA KMETIJSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL Za uspešno delo na kmetijiskih in gospodinjsko nadaljevalnih šolah, je bilo nujno potrebno, da je učiteljstvo, ki je poučevalo na teh šolah, imelo možnost sestajanja in posveta. V ta namen je bilo osnovano delovno občestvo učiteljstva kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol. To občestvo je prirejalo sestanke in posvete, na katerih so se obravnavale vse zadeve, ki tičejo pouk in vzgojo na teh šolah. Sestanki in posveti so pa združeni z izdatki, katere je svoječasno pomagala kriti tudi kraljevska banska uprava z raznimi podporami. V zadnjih letih so pa podpore popolnoma prenehale. S tem je pa prenehalo tudi medsebojno izmenjavanje misli, kar gotovo ni v prid kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnim šolam. Gornje smo sporočili kraljevski banski upravi in prosili, da nudi primerno podporo delovnemu občestvu učiteljstva kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol in s tem zopet omogoči sestanke in posvete. Te podpore se bodo bogato obrestovale, ker bo z izmenjavo misli delo na teh šolah izboljšano in se bo nivo tega šolstva v korist ljud&tva občutno dvignil. Odgovora še nismo prejeli, bomo pa o rešitvi takoj obvestili naše članstvo. NAŠ TISK »UČITELJSKI TOVARIŠ« Preteklo upravno leto je začel »Učiteljski tovariš« v znamenju proslave dveh jubilejev, 50 letnice skupne slovenske učiteljske organizacije in lastnega 80. letnika. V jubilejni številki, ki je izšla 6. julija lanskega leta, sta bila oba jubileja podrobneje opisana. In prav iz ugotovitev v tej številki je bilo razvidno, kako zelo važno službo v korist učiteljskega stanu in njegove stanovske organizacije je izvrševal polnih 80 let naš jubilant »Učiteljski tovariš«. Tudi letos je uredništvo našega stanovskega političnega glasila posvečalo vso pažnjo dogodkom, ki so v prvi vrsti zadevali učiteljski stan, in je zato priobčevalo v listu predvsem članke, y katerih so se zagovarjali pravni in gmotni interesi učiteljskega stanu, šole in prosvete sploh. Uvodni članki so obravnavali vsa za učiteljski stan in šolstvo pereča vprašanja z organizačnega načelnega vidika. V 15. številki letošnjega letnika je bila uvedena nova rubrika: »Učitelji pripravniki in njihov položaj«. Z uvedbo te rubrike je bilo omogočeno našim tovarišem (-icam) pripravnikom (-cam) zastopati v stanovskem glasilu lastne interese in iz lastnih doživetij opisati bedne razmere, v katerih morajo živeti. V smislu sklepa lanske banovinske skupščine je bil priobčen tudi ciklus člankov, ki je obravnaval naše načelno stališče do resolucije Kmetijske zbornice »Za boljše šolstvo«. Gmotne razmere učiteljstva in državnega uradništva sploh postajajo letos z dneva v dan obupnejše. In v našem glasilu so te razmere našle živahen, toda na žalost doslej neuspešen odmev. Iz vrst članstva se često slišijo zahteve po borbenejšem poudarku vseh naših teženj in zahtev. V tem sta si članstvo in uredništvo povsem edina, kajti tem željam je bilo ustreženo le v toliki meri, v kolikor so obstoječe razmere dopuščale. Upoštevati je torej treba, da je bilo povsem nemogoče uvesti v listu oni odločni način pisanja, ki bi bil z ozirom na važnost naših predlogov in zahtev potreben v učiteljskem stanovskem glasilu. Tudi usodni svetovni dogodki zadnjih mesecev niso šli'mirno mimo nas. Priobčenih je bilo več člankov, ki so pokazali naše stališče in dokazali, da se učiteljstvo zaveda svojih dolžnosti v teh težkih dneh. V bodoče si uredništvo želi še aktivnejšega sodelovanja članstva pri lastnem stanovskem glasilu. »POPOTNIK« je v preteklem upravnem letu stopil na nova pota. Na lanski banovinski skupščini izvoljeni urednik tov. E. Vranc je zasnoval docela nov celosten okvir te naše vodilne pedagoške revije. Šestdeset let je »Popotnik« zvesto služil razvoju in napredku slovenskega pedagoškega življenja. V bodoče hoče mmogo več! V premišljeni načrtnosti in vzajemnem delu združuje sodobno pedagoško pripravljenost z načeli in težnjami naše organizacije, ki je lastnik lista. Že letošnji letnik je pokazal važnost vključitve pedagoške revije v skupna stanovska snovanja, kajti nikjer ne moremo lepše izpričati povezanosti našega šolskega in stanovskega hotenja, kakor ravno v pedagoškem tisku, ki je namenjen celotni učiteljski javnosti. V stmjemem okviru, ki zajema življenje iz raznih vidikov, je podana možnost približati bralcu važna vprašanja v medsebojni odvisnosti in vzročnosti. Vsaka številka je v poglavjih pedagoške teorije in prakse, pedagoškega razgleda in književnega pregleda plastično razgrnila probleme v luči celostnega gledanja. V slovenski revijalni književnosti je to bil prvi poizkus, ki se je docela posrečil, dasi je tesno odmerjeni prostor povzročal razne ovire in zapreke. Št. 1-2 je posvečena naši vaški šoli — s posebnim ozirom na resolucijo Kmetijske zbornice in stališča JUU. Št. 3-4 je posvetila v težek problem našega nižje organiziranega šolstva. Št. 5-6 je zajela vprašanja naših više organizirardh in poskusnih šol. Stalni napadi na učiteljstvo so prisilili »Popotnika«, da je v svojih predalih prikazal delo učiteljstva za prosvetni in ekonomski napredek slovenskega naroda ter s tem odločno zavrnil podtikanja gotovih krogov. Zadnji številki (9-10) nudita mnogo koristnega gradiva za organiziranje bodoče slovenske ljudske šole, kateri je številka pasvečena. Odlični sotrudniki (po veliki večini iz naših lastnih vrst) so list dvignili na visoko raven pedagoškega snovanja. Le da bi mogel izhajati neokrnjeno, t. j. vsak mesec v obsegu predvojnih in povojnih letnikov pred redukcijo (1. 1935.)! Čas in razmere to zahtevajo! V uredniškem sosvetu so: M. Ledinek, V. Majhen in M. Zor. MLADINSKA MATICA Novo upravno leto je začela Mladinska matica ob slabih izgledih. Vojna, ki je zajela Evropo, je vse prej kot prijateljica književnosti in tihega kulturnega dela. Tega se je odbor zavedal. Slutil je, da bo težko leto in zato je šel še z večjo vnemo na delo. Da bi bilo delo čim uspešnejše, ,si je odbor presnoval v gospodarski odsek z literarnim svetom. Izdelal se je tudi poseben pravflnik, ki ga je upravni odbor na svoji seji 3. marca oddbril. Literarni svet letos ni imel mnogo dela, zatto ga je pa imel gospodarski odsek toliko več. Na 10 rednih sejah celotnega odbora in 6 sejah ožjega odbora so se pretresala razna — predvsem gospodarska vprašahja. Uprava je dobila novo knjigovodstvo, ki nudi točnejši pregled vseh dohodkov in stroškov. Zaradi kompliciranosti novega sistema je bilo potrebno najeti za nekaj časa pomožno uradnico. Letos so se prvič navezali tesnejši stiki s poverjeniki na šolah. Po njih se je organizirala tudi razprodaja stare zaloge v obliki kolekcij. Razprodaja je bila za današnje čase kar dobra. Letos so popolnoma pošli prvi trije zvezki Cicibanove knjižnice in slikanica »Kralj Honolulu«. Občutno se je skrčila vsa knjižna zaloga, posebno vezani letniki »Našega roda«, ni pa šla v denar kot smo pričakovali ena najlepših slovenskih barvnih slikanic »Dedek Miha«. Dozdaj je bilo prodanih le 1300 izvodov. V vsem letu se je prodalo iz knjižne zaloge precejšnje število rednih in izrednih izdaj. Vrednost knjižne zaloge pa predstavlja veliko vrednost. Leto seveda ni bilo brez skrbi. Konkurenca je bila letos huj- ša kot kdaj prej. Zakulisni sovražniki so tudi letos stregli po listu. Šolska oblast pa ni šla tem na roko, s tem da bi prepovedala širjenje lista po šolah, poslala pa je uredništvu poseben dopis glede vsebine lista. V splošnem smo spoznali, da nekateri neprijatelji pazno sledijo delu Mladinske matice z namenom, da v tem ali onem sestavku v listu ali knjigah istaknejo mesto, ki si ga namenoma napačno tolmačijo in potem izrabijo za napad na našo mladinsko založbo. Spomnimo se v tej zvezi na razne kritike, o katerih je bilo že govora tudi v »Učiteljskem tovarišu«. Prav to je bilo tudi vzrok, da je bil za letos spremenjen program glede izdaje knjig realne vsebine. Druga skrb, ki je visela kot Domoklejev meč nad Mladinsko matico, je bila podražitev tiska in papirja. Obetal se je sredi leta 10% povišek tiskarskih stroškov. Da bi zmanjšali deficit, ki bi bil v tem primeru nujen, so se zmanjšali na lastno željo honorarji upravniku, uredniku in tajniku in se je obenem tudi skrčil obseg lista pri zadnjih 3 številkah »Našega roda« za 8 strani. Nadzorni odbor, ki je pregledal 18. februarja t. 1. poslovanje M. M. in našel vse v popolnem redu in je soglasno odobril tudi vse sklepe, ki so bili sprejeti za izboljšanje gmotnega stanj'a Mladinske matice. Pri ostri konkurenci drugih mladinskih listov, pred vsem pa zaradi izjemnih časov ni čuda, da je število riaročnikov v primeri z lanskim letom nekoliko padlo. Je pa še vedno zadovoljivo, gibalo pa se je pri posameznih številkah takole: I. štev. rekl. nakl. 26.000 naroč. 21.110 II. „ redna „ 22.000 „ 20.963 III. „ „ „ 22.000 „ 21.200 IV. „ „ „ 21.500 „ 20.504 V. „ „ „ 21.500 „ 20.619 VI. „ „ „ 21.200 „ 20.563 VII. „ „ „ 21.200 „ 20.526 VIII. „ „ „ 21.200 „ 20.510 IX. „ „ „ 21.200 „ 20.503 Poleg tega se je tiskalo nekaj izvodov lista na boljšem papirju Škodljivo nihanje števila naročnikov, ki je povzročalo M. M. toliko skrbi in stroškov, se je letos čudovito umirilo. Razlika števila naročnikov med posameznimi številkami je dosegla letos svoj minimum. Tako je bilo tudi lahko določiti naklado za redne publikacije. Knjige so izšle v nakladi 21.000 izv. na običajnem in 100 izv. na boljšem papirju. Kljub pesimizmu v začetku leta smo z go_podarskim stanjem M. M. lahko zadovoljni. Tudi če ne upoštevamo obsežne knjižne zaloge, ki predstavlja že lepo premoženje, je zaključila M. M. letošnje leto zadovoljivo. Še večji ko finančni je pa moralni uspeh. Letošnji letnik »Našega roda« spada gotovo med najmočnejše letnike. Med 70 literati, ki so sodelovali v 11. letniku »Našega roda«, je mnogo imen, ki predstavljajo višek v mladinskem slovstvu. V ilustrativnem delu lista pa je bilo zastopanih kar 25 ilustratorjev. Tudi vse tri knjige so bogato ilustrirane. O kvalitetni vrednosti publikacij M. M. ne pričajo samo ocene po listih, ampak tudi prevodi v tuje jezike. Tudi letos izideta dva prevoda naših del, in sicer Ribičičev »Miškolin« v hrvaščini in Cerkvenikov »Ovčar Runo« v srbščini. Da je prišla Mladinska matica do kvalitetnih del, se ima veliko zahvaliti literarnim natečajem. Tudi letos sta razpisani dve licerarni nagradi v višini 73000 in 2500 din, in sicer za mladinsko povest in za knjižico realne vsebine. Kljub nemirnemu letu smo lahko z delom naše mladinske založbe zadovoljni. Negotov čas je sicer prestrigel matični podjetnosti perut, tako da so letos izpadle izredne publikacije, hujšega pa ni bilo. V prihodnjem letu pa nas čakajo kot vse izgleda — še težji časi in težje preiskušnje. Cena papirju stalno raste in cene tisku so se dvignile kar za 25%. Niso izključena še druga presenečenja. Odbor Mladinske matice je stal pred težko odiočitvijo. Ali naj še skrči obseg »Našega roda«, ali naj opusti izdajo knjig, ali naj zviša naročnino. Odločil :se je za zvišanje članarine za 50 p mesečno. Vsaka druga odločitev bi pomenila za Mladinsko matico korak nazaj. Ta sklep je sprejel na svoji zadnji seji tudi upravni odbor, sprejeli so ga tudi predsedniki sreskih društev na posvetu v mesecu maju v Ljubljani. Upamo, da ga bo z razumevanjem sprejelo tudi naše učiteljstvo in pojde s podvojeno vnemo na delo, da pomore tej naši največji mladinski založbi prebroditi to težko dobo. Ogromno je delo, ki ga je izvršila Mladinska matica v razmeroma kratki dobi 13 let za popularizacijo slovenske mladinske knjige. Izdala je 11 letnikov »Našega roda«, 47 knjig rednih in 13 knjig izrednih izdaj v skupni nakladi, ki že presega 1,300.000 izvodov. Tega velikega kulturnega dela pa ne bi zmogla brez opore in požrtvovalnega dela skoro vsega našega učiteljstva. Zato naj gre zahvala vsem, ki so s svojim tihim in požrtvovanem delom utrli pot dobri slovenski mladinski knjigi v vsako vas, v vsako še tako revno kočo. Z ustanovitvijo Mladinske matice se je začela nova doba v zgodovini slovenske mladinske književnosti. Tega se naše učiteljstvo zaveda in zato se vrže bolj ko kdaj pre.j na delo za nadaljnje uspehe te mladinske ustanove. Saj ve, da je »Naš rod« najboljši slovenski mladinski list in da s širjenjem dobrega čtiva vrši med našo mladino važno kulturno poslanstvo. Ob tej priložnosti bi se obrnili s posebno prošnjo še na naše poverjenike. Letos smo ob začetku šolskega leta razposlali poleg običajne okrožnice, v kateri vsako leto pojasnimo vse potrebno glede narocanja in nakazovanja, še frankirano dopisnico, ki naj bi jo nam poverjeniki vrnili izpopolnjeno s svojim naslovom. Od 871 poslanih dopisnic smo prejeli izpolnjenih le 483, in od teh nekatere še le pozno med šolskim letom. 388 šol nam dopisnic sploh ni vrnilo. Iz pojasnil, ki jih mora dajati uprava z veliko zamudo časa in z velikimi stroški za korespondenco, izhaja, da zelo mnogo poverjenikov ne prečita poslane okrožnice ter ne sledi poja&nilom, ki jih uprava redno objavlja v »Učiteljskem tovarišu« v rubriki Mladinske matice. Nujno prosimo zato vse cenjene poverjenice in poverjenike Mladinske matice, da bi v bodoče posvečali vso potrebno pozornost tem naznanilom, ker bi se tako ne samo vse posJovanje zelo olajšalo in pocenilo, marveč bi se tudi izognili neljubim nesporazumoro in pomotam, ki povzročajo prečesto nevoljo in škodo. ODSEKI ŠOLSKO UPRAVNI ODSEK V odseku delujejo: predsednik tov. Lampret Fortumat, podpredsednik tov. Kokot Ferdo, tajnik tov. Gregorič Vinko. Na sejah so se redigirali in sprejeli pripravljeni predlogi za finančni zakon 1940./4L, ki obsegajo vse stare predloge, ki niso bili sprejeti s finančnim zakonom za leto 1939./40. in predlogi, sprejeti na banovinski in glavni skupščini JUU. Predlogi so bili razmnoženi in poslani •vsem sreskim učiteljskim društvom, članom upravnega in nadzornega odbora, izvršnemu odboru JUU v Beogradu, da izroči predloge ministrstvu prosvete. S posebno vlogo so bili poslani predlogi za fin. zakon kraljevski banski upravi s prošnjo, da podpira naše težnje. Še posebej je sekcija poslala izvršnemu odboru JUU predlog in spomenico glede priznanja in vštetja kontraktualne službe s prošnjo, naj izvršni odbor JUU zastavi vse sile, ¦da se ugodno reši ta predlog. Odsek je sproti reševal razna pravna ¦vprašanja, ki so jih poslali člani in članice sekciji in uredništvu »Učiteljskega tovariša« ter sestavljal vloge na razna oblastva, pritožbe na mestna poglavarstva, bansko upravo, upravno sodišče in državni svet. ODSEK ZA OBMEJNO ŠOLSTVO 1. Centralni referat za to šolstvo ima od zadnje skupščine svoj sedež pri sekciji v Ljubljani. Vzrok: Delo tega odseka je v najtesnejši zvezi z narodno obrambnim delom, ki je postalo važen del vsega izvenšolskega dela učiteljstva. Zato je nujno potrebno, da je središče tako važnega dela pri sedežu vodstva organizacije, ki mora biti o vseh vprašanjih, zadevajočih to šolstvo, natančno poučena. To je v prilog učiteljstva in v prilog stvari same. Delokrog obeh referentov je ostal nespremenjen. 2. Delovni načrt odseka: Zbiranje izsledkov proučevanja poedinih šolskih okolišev in njihovega prebivalstva; opozarjanje javnosti in oblasti na vse pojave, ki ovirajo normalen, zdravstveni razvoj teh pokrajin v kulturnem, gospodarskem in narodnem pogledu. Konkretno delo v to smer se organizira skupno z odsekom učiteljic (prirejanje božičnic, stik s šolarji itd.). Za uresničenje tega programa se je sekcija obrnila na vsa sreska društva s sledečimi pobudami: a) vsa sreska društva naj osnujejo odsek za obmejno šolstvo s posebnim referentom; b) organizirajo naj proučevanje svojega kraja v gornjem smislu; c) tudi sreska društva, ki ne spadajo v območje narodno ogroženih krajev, naj sprejmejo v svoj program narodno obrambno delo, ki naj bo vzgojno (spoznavanje krajev in Ijudi na meji ter dopisovanje s součenci), in socialno (prirejanje gospodarskih in gospodinjskih tečajev, šivalnih krožkov, akademij z obdarovanjem itd.); č) zbira naj se gradivo o narodno obrambnem delu, ki ga je slovensko učiteljstvo vršilo po vojni, zlasti pa zadnja leta. 3. Dosedanje podrobno delo odseka: a) Odbor pri centrali proučuje podrobno delo narodno obrambnih društev, zlasti CMD v svrho sodelovanja odnosno delitve dela; skrbi za obveščanje učiteljstva o vseh važnih zadevah, ki spadajo v to področje; organizira sprejem in oskrbo izletnikov iz obmejnih krajev, v kolikor se obrnejo neposredno nanj. Na odsekovo pobudo je vložila sekcija pri banski upravi 15 intervencij, tičočih se zadev obmejnega učiteljstva in prebivalstva, pri profesorskem društvu, prošnjo Mestni hranilnici, naj ovekoveči svojo 50Ietnico z zidanjem obmejne šole ter več okrožnic sreskim učiteljskim društvom, tičočih se vprašanj obmejnega in manjšinskega šolstva. Odsek se je udeleževal po svojih zastopnikih vseh prireditev, ki kakor koli posegajo v vprašanja, spadajoča v njegov delokrog ter stavljal predloge zlasti takega značaja. ki bi bili v stanju izboljšafi razmere obmejnega prebivalstva, na pr. pri Uniji za varstvo otrok: naj posreduje na merodajnih mestih, da se prirejajo gospodinjski in higienski tečaji za mlajše učiteljice, ki službujejo na meji; v istem smislu naj uredi tudi pouk na učiteljskih šolah; naj se na obmejnih šolah urede šolske kuhinje: TJnija naj uvede materinske proslave na meji in na Kočevskem s tem, da obdaruje matere  _ opremami za dojenčke, itd.  b) Delo referentov na terenu je vsekako slej ko prej predvsem važno ter se vrši z nezrnanjšano energijo, a tudi z nezmanjšanimi ovirami. Posebno važna je bila akcija obmejnega učiteljstva, ki je vložilo ob priliki zasedanja banskih svetnikov spomenico o vseh perečih problcmih obmejnega šolstva. Poročila o osnovanjii odsekov odnosno o imenovanju posebnega referenta so poslala le redka društva. V splošnem je treba pripomniti, da centralni odsck pogreša stikov in informacij od ostalih odsekov odnosno referentov. UCITELJSKI POKRET Delo Učiteljskega pokreta se je v poslovnem letu 1939./40. gibalo v dveh pravcih: razširilo se je število sodelavcev in poglobilo se je vse delo po znanstvenih vidikih. Odbor UP je imel tri seje. Iz praktičnih razlogov se je na drugi seji razdelil odbor v širši in tehnični del. Odbor se je moral vse leto boriti s pomanjkanjem materialnih sredstev, zato ni mogel razmnožiti anketnih pol. pogreša računski stroj za vilje računske operacije, manjka mu pisalni stroj, ker so vsi člani odbora razen predsednice izven Ljubljane in se zato ne morejo posluževati sekcijsikih pisalnih strojev. Ea-»li:i odborovi_seji je nastala v pokretovem odboru kriza _raai pdstopa dotedanjega predsednika tov^Jire Ščaka, kar pa je pokret Tcončho K prebrodil  in^si pridobil nbvo"agilh6 predsednico v osebi *« to_,^ Cučiove. Cnfbofovo delo so tudl ovirali vpoklici odbornikov na orožne vaje, kar je vplivalo slabo na redno delo pri obdelavi anketnega materiala in pri obveščevalni službi v Učiteljskem tovarišu. V preteklem poslovnem letu se je posvečala posebna skrb pridobivanju novih sodelavcev in v ta namen so skoro vsa sreska društva izvolila posebnega poverjenika za UP, deloma pa celo posebne odbore. Več učiteljskih društev je tudi povabilo za predavatelje aktivne pokretaše, ki so v osebnem stiku s članstvom razčistili marsikatere nejasne pojme o namenu in delu UP ter pridobih nove aktivne delavce. V lanskih počitnicah so se štirje pokretaši seznanili s sodobnimi statističnimi metodami v tečaju za vitalno statistiko na zagrebški šoli narodnega zdravja. Po teh čisto znanstveno utemljenih vidikih so tudi dbdelali anketni material o telesnem razvoju slovenskega otroka in rezultate objavili v 1. in 2. štev. letošnje Prosvete. Ta Prosveta je zbudila tako v učiteljskih vrstah kot v ostalem znanstvenem svetu veliko pozornost. Slovenski antropolog dr. B. Škerlj, privatni docent na ljubljanski univerzi, poudarja v svoji oceni te številke Prosvete (Tehnika in gospodarstvo 1. VI., štev. 5—6) med drugim tudi tole: »Je velika in edinstvena zasluga učiteljev in učiteljic, združenih v »Pokretu«, če imamo danes normne tabele za naso doraščajočc* mladino. Zato jim bodi tu izrečena še posebna zahvala.« Kot novo anketno nalogo za tekoče poslovno leto si je Pokret izbral obdelavo prehrane naših šolarjev. Ves anketni material pa je prišel tako pozno v roke končnim obdelovalcem materiala, da ga ni bilo mogoče tako obdelati, kakor zahteva tehtnost materiala samega, metoda obdelave in kvaliteta »Prosvete«. Tako bo pač izšla 3., 4. in 5. številka »Prosvete« v začetku novega šolskega leta za poslovno leto 1939./40. V tem poslovnem letu je pridobil Pokret tudi svojo knjižnico, ki je sicer še skromna, toda važni pripomoček za nadaljnjo samoizobrazbo naših sodelavcev. V novem poslovnem letu bo UP nadaljeval svoje delo po že začrtanem in objavljenem programu. ODSEK UČITELJIC V preteklem poslovnem letu je odsek skušal realizirati zlasti naslednje točke svojega programa: a) Skrb za pomnožitev števila naših ods.kov pri sreskih društvih. b) Razširjenje in poglobitev narodnocbrambnega dela. c) Borba za materialno enakopravnost. č) Gojitev stikov s srbskimi in hrvatski- mi tovarišicami. Našemu apelu so se odzvala mnoga društva ter izvolila poverjenice odseka učiteljic. Da so se naše tovarišice z vso vnemo lotile dela, dokazuje med drugim tudi to, da so prišle na naš božični sestanek poverjenice iz najbolj oddaljenih okrajev. Njihovo požrtvovalnost izpričuje dejstvo, da delajo v zelo težkih okoliščinah, ker se morajo pri delu boriti z velikimi ovirami in nerazumevanjem. Za svoje delo ne uživajo pohval in nagrad. Ponovno pa naglašamo željo, da bi nam društveni odseki redno poročali o svojem delovanju ter pošiljali predloge, po katerih bi sekcijski odsek uravnaval svoje delo. Medsebojna povezanost ter iniciativnost nam je nujno potrebna. Tudi letos je odsek učiteljic posvetil veliko skrb socialni akciji za učence obmejnih in narodno ogroženih krajev. Stopil je v stik z raznimi društvi in organizacijami, ki so deloma šele začela, deloma nadaljevala omenjeno akcijo. Na povabilo CMD se je udeležila članica odseka kot zastopnica naše organizacije seje narodno obrambnih društev v Mariboru1. Obstajala je bojazen, da bo leto.nji uspeh zbiranja po šolah radi neugodnih življenjskih razmer neprimerno slabši od lanskega in da bodo obmejni kraji toliko slabše obdarovani. Vendar je bila naša bojazen neupravičena, ker so pri zbiranju in obdarovanju sodelovala nanovo mnoga društva. Kolikor nam je znano, so poskrbela za božičnico na obmejnih šolah poleg CMD in njenih podružnic še druga društva in organizacije. Ljubljanskemu odseku učiteljic pa je nudil že od vsega početka polno podporo Meddruštveni odbor ženskih društev v Ljubljani, ki je zbiral prispevke v blagu in denarju. Tudi odsek pri sekciji je prejel od Meddruštvenega odbora nekaj blaga in po društvu Atena zbrane obleke in knjige ter knjige in vzorčne pole od Ženskega sveta. Odsek učiteljic je s tem obdaroval 16 Sol, naj- več v Prekmurju in na Kočevskem, ker so po dobljenih informacijah te šole pri obdarovanjih najbolj zapostavljene. Žal ne moremo navesti točnega števila obdarovanih šo!, ker nimamo poročil. Sklepamo pa,da je bilo letos poslanih več daril v obmejne kraje kakor lansko leto. — Za prihodnje leto nameravamo spremeniti našo akcijo ter ji dati več vzgojne podlage na ta način, da bo mladina sama izdelovala v šivalnih tečajih in krožkih perilo in obleko iz materiala, ki ga bo prejela že v začetku prihodnjega šolskega leta. V tej zadevi so društva že prejela okrožnico s potre^bnimi pojasnili. Naša zahteva po izenačenju plač še vedno ni končana ter čaka rcšitve poleg ostalih nujnih zahtev naše organizacije. Da podpre borbo organizacije v tej smeri, so stavile članice odseka na zadnjem občnem zboru /ugosl. ženske zveze sledeče predloge: 1. Plače poročenih učiteljic naj se izenačijo s plačami neporočenih. 2. Pouk na učiteljiščih naj se reorganizira tako, da bo nudil, posebno učiteljicam, več praktičnega znanja. 3. Pri sprejemu na učiteljišče naj se v enaki meri upoštevajo ženske prosilke. Rešitev naših zahtev za moralno in mateterialno enakopravnost je nujno pctrebna, še prav posebno v današnjih časih. To pa ni samo interes učiteljic samih, ampak je tudi v interesu nalog, ki jih nalaga sedanja doba učiteljici. Po dogovoru na lanski drž. skupščini so začele hrvatske in srbske tovarišice v letošnjem letu organizirati odseke učiteljic. Nekaterim njihovim društvom smo poslali naš pro gram ter posameznim tovarišicam, ki so se za to zanimale, podrobneje opisale delo v naših odsekih. Posebno jih je zanimala organizacija fiarodno obrambnega dela. Odsek je šele v razvoju. Kratka doba, v kateri obstaja, ni mogla zadostovati, da bi večina prelomila s tradicijo, ko so še gledali na žen&ka vprašanja s pogledom pomilovanja. Zato je tudi delo odseka v prvi vrsti organizatorno. Kaže pa tudi na širše polje udejstvovanja ki bo prinašalo ogromne 'koristi našemu stanu in najširšim plastem naroda. Zato zasluži delo naših tovarišic vsestransko pohvalo in ga mo rajo podpirati vsi, ki živijo z duhom časa v katerem je enotno gledanje na važne probleme in skupna borba tako potrebna. Delo odseka dokazuje, da nas bodočnost, ki bo zahtevala od ueiteljic še več, ni našla nepripravljene. OOSPODARSKI SVET Člani gospodarskega sveta so: Načelnik: tov. Michler Ivan; tajnik: tov. Oman Oton. Člani: tov. Grum Rado, Supančič Drago, Kumelj Metod, Završan Franja. Paljk Leopold, ter zastopniki vseh učit. gosp. in socialnih ustanov. . V letošnjem letu je imel ožji odbor gospodanskega sveta 3 seje, in sicer 10. novembra, 30. januarja in 15. maja. Na svoji seji dne 10. novembra 1939. je odbor določil v glavnem sledeči načrt dela: 1. Polaga naj vso pažnjo na dvig števila zadružnikov Učiteljske 'tiskarne, posebno sedaj ob preosnovi za zadruge v delniško družbo. 2. Nadaljuje naj z organiziranjem prodaje Žirovnikovih pesmaric in mladinske izdaje slovenskih klasikov. 3. Propagira naj se med šol. upravitelji učila »Roka«, »Načrti za šolo in dom« in slikanice za zgodovinski in zemljepisni pouk. 4. Vrši naj med šol. upravitelji propagando za nabavo mladinskih knjig za šolsko knjižnico. 5. Skrbi naj za pravočasno sporočilo šol. upraviteljem za nakup učil in drugih šol. potrebščin v naši knjigarni. To je'v glavnih potezah delo, ki je bilo naloženo v izvršitev ožjemu odboru gospodarskega sveta. Ze med velikinji počitnicami so bili obveščeni vsi šol. upravitelji glede nakupa šol. potrebščin za novo šol. leto. Odlok, ki ga je izdala kr. banska uprava, so mnogi tovariši napačno razumeli, kar je bilo razvidno iz man> šega dohodka v naši knjigarni. Skupna naročila so bila vedno glavna postavka dohodkov. Vzrok je tudi komodnost mnogih tovarišev in pa premajhna stanovska zavednost nekaterih. Da se obdrži zveza med poverjeniki in UT, je sklical gospodarski svet tudi letos sestanka poverjenikov v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je bilo navzočih 11, v Mariboru pa 12 poverjenikov. Na teh sestankih so razpravljali o vsem, kar so doživeli poverjeniki pri svojem delu na terenu in prikazali vse težkoče, ki jih imajo pri svojem delu. UT ima v zalogi mnogo knjig, ki leže že leta in leta v velikih nakladah v skladišču. Zato smo se odločili, da nekaj teh knjig spravimo v promet po znižani ceni. Prodali smo 113 kolekcij mladinskih klasikov. Najagilnejši je bil pri prodaji predisednik Ormožkega učiteljskega društva, ki je sam v svojem srezu, ki šteje komaj 60 članov, prodal 29 kolekcij. Za to njegovo požrtvovalnost smo se mu tudi še posebno zahvalili. Ravno tako so že leta in leta ležale v skladišču Zirovnikove pesmarice. Tudi te smo poslali na posamezne šole v skoraj vse sreze in kmalti smo videli, da je bila ta zamisel prav dobra. Prvi in drugi del sta bila popolnoma razprodana, tretjega je še par izvodov. Maroltovih pesmaric ismo odprodali 1950. Med tem smo razposlali vsem poverjenikom predloge in nasvete, ki so bili iznešeni na sestankih poverjenikov v Ljubljani in Mariboru. Na ta način smo pojasnili razne zahteve, stavljene cd strani učiteljstva ter naprosili poverjenike, naj v tem pravcu delujejo med učiiteljstvom. Ž ozirom na izraženo željo, da naj UT obvešča poverjenike o važnih zadevah, ki se tičejo UT ozir. knjigarne, smo tudi obvestili poverjenike o nekem primeru. ki kaže, kako krivična je še danes trditev, da je UT najdražja tiskarna v banovini. V tej okrožnici smo jim razložili, kje so vzroki, da se še danes čuje taka trditev. Sedaj iso nastale na svetovnem trgu popolnoma drugačne razmere kot lansko leto in ker mora UT vsa svoja naročila papirja in drugih potrebščin plačati vnaprej in po veliko višjih cenah, je bila prisiljena izterjevati vse svoje dolžnike. V okrožnici, ki smo jo poslali poverjenikom UT, smo jim sporočili, da mora UT sedaj tako postopati, kajti za ureditev gospodarskih prilik v UT je neobhodno po trebno, da se dolgovi ali takoj likvidirajo ali pa, da se UT izda izjava s priznanjem dolga in z določitvijo roka plačila. Jančičeva zgodovina v slikah ni bila tako sprejeta pri učiteljstvu kot je to UT pričakovala, Ker pa je knjiga zelo dobra, smo pokrenili isto akcijo kot pri pesmaricah, namreč, da smo na vse večje sole poslali po 1 izvod z okrožnico, v kateri smo jih prosili, naj šola kupi knjigo za učit. knjižnico. Ker pa se lahko vzporedno s to knjigo uporabljajo tudi zgodovinske in zemljepisne sličice, smo tudi te priložili tem pošiljkam. Pričakovati je, da bomo na ta način razprodali vsaj nekaj izvodov te zgodovinske knjige in nekaj serij teh sličic. V maju smo ponovno sklicali sestanek poverjenikov v Ljubljani, Celju in Mariboru, da se na teh sestankih pogovorc o raznih aktualnih zadevah in da se seznami poverjenik s predlogi in nasveti od strani tiskarne. H koncu pripominjam, da je delo gospodarskega sveta v teh neurejenih razmerah silno težko. ODSEK ZA STROKOVNO NADAUEVALNE ŠOLE Odsek je cbravnaval vprašanja, ki tičejo pouk in delo na strokovnih nadaljevalnih šoiah. 2. januarja 1940. je sklical odsdc širšo sejo, kateri so prisostvovali tudi učitelji iz raznih krajev dravske banovine. Na tem sestanku je tov. Ambrožič Jože kot predsednik odseka podal obširno poročilo o stanju strokovno-nadaljevalnega šolstva. Svoja mnenja so iznesli tudi ostali navzoči. Sklepi so bili predloženi sekciji, ki jih je skušala realizirati. V zadnjih letih je med učiteljstvom ljudskih šol nastalo nerazpoloženje do strok. nadalj. šol. To pa zaradi tega, ker so učitelji ljudskih šol, ki so to šolstvo zgradili in vodili uspešno toliko let, potisnjeni skoraj popolnoma ob stran. Za isto delo kot drugi so manj plačani in se jih za upraviteljska mesta upošteva le tam, kjer ni drugih kandidatov. Vsekakor bodo take razmere odvrnile učiteljstvo od tega, da slkuša s prostovoljnim in požrtvovalnim delom v izvenšolskem času dvigniti to šolstvo. ODSEK ZA KMETIJSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNE ŠOLE Odsek se je konstituiral na 1. seji takole: Pleško Marija, predsednica, tajnik tov Grčar Tit in člani tov. in tovarišice: Grum Andreja, Lovše Anton, Novak Jakob in Ostanek Franc. Odsek je obravnaval delovanje kmečkih nadaljevalnih šol ter poudarjal, da se je v tem pogledu mnogo storilo od strani učiteljstva in tudi od strani oblasti. Banska uprava je imenovala za posamezna okrožja nadzornike za te šole. Pri tem se je ozirala na sposobnost učiteljev t. j. na take. ki so se na tem polju že udejstvovali. Tudi potrebni tečaji, ki naj usposabljajo učitelje za pouk na kmečkih nadaljevalnih šolah se redno vrše. Nasprotno pa se ne morejo učiteljice povoljo izraziti o gospodinjskih šolah. Usiljuje se jim misel, da te vrste šol ne najdejo dovolj razumevanja in podpore. Poiskati je treba vzroke, ki ovirajo delo na tem polju. Več let že ni bilo gospodinjskih tečajev za učiteljice. Kr. bansko upravo smo naprosili, da se zopet uvedejo tečaji za učiteljstvo gospodinjsko nadaljevalnih šol. ŠOLSKI RADIO Šolski radio, ki je ustanova sekcije JUU, je zaključil v šolskem letu 1939./40. v Vidovdansko proslavo deveto leto svojega dbstoja. Radijska oddajna posfaja je tudi v minulem šolskem letu pripomogla z denarno podporo, da sta bili v programu 2 tedenski oddaji in sicer v torek in petek od 11. do 12. ure. Le meseca junija je bila radi skrčenega urnika po ena tedenska oddaja, in to v petkih. Kraljevski banski upravi je bila poslana prošnja, da vstavi v svoj vsakoletni proračun primerno vsoto za nabavo šolskih radio aparatov. Prepis je bil poslan kmetijskemu oddelku s prošnjo, da podpire našo vlogo. Tako bi polagoma vsaj nekaj šol dobilo potrebne radio aparate. Prošnja za enkrat še ni rešena. Odbor je na svojih sejah posvečal največ pažnje programu oddaj, ki so bile jako pestre po vsebini in obliki ter so poudarjale domorodni princip in dvigale narodno zavest. Od 65 oddaj je bilo 6 proslav, 1 akademija, 7 pokrajinskih oddaj, 2 igri, 8 pogovorov z mladino, 2 dialoga z glasbenimi vložki, 6 dialogov, 1 razgovor v obliki reportaže, 4 razgovori učencev, 5 glasbenih predavanj z glasbenimi vložki, 3 predavanja kombinirana z recitacijami in ploščami, 4 predavanja z glasbenimi vložki in 16 predavanj. Po vsaki šolski radio uri je bila napoved novic, ki so bile vzgojnega, gospodarskega, nacionalnega, higienskega in poučnega značaja. Napovedovalec novic je vodil tudi obširno, živahno korespondenco z mladiTio doma in iz inozemstva, ki je kritizirala oddaje, mu izražala svoje želje glede teh in mu sporočila marsikako zanimivost iz svojoga življenja in o svojem domačem kraju. To so izvedeli tudi mnogi drugi poslušalci, ker je napovedovalec kramljal z mladino o teh dopisih. Stran 6. »UZa bodoče šolsko leto prosimo ponovnoo  tovariše in tovarišice, da se prijavijo za šolske radio ure, da izvežbajo svoje mladinskee  pevske zbore za vzorne nastope in da sestavijo z mladino pokrajinske oddaje. Te najj  podajo točno sliko domačega kraja, značilnostt  tamošnjega ljudstva, domače šege in navade, povesti, prcgovore in sploh vse, kar je tipičnoo  za dotično pokrajino. Domače pokrajinskee  oddaje so važne zlasti radi domovinske skupnosti, ki se mora pri mladini vedno gojitii. Zato pričakujemo, da dobimo do naše prve seje v začetku septembra, pri kateri bomo sestavljali okvirni program za vse leto, čim več prijav, katerih izvedbo bo poslušala mladina z zanimanjem in veseljem. UČITELJSKI PEVSKI ZBOR »EMIL ADAMIČ« V poslovnem letu 1939./40. ne beleži UPZZ  nobenega koncertnega nastopa, ker so neepredvidene zapreke in trenotne težke razmeere ovirale njegovo normalno delo in bile vzrok, da zbor ni mogel izvesti predvidenih nastopov. Če danes že ostali pevski zbori, kki imajo vse članstvo v svojih sedežih, dobro pretehtajo in premislijo, preden izvedejo kak nastop, koliko bolj previdno mora delati naš stanovski pevski zbor, ki ima članstvo razztreseno po vsej banovini in ki mora za vsak pevski tečaj odšteti nekaj tisočakov. Učiteljs'ki pevski zbor je imel v pretekklem poslovnem letu tri pevske tečaje: novembra, januarja in aprila. Prvi pevski tečaj jje UPZ lahko sklical šele meseca novembra t. jj., v petem mesecu poslovne dobe, ker je šelle v tem mesecu pokril svoj dolg i_ preteklegga poslovnega leta. Na tem in na drugem pevskem tečaju se je UPZ pripravljal za nastoope v Šoštanju, Topolšici in Škofji Loki. Sresko društvo v Šoštanju je zaprosilo naš stanovski pevski zbor za sodelovanje pri proslavi 60 letnice ustanovitve, kar pa je kasnejje radi nekaterih tehničnih težkoč in težkih trenutnih razmer odpovedalo. Upravni odboor zbora je moral zato preložiti tudi nastop  v Škofji Lo>ki, ker bi kot popolnoma samostojnna prireditev ne prinesla toliko, da bi krili vse stroške. UPZ je moral zahtevati od aranžerjev, da nastopi krijejo vse stroške, ker je takrat razpolagal radi nerednega vplačevanja mesečnih prispevkov od strani sreskih društev z nezadostnimi sredstvi. Tretji pevski tečaj v letošnjem aprilu je imel namen pripraviti zbor za nastope v Trbovljah, Mariboru in Celju. Istočasno bi UPZ sodeloval na proslavi 10 letnice »Slavčka«, z nekaj točkami pa tudi pri slavnostnem delu velikega učiteljskega zborovanja, ki se je vvršilo v istih dneh v Trbovljah. Radi nenadne odsotnosti dirigenta Slavčka, ki bi moral prredavati članstvu pevskega zbora o praktičneem delu v mladinskem zboru in ki je prevzzel vcs aranžma pevs'kega tečaja v Trbovljah,  je moral UPZ odpovedati vsa sodelovanja. Iz izjave v Učiteljskem tovarišu je razvidno, da bi UZP kljub stroškom prišel v Trbovlje, ako bi prireditelji to izrecno zahtevali. Na nasvvet sreskega društva v Mariboru je nastop v Mariboru preložil na jesen. Tretji pevski teččaj se je moral zato vršiti v Ljubljani. Upravni odbor zbora je torej stremel za tem, da se ni vršil noben pevski tečaj brrez določenega namena. Zbor bi v normalnih razmerah belcžil v preteklem poslovnem leetu šest nastopov. Ako UZP ni nastopil, je njegovo članstvo vendar na pevskih tečajih pridobilo toliko znanja, da bo v jeseni, ko bo proslavljal 15 letnico svojega obstoja, z mmalim številom pevskih vaj in najnižjimi stroški lahko izvedel nastope v Ljubljani, Maribboru, Celju in drugih večjih krajih naše banovine. Ko je UPZ v preteklem poslovnem letu sklepal o izdaji tretjega glasbenega priročni si- cer veliko dela in stroškov, kar pa še ne bbila ovira za nadaljnjo izdajanje, ako bi naše učiteljstvo segalo po njegovih izdajah. Ker torej manjka predvsem razumevanja za taka dela, je sklenil radi tega in radi težkih trenotnih razmer opustiti za nekaj časa vsako nadaljnje izdajanje glasbenih edicij in začetz načrtno vzgojo učiteljev za pevovodje mladinskih zborov. Pri vsakem pevskcm tečaju bo UPZ uporabil nekaj časa za predavanje zgodovini mladinske glasbe, o organizaciji in vodstvu mladinskih zborov, o posvetni, cerkveni, narodni in umetni pesmi vseh dob ismeri. Predavali bodo naši najvidnejši glasbeni delavci in organizatorji. Članstvo zborse bo seznanilo tako z vsem potrebnim zuspešno delo v mladinskem zboru, v sreskidruštvih pa bo postalo največji in najboljšpropagator za miladinsko petje in glasbsploh. Pri natančnem in podrobnem pregleddela svojega stanovskega pevskega zbora onjegove ustanovitve pa do danes, ugotovimoda je UPZ izvedel doma in v tujini mnognastopov, s katerimi je ponesel ime in delslovenskega učitelja v svet, poglabljal tovarišfce odnošaje in krepil njihove vezi, da jširil idejo medsebojnega spoznavanja, spoštovanja in bratstva, da je posegel s svojimglasbenimi priročniki v praktično delo učiteljpri pouku v šoli in da je stremel za povzdigmladinske glasbe in glasbe sploh. V kolikopa vseh svojih ciljev ni mogel izvesti, ne levsa krivda na njegovi strani. Do njegove dsetletnice so splošne ugodne prilike njegovdelovanje in napredek samo podpirale in pspeševale, kar pa se je ob prvem jubileju mahoma izpremenilo. Odhod starejših pevceznižanje prejemkov, premeščanje učiteljstvmnožestveno vstopanje mlajšega učiteljstviz oddaljenejših krajev, posebno pa iz dnevv dan naraščajoče draginjske prilikc, so zQele ovirati delo v zboru. Žrtve, ki jih polgata skupno UPZ in slovensko učiteljstvo npolje naše narodne prosvete in glasbene kuture, so velike, saj je naš stanovski pevszbor izvedel vse svoje dosedanje delo z lasnimi gmotnimi sredstvi in ob veliki podposlovenske učiteljske organizacije, a brez vske podpore od strani merodajnih oblasti. Zto je slovens&i učitelj tudi na tem polju svjega udejstvovanja lahko ponosen na svodelo. ODSEK BREZPOSELNIH UCITELJSKIH ABITURIENTOV V zadnjih letih je organizacija posvečavso pažnjo brezposeinim učiteljskim abituentom. Pri sekciji je obstojal poseben odseki je zbiral podatke o brezposelnih abiturietih in jim nudil tudi podporo in nasvete. letošnjem šolskem letu so bili postavljeni vbrezposelni abiturienti. Zato je tudi prenhala potreba obstoja tega odseka. Med bžičnimi počitnicami so se sestali dotedaodborniki odseka in izvedli likvidacijo. Vskrb bo pa organizacija prenesla na učiteski naraščaj, ki zapušča učiteljsko šolo. SKLEP Ko zaključujem to poročilo, moram izrnajlepšo zahvalo vsem, ki so podpirali nadelo. Posebno zahvalo izrekam številnimi timi sodelavcem v sreskih društvih, raznih borih in odsekih organizacije, ki so se vse ležrtvovali pri delu v naši organizaciji. Ne mrem jih naštevati, ker bi izpolnili dolge lone našega lista. Obračam se do njih s prnjo, naj tudi v bodoče podpirajo naše deker s tem koristijo celotnemu učiteljskestanu, šolstvu in prosveti. Naj bi v bodočletu zavladale prilike, ki bi omogočale reddelo, popravo krivic iz prejšnjih let in rezacijo predlogov za boljšo in lepšo bodočnučiteljskea stanu in našea Ijudskega šolst