Japonško-kifaiska voitia Bitka za Sučov Parkrat smo že poročali, da so poslali Japonci s severa in juga v boj za zasedbo važnega železniškega križišča Sučov (na našem zemljevidu je označena ta pcstojanka z imenom »Suchaufu«) dve ojačeni in najbolj moderno opremljeni armadi. S padcem Sučova je zapečatena tudi usoda železniške proge Lunghaj, za koje posest je padlo že na tisoče in tisoče najboljših kitajskih in japonskih vojakov. Kitajcem, ki branijo Sučov, poveljuje sam maršal Čankajšek, ker dobro ve, da se bodo morali Kitajci po padcu Sučova in z zavzetjem proge Lunghaj umakniti dalje v notranjost in si bodo morali izbrati za nadaljnjo obrambo čisto novo in še neutrjeno bojno črto. Po poročilih od 18. maja so se bližale japonske čete Sučovu v širokem loku z vzhoda. Proti tej japonski armadi se je borilo omenjenega dne sto tisoč Kitajcev, katere so poleg japonske pehote ter topništva neprestano napadala številna japonska bombna in lovska letala. Tudi druga japonska armada je stopila 18. maja v boj s Kitajci na jugozapadnem bojišču, 16 km daleč od Sučova. Čeprav je bil večji del japonske armade 18. maja oddaljen od mesta Sučov 40—60 km, so bili vojaški krogi že prepričani, da bo padel Sučov po par dneh. Japoncem kljub vsem napadom ni uspelo, da bi bili uničili glavni del kitajske vojske, ki se je umi- kala pred pritiskajočim sovražnikom v popolnein redu. Sučov se je upiral navalu japonskih armad od dveh strani do 19. maja predpoldne. Ta dan so vdrli v mesto prvi japonski oddelki in je pričelo najsrditejše klanje na nož po posameznih ulicah in cestah. Ko so vdrli Japonci v mesto, so našli same razvaline, ker so razstrelili Kitajci pred njihovim prihodom vse važnejše zgradbe in naprave.