"Proletarec" ]c delavski list za misleče atatellc. :_NO. 1307. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. post off K'. tri. 1ST». ^BBBl GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE CHICAGO, Iii., 29. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER 29.) 1032. GLASILO PROSVETNE MATICE Ja Sa Za m^SM^ÏÉ dJ v ' OOPRAVA IJETO — VOL. XXVI» VSA SOCIALNA ZLA SO POSLEDICA NESMISELNE EKONOMSKE UREDBE " "i »I 9 m Mednarodni špekulanti se opirajo na "narodno pro-tekcijo".—Blazno zapiranje mej.—Vojna nevarnost Kapitalistične države ao se s carinami tako zajezile, da je izvorna trgovina domalega prenehala, in v kolikor ni, je deželam bolj breme kakor v kanit S svojimi carinskimi zidavi torej niso dosegle tega, kar so zakonodaje v svoji želji, protektirati domačo agrikultura in domačo industrijo, nameravale. ""Ameriški živilski trust ne fciatrolira samo klavnic v Zad. državah, nogo tudi v Argentini in ved drugih deželah. Namesto, da tbi ameriški kapitalisti izvažali izdelke svojih to-varen na Kitajsko, so si rajše «gradili tovarne na Kitajskem. V Nemčiji imajo vloženega nad milijardo dolarjev v raznih dtaatih. Vzemimo za primero Henry Forda. V Detroitu ima velikanske tovarne in manjšfe delavnice ter tovarne v več dru-gih mestih Zed. držav. Vse jMijo največ domačemu trgu. Za evropski tpg izdeluje traktorje v svoji tovarni na Irskem, is katere jih izvaža tudi v Zed ¿.države, ker je produkci ja tam cenejša, in se mu jih iz-' plača uvažati sem vzlic carini, lata tovarne avtomobilov v več dragih deželah v Evropi. Ima jo v Aziji. Ima jo v Mehiki, katero je otvoril septembra. V nji lahko izdela sto avtomobilov na dan. Ima tovarno v Windaorju, Kanada, tik Detroits, ki zalaga s Fordovimi avti kanadski trg. Poseduje avtomobilske delavnice v Južni Ameriki. V Braziliji ima ogsornna polja in gozdove, kjer prideluje kavčuk. Imel je tovarno v Rusiji in v sporazumu s sovjetsko vlado je za gotove koncesije zgradil novo po istih principih, kakor so v Detroitu. Profit vseh Fordovih tovaren po svetu se steka v blagajno Fordove familije. V svojem biznisu je Ford mednaroden, kakor je npr. Morgan mednaroden finančnik. Obema pa mora protektirati investicije v inozemstvu ameriška vlada na stroške vsega ljudstva, dasi nima ameriško ljudstvo od njunih milijonov dolarjev imovine v drugih državah prav nobene koristi. Braniti mora torej le njune osebne interese, njun profit, in istotako mora braniti interese vseh drugih a-meriških kapitalistov, ki imajo bogastva tukaj in v inozemstvu. Prav tako protektira "svoje" interese v drugih državah Velika Britanija, Nemčija, Francija, in v kolikor morejo, vse druge kapitalistične države in državice. Kapitalizem je dolgo igral na šovinistično harfo. Socialistom so šteli za greh in veleiz-dajstvo vsako druženje z delavci drugih dežel. Pa je socialistična teorija vendar pravilna, kfcr VOJAŠTVO PRIPRAVLJENO PROTI DELAVCEM Na tliki j« oddelek illinotake državne milice, ki je bila poalana v okrožje Taylor-villa, da protektira interese kompanije in naetopi proti piketom, ako potrebno. Kadarkoli je poxvano vojaštvo v akcijo, jo to Taelej aato, da brani privatne intereee. Se le kadar bo delavatvo poslalo v zakonodaje in na governerjevo meato troje zastopnike, pre-1 take alike m razmero kakršne imamo =F MILITARIST! V EVROPI POSTAJAJO SPET AROGANTNI. DELAVCLZA MIR sam. Vse dežele so odvisne Nemška jimkerska vlada za oborožitev—Manevri i iSST AftLia in Italiji.—Polom razorožitvene konference rin? Dokazano je, da te stvari svet v današnji dobi moder- LOTERIJA, KATERA JE PRINESLA RAZEN D0-BrTKOV ŠE MARSIKAJ Loterije «o v Zad. državah prepovedane. Vilic lomu se *T,društvih Hpdp. organizacij ie mnogo 'V»čk". Bratska organizacija Loyal Order of Moose, kateri načeljuje bivši delav tajnik, aedaojj zvezn» ae-ytor James J. Da via iz Ren n«y Ivani jo, SVf*t politik aapublikanake stranka, pa je Wdila Loterijski "rafcet" na 4*belo. V imenu dobrodelnosti jo dobila l 1830 na Ia oačin okrog $3,000,000, toda le malo od te vaofce je Oo v blagajno organizacije. Pro-dajalci treck so dobivali ßpzijo, glavni promoter ie ¡1 »to potdeeet tiaoč dolarjev, in senator Daria, ki jo aMiltimiIsjonar, pa jo dobil «172,000. Zoegna oblast jo aa stopila prati njim no aato, bar ao goljufala svojo bratsko organizacijo^ ampak ker to vodili loterijo. Od trak aakolektanih milijonov «o aaadalili aa dobitke $53,000. Prvič v 40. letih se je dogodilo, da je LaFollettova frakcija republikanske stranke v Wisconsinu doživela poraz. Pri primarnih volitvah 20. sept. je zmagala reakcionarna struja. Za governerskega kandidata je bil na republikanskem tiketu in ker so .vojstvo nje.ove E V'¿Št . .l^ usi, . Jl^ bl «overnerju Philip UFollettu. njem bogartev » po^mezni, iLf^Jf^- I^J J^fE 2Z Pr°"t? toIma" Za republikanskega kandidate ¿tfSS/ ^ :p"prav- v zvezni aenat je dobil „onun.- ...v . usiiiuiiji UUUI „1UUCT. V"1«, «olariek danes lahko ne tehnike in maane produkci- d" ,e vojna 1914 Povrro" je najbolj tepejo. Kapitalizem * Evropl ,n ostalemu svetu omenjenih hib ne bo odpravil, ne.P?Pwno *or->e- Vzlic tej re- « ... r 9 ani/»i ia nnn«otthi«tA _____ Ijenja bivših zaveznikov in konference za omejitev militarizma. Nemci, ki so bifi vzgajani v tradicionalno militari- uiu^iijciuii uiu n e uu uu pravil, . , » vi -------- — —uuuvaii- ker so bistvo njegovega sistema , 8e PnP**vltf»Jo na novo stičrtem duhu, se kajpada na- j_ 1___. ____, A . .. voino. knnfprpnpq va v^iiu^;» __„i _ j LA FOLLETTE IN NJEGOVI PROGRESIVCI SO IZGUBDJ BITKO njem ke. Militarizem, meje in carine morajo od pasti, če hoče kdaj človeštvo res blagostanje, sigurnost in varnost. Socializem edini je zmožen zgraditi tako civilizacijo. Dokler pa o- . «o A» j«.__, T----\ ; F v. v zvezni senat je dofcil nomina- nrili R kT * na °^™ho[j><>* ^ -.cijo John B. Chaple, 0 katerem prilog svetovnega mi- zerjem m imela drugih poskedic j paejo, da je bil okrog 1. 1919, nimi " in denar ličkaj ru. V Nemčiji je zdaj na krmilu — protiustavno — vlada jun-kerjev, ki jo podpira predsednik Hindenburg, saillaki mirovni pogodbi, katere prepovedujejo Nemčiji obnovitev militarizma črtajo in stane sedanji red, too vladala St^TTVl*d* nesigurnost, vojna napetost ne zahtcva' d* Ie d^o«>e v ver-odneha, militarizem bo žrl in žrl, in vsak hip se lahko ponovi krvavi vojni ples. Ali se zaradi profitov posameznikov izplača, da bi se delavci in kmet-je kYali? Delavcem in kmetom gotovo ne! Vsled tega jih socialistično gibanje v njihove korist kliče v svoje vrtte. sfienani V CHiCAGU JE OSEBNA VARNOST POD NIČLO Pred Stanovanjem sodnika John P. McGoortyja v Chicagu se na ji dovoli spet Dripravljenje "obrambo". Ce vlada to zahtevo izvede, bo Nemčija v par letih spet kasarniška država in oficir bo prednostno bitje v javnem življenju, kakor pod kajzerjefn. Nemška državna garda je imela julija in avgusta manevre. Šlo se je za "obrambo" Berlina pred dozdevnim sovražnikom z vzhoda, kar pomeni Poljsko. "Poljaki" so Nemčijo teoretično premagali in vzeli Berlin. Vladno časopisje je radi tega "poraza" dvignila Se večji krik z zahtevo, da se mora Nemčija oborožiti, bodisi s privoljenjem ali pa brez privo- je v torek 20. sept razpočila bomba. Ravno k0 ja eksplodi- rala, sta Sla mimo po trotoar-ju 16-letni Lee Koeppen in Ada Miller Moyer, istotako stara 15 let. Je omožena in ima otroka. Fantu je eksplozija iztrgala obe očesi in b0 pohabljen za vse življenje. Mladi ženi je razstrefeba pokvarila oči in ji razorala obraz. Nikomur nista storila nč žalega, pa sta plačala tak davek na oltar čikaSkih zločincev. Začele so se seveda običajne preiskave in mnogo osumljencev je bilo na policiji pretepanih, da bi priznali zločin, ki ga niso storili. Krivda za tako stanje je v sistemu, česar večina ljudstva v svojo največjo Škodo ni še za-popadlo. kakor še večjo mizerijo za Nemčijo in za "zmagovite" dežele. , , . V Italiji so prošlo poletje tudi imeli velike manevre, v namenu, da nahujskajo vojake in ljudstvo »proti "sovražnim" deželam, kar v Italiji znači Francijo in Jugoslavijo. Slednja istotako troši večino svojih energij za militarizem. Vsi hočejo biti pripravljeni na obrambo. Posliedica je splošna politična nesigumost, zapiranje mej trgovini in pa čakanje na vojno, ki je neizbežna. Namreč neizbežna dotlej, dokler bodo dominirali vlade kapitalistični politiki. Razveseljivo dejstvo pri tem je, da se delavsko gibanje v Evropi pod vodstvom socialistične i n t e r nacionale vzlic izbičanju in zdražbarski taktiki komunistov jača. Edino le delavski razred, socialistič-no organiziran, je v stanju graditi nove razmere in nov red, ki privede v človeško civilizacijo. komunist, sedaj pa je goreč zagovornik kapitalizma in fašizma proti sedanjemu senatorju La Follettove progresivne republikanske struje John J. Blainu. Precejšen vzrok porazu laffolettovcev je, da so de-mokratje nehali ribariti v kalnem in glasovali pri primarnih volitvah za svoje kandidate. Norman Thomas je dejal, ko so ga vprašali, kaj misli o porazu LaFolletta, da če so pro-gresivci res progresivni, ne spadajo v republikansko stranko niti ob primarnih volitvah. Vsekakor pa bo to razčiščevanje koristilo socialističnemu gibanju, katero propagira odkrito akcijo proti kapitalom«. Klub št 1 v kampanji Na prošli seji kluba št. 1 dne 28. sept je bil izvoljen poseben odbor, čigar naloga je aranžirati širjenje socialističnih letakov od strani članov tega kluba. Izvoljeni so bili v ta odbor Anton Garden, John Rak in Anton Vičič, s katerimi bosta sodelovala klubov tajnik Peter Bemik in organizator Chas. Pogorelec. TRUSČ V KAMPANJI. Kapitalisti agftirajo za svoje kandidate a truščem. Vi pa rabite razum in glasujte za Thomasa in Maurerja. Perušek bo spet poučeval V jugoslovanski šoli moderne umetnosti v Clevelandu bo to jesen in zimo spet poučeval Hi. G. Perušek. Vpisavanje se prične v soboto 1. oktobra v Slov. nar. domu. 200,000 otrok vaga-bundari po deželi Dve sto tiaoč otrok je v tej krizi brez doma, ali pa so ili z doma vsled bede, tn se potepajo po deželi. To ugotovitev so prinesli po statističnih podatkih kapitalistični listi. Dve sto tisoč otrok se kvari s pohajkovanjem, namesto, da bi iz njih poStena družba napravila dobre člane. Kvarijo ai zdravje in um. Izpostavljeni so poniževanju in izganjanju iz kraja v kraj. Sistem, ki to dopušča, zasluži, da se ga čimprej odpravi. Veliko z an ima nie za socialistično stranko Pri primarnih volitvah v Wisconsinu dne 20. septembra sa dobili socialisti 250 odstotkov več glasov kakor pri primarnih volitvah za kandidate v iste urade 1. J930. Socialistični kandidat za šerifa Al Benson je dobil prošli teden 26,000 glasov, pred dvemi leti pa 10,560. V enaki proporciji so narasli glasovi za druge socialistične kandidate v milwauškem okraju, medtem ko so dobili soc. kandidat za govertierja in drugi na socialistični listi, ki so nominirani v državne urade, trikrat več glaeov kakor 1. 1^30. Socialisti v Milwaukeeju se nadejajo, da bodo zmagali 8. novembra s celotno listo kandidatov v Milwaukee County in v dveh ali treh kongresnih distriktih. Enalu) kakor v Wiaconsimu bodo socialistični glasovi narasli več sto odstotkov v drugih državah. Revija literary Digest je razposlala volilcem 20,000,000 poskusnih glasovnic, da ugotovi v naprej, "kdo bo izvoljen". Rezultat bo objavljala skozi do konca oktobra. Prvi je v izdaji z dne 24. sept., ki pokazuje sledeče številke (oddanih glasov) : % Heifoert Hoover..............28,193 Franklin Roosevelt...........27,654 Norman Thomas ............ 3,792 * William Z. Foster............ 209 Dasi te številke niso točno merilo, so vendar dokaz, da bo do socialisti dobili «totisoče več glasov kot kdajkoli poprej ; ne samo to, kajti socialistična stranka pride iz te kampanje ne la kot stranka protesta, nego kot močna politična grupacija, s kar tero bo treba v bodočnosti računati. Bil je že skrajni čas, da se je razumnejši del ameriškega delavstva začel nagibati k socialistom. če bo stranka dovolj naglo napredovala, bo v stanj« priboriti temeljito izboljšanje razmer brez da bi kapitalizem povzročil še večjo mizerijo nego jo imamo danes. Če pa bl ljudstvo še ne hotelo spregledati, je katastrofa neizogibna in potem bo treba graditi na pogorišču, namesto, da bi prevzeli bogastva v dobrem stanju. Delavci, zdaj je čaa, da agitirata in jačate socialistično stranko v prid svoje zmage. Konferenca Prosvetne matice in JSZ v Waukeganu V nedeljo 30. oktobra bo v Waukeganu v Slov. nar. domu konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ. Prične se dopoldne. Popoldne bo velik shod, na katerem nastopijo angleški in slovenski govorniki. Po shodu bo domača zabava. Farmarji za soc. stranko V Nebraski je bila ustanovljena pad vodstvom John M. Paul-a "Farmaraka liga za Thorn asa in Maurerja". Njena naloga je agitirati za socialistične kandidate. Razen farmarjev v Nebraski so v odboru te lige zastopani tudi farmarji držav Arkansas, Wyoming in O-klahoma. Naše priredbe Detroit, Mich. — Shod soc. stranke 1. oktobra ob 8. zvečer v Cass Tehnical High School. Govornik župan Daniel W. Chicago, 111. — shod v sredo 5. oktobra v dvorani SNPJ. Glavna govornika Jamea H. Maurer in William Cunnoa. Detroit, Mich. — Klub št. 115 JSZ priredi s sodelovanjem kluba št. 114 v soboto 8. okt. v Slov. dçl. domu shod in zabavo v prid Proletarca. Sheboygan, Wia. — Kampanjski shod enkrat oktobra. Datum ofojavimo v kratkem. Chicago, IN. — Cankarjeva drama "Hlapci'' v nedeljo 23. oktobra v dvorani ČSPS. Waukegan, III. — V nedelo 30. oktobra v Slov. nar. domu konferenca in shod društev Prosvetne matice in klubov JSZ. ŠVEDSKA ZOPET POD SOC. VLADO Socialno demokratična stranke na Sredakem zmagala v volilnem boju. Pri volitvah v državni zbor 18. sept. so dobili socialisti 14 mandatov več kot so jih imeli v prejšnji zbornici in so bliz« večine, Reakcionarne stranka so bile poražene. Kot najjač-ja stranka so bili socialisti pozvani, da sestavijo vlado. To nalogo je prevzel v imenu soc. stranke Albin Hansson. Profit Fordove tovarne ▼ Franciji Fordova avtomobilska tovarna v Franciji je napravila liani 15 in pol milijona frankov dobička. THOMASOVI SHODI. Norman Thomas bo govoril oktobra v raznih krajih dežela povprečno na dveh do treh shodih vsak dan. V Pittsburghn, Pa., kamor se pričakuje mnogo Slovencev, bo govoril 24. )ktobra. USPELA PRIREDITEV. Piknika v Chicagu, ki je bil prirejen dne 25. sept. v prid Proletarca, se je udeležilo več ljudi kot so jih prireditelji pričakovali. Posebno proti večeru se je sešla velika družba in se zabavala do konoa. Oboji v eni vreči Grafta je prav toliko v publikanski kakor v demokratski stranki. * V New Yorku ja preiskava ugotovila, da je demokratska uprava newyorSka občine do vratu v korupciji. Ker se mu je lumparije dok» zalo, si je šel bivši župan Walker hladiti jezo v Evropo. V Clevelandu so koncem septembra uvedli preiskavo proti republikanskem grafta r jem, katerim na čelu je Maurice Maschke. Gre se za vsoto okrog $200,000. PROČ VRŽENI GLASOVI, i Vsak delavec, ki glasuje sa I demokratsko ali republikansko stranko, zavrže svoj glas sebi in delavstvu v škodo. PROLETAREC lafeja Uhaja vaak četrtek. Delavska Tiskovna Drutba. Chicago, IIL Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zv--- NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $3 00; ta pdl leta |1.75; sa četrt leU fl-Inoeetnstvo: aa celo leto $3.50; sa pol Vai rokopisi ln oglasi morajo biti v našem uradu naj-poeneje do pondeljka popoldne sa priobči ter e številki tekočega tedna. PROLETAREC Pablished erery Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1903. _ Prank Zaita Editor _ Busmess Manager_ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: ' United States. One Year $3.00; Six Months $1.7»; Three Months $ L00.—Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00._____ ~ PROLETAREC 1139 w. 26th ST., CHICAGO. ILL. RoekwoH 2S64. 54« Preiskave v prid advokatov Državni pravnik čikaškega okraja preiskuje, če je Samuel Inaull frri avojih tatinskih manipulacijah kršil illinoiske zakone. Spomnil se je na to svojo dolžnost šele ko so bih milijoni dolarjev že ukradeni in so vsi kršilci na varnem. Preje aploh ni smel preiskovati, kajti Samuel Inaull je bil tedaj še magnat, kateremu ae je bilo nevarno zameriti. Zdaj je v Parizu in prejema od "svojih" kompanij, katere je okradel. $18,000 na leto '¿pokojnine". Državni pravnik okraja Lake s uradom v Waukeganu pa je začetkom septembra nehal s prosekutiranjem bankirjev, ki so upro-pastili denarne zavode v omenjenem mestu, ker jim ne more do živega. Vaaka preiskava in prosekutiranje znači tisoče dolarjev ptro&kov, ne da bi se krivce, ki so ljudi o-kradii za prihranke in imovino, kaj kaznovalo. Brez poštenih sodnikov in brez organiziranega javnega mnenja v ljudski stranki, kakršna je socialistična, se ne bo ugnalo veletatov. Nihče jim ne bo vzel njihovega na sleparske načine pridobljenega premoženja. Preiskave proti .njim značijo le zaslužek za ambiciozne advokate, ki imajo "političen puli". Trockijeve neprilike Leo Trocki je bil poleg Lenina glavni krmar ruske boljševiške revolucije. Ko bi bil umrl par let po prevratu, bi imel grob v Kremhi in bi ga slavili kakor Lenina. Ampak ostal je živ in hotel veliko besedo v vladi. Za vse vodje v vladi ni bilo prostora in v tekmi je Trocki izgubil. V diktatorskih režimih je običaj, da izpodrinjenega tekmeca ubijejo, ali ga proglasijo bolnim, ali pa deportirajo. Trockija so poslali v Krimejo, da ozdravi, pa ni hotel biti bolan. Deloval je na podlagi svojega prepričanja dalje in se končno znašel v Turčiji, kamor ga je poslal v pregnanstvo Jožef Stalin. Tega je že precej časa. Trocki je medtem postal v resnici bolehen, razen tega pa mu je na prostoru, ki ga mu je določila sa njegovo bivališče Turčija sporazumno s sovjetsko vlado, postalo silovito dolg čas. Otok Prinkipo, kjer ima rezidenco, je sicer lep, toda energičen bojevnik kakor je Trocki, se ga naveliča. 2e mnogokrat je skuSal dobiti od ene ali druge evropske države dovoljenje za začasno preselitev v zdravstvene namene, a vsa prizadevanja so bila doslej neuspešna. Češka vlada mu je nedavno dovolila, da sme priti par mesecev v ene češke toplice, če obljubi, da ne bo gostoljubnosti izrabil za provokativno propagando. Trocki je obljubil, da ne bo počel ničesar, razen se zdravil. Toda že ko mu je vlada dovolila prihod in so konzuli drugih držav izdali vozni vizum, je dobil Trocki iz Prage obvestilo, da si na Češkem ne bo iskal zdravja. Poročevalci so nato razlagali, da je bila češka vlada primorana razveljaviti dovoljenje vsled opozicije od strani patriotičnih strank. Dru-K' trdijo, da je prišel migljaj iz Moskve, *eš, da je za Trockija najbolj zdravo na Prin-kipu. Češka industrija dobiva iz Rusije mnogo naročil, pa ne želi zapletljajev ali zamer. In tako je Trocki še vedno privezan na otok, ki rta mu ga določila Stalin in Kemal paša. 1 Odgovornost za krizo Dasi je sedanja gospodarska polomijada svetovnega značaja, ni nikakega vzroka, čemu naj v Zed. državah, kjer je vsega v izobilju, trpi pomanjkanje in strada milijone ljudi. S pametno ekonomsko taktiko in z malo socialnega čuta bi vlada te dežele lahko vodila ljudstvo skozi krizo brez da bi mu bilo treba trpeti glad in izgubljati svoje prihranke v bančnih in drugih polomih. Demokratje in republikanci priznavajo, da imamo veliko krizo v gostih. Ali odgovornost sanjo vale drug na drugega. Demokratje pravijo, da imajo administracijo republikanci, slednji pa odgovarjajo, da je večina v kongresu demokratska. Moč obeh strank je približno enaka in obe sta si po delovanju m programu Ulični do pike. Za krizo in bedet» ki je objela milijone, sta obe enako odgovorni. a "politika" bivših vojakov To spskedrsnost je plačal denar, s katerim sleparijo ameriški kapitalistični interesi neumne ljudi, kakršnih se pač najde tudi med našimi rojaki. Je naravnost fkandal, da si še kdo upa izdati tak zmazek in ga nasloviti poštenim Slovencem. Ce človek na vsak način hoče biti naprodaj umazani politiki, naj ne bi vsaj žalil svojih rojakov s tako ignorant-nim pismom v tako polomljenem jeziku, kakršnega je tu podpisal Joseph Stukel. Poročevalec. "Proletarec se bori proti Jugoslaviji" V listu "Hrvatska" z dne 16. septembra «seje oetanko an «Wo inrns.jo". Njeno Walter W. Waterea fana «daj ovoj stan r Case* Sherry, Pa. Dol koanpa oidlte «a tej sliki. Na peeok so narisali eelih napis, Id snači e prerode t «Glasujte sa Roooovolta. pa d ob His krak in rine. Glasujta sa Hoovru, pa vam da solsnlco ln res nalone a bajonotl." Če Mpe-valjniki" voSsraasv bluffajo bivio vojaka na ta ee»e vodoma, so siočincL Ako pa navadama, «o voliko duiovno rsvo. Vodstvo r^ubllksnsks kot dele mm Wall Street«. Obe st« proti takojlnjosau iaplačil« Ako bi konaros tak make« sodnjič sprejel, hi g« Hoovor votiraL ln ¿o bo Roooovolt Isvoljon. g« b« o« rotiral. To vede vsi. bi rosvesej« Igre im ia rabi ja jo v£ralaaja bonnea, d« ribarijo e kalnih Uspešen shod s. J. Ovna Foreet City, Pa. - Nič ni bolj mučnega kot če skličete shod, na katerem ni udeležbe, ali pa, če govornik ne zadovo-ijji publike. Shod II. sept. pa je imel prav dobro udeležbo in govornik Joško Oven si je pridobil simpatije vseh navzočih. Ljudje so prišli iz vseh sosednih naselbin. Prvenstvo v tem ozi-ru ima Scranton. Kadarkoli letake z napadi na Thomasa in soc. stranko (tako oni razumejo boj proti kapitalizmu). Ljudem je ta golazen znana in so jo ignorirali. Uspeh shoda je ----- bil velikanski ,ma dr' Fr* Pavl,č dol& v katerem od- Shoda v SND na St. Clair ffovarja na razne obdolžitve Ivana Palanda-AVe na katerem je govoril Proti takozvani Jugoslovanski centralni I »Ako Oven se je udeležilo organizaciji in konzulu G. Kolombatoviču. nad 150 ljudi, v Collinwoodu Pavlič pravi, da v omenjeni JCO Kolomba-pa 250 Premalo časa za ogla- tovič ni glavna odločujoča oseba, in da se or-Sanje je vzrok, da ni bil poset| ganizacija vzdržuje brez Kolombatovičeve boljši Na enih ehodih v tem pomoči. Zanikava, da se mora on (Pavlič) -- — ravnati po Kolombatovičevih navodilih in da ni konzulov "gajdaš". Na zahtevo v Palan-dačičevima listoma, da naj objavi račune JCO, pravi, da tega ne bo rtoril, ker "oni niso člani te organizacije" (JCO). Huduje se na Palandačiča, ker baje išče v boju proti konzulu zaslombe pri slovenskih socialistih in vprašuje: "Mar mu ni znano, da se oni (slo-venski socialisti) poslužujejo vseh mogočih sredstev v iboj-u proti JUGOSLOVANSTVU in PROTI JUGOSLOVANSKI DRŽAVI, vsled česar je njihovemu listu (Proletarcu) dostavljanje v Jugoslavijo prepovedano?" (Naglas je v originalu.) Nedvomno je g. Pavlič s to trditvijo skušal «v s • i ia «a e m koristiti svojemu prijatelju konzulu, ki po-Delovanje klllDa SL 1 JOL šrlja "Hrvatsko" v Beograd. "Proletarec* okrožju je govorili tudi Chas. Pogorelec. Ovnov govor je bil posehno na shodu v Collin-vvoodu izfooren. Naš Jernej je bil tudi prisoten in nekateri drugi njegovi tovariši, ki so ga lomili po svoje s "pitanji". Oven jim je mojrftersko odgovarjal v veliko zadovoljnost občinstva. V elevelandskem okrožju ima JSZ zdaj že šest klubov. Torej res napredujemo. Poročevalec. Chicago, IU. — Ulični shod kaj priredimo, iz Scrantona so j na S. Millard in 26. cesti pro- gotovo mod nami. Med poset-niki sem opazil tudi našega starega s. H. Pečariča. On, kot ste mogoče že čitali, se je pred časom pri delu ponesrečil ter izgubil oko. Dvomim, da bi mogel avdi-jenco zadovoljiti kateri govornik boljše kakor jo je Oven. Prikupil se ji je ter jo osvojil na prvi pogled. Govoril je sko-ročnikov. St. 13 je torej lah-' ro dve uri, naj prvo v angleškem ko tudi prav dobra, ne samo *n potem v slovenskem jeziku. Johnstown, Pa. — Klub št. 5 "nesrečna" številka. |"T* pa je povedal po pravici," je sklenil obdržavati svoje m-j Dne 14. sept smo poslušali so se pomenkovali po shodu, je v raznih naselbinah tega na shodu v Girardu Chas. Po- "Od zdaj naprej ne bom več Iz Johnstowna kraja, kjer mu je delokrog. Zadnja ae je vršila v Mozha-mu ob povoljni udeležbi. Prihodnja bo spet tretjo nedeljo gtown. v mesecu ob 2. pop. v Slov. domu v Franklin Boro. Kadar bo spremenjena v drug kraj, bo to objavljeno v listih. Potrebno bi bilo, da se bi je. mladina udeleževala sej v več- Hvala vsem za naklonjenost, jem številu. Članarina zanjo kjerkoli sem se nahajal, in se je le $1 na leto, ali niti 9c na priporočam za sodelovanje ob • o n S .. a__1 _ -1 i_ ^ ^«JL a Jm ««L ^UialrtU mesec. Kdor izmed mladine želi več podatkov, naj se obrne na aodružico Frances Lan-gerholc, ostali pa na klubove-ga tajnika Fr. Podboja. V Johnstownu ohdržujemo vsako soboto zvečer shod na goreka in Joško Ovna. Veliko volil za stari stranki," je zaje bilo udeležencev iz naseK, trjeval drugi. Bil sem zado-bin Sharon, Warren in Young- voljen, da smo imeli govornika, ki je poljudno raztolmačil program in cilje socializma. Veste, pri nas jih je mnogo, katerim je bil socializem popolnoma tuj. Ne samo tuj. Pripisovali so mu ,da če pride na površje, bo podrl vse cerkve, onim, ki imajo kaj imovine, pa jo bo vzel ter razdelil drugim. "Hudič," je zarobantil nedavno pred mano neki ro- Soc. stranka prodira med maso na vai črti. Ce hočejo delavci malo bolj agitirati v svoj prid, bo napredovala še hitre- prihodnjih obiskih. Joe. Snoy. Goljufiva politika LaSalle, III. — Politikami kapitalističnih strank se silovito šli četrtek je bil velik uspeh. Nihče ga ni motil. Razprodali smo spet par sto izvodov liata America for Al», nekaj Prols-tarca in drugih socialističnih tiskovin. Glavni govornik je bil Owen Gear. V sredo 5. oktobra bomo imeli ahod v dvorani SNPJ, na katerem bo med drugimi govoril James H. Maurer. Koncert "Delavca" Cleveland, O. — Pevski zbor "Delavec", odsek kluba št. 28, priredi koncert v Slov. del. dvorani na Prince ave. v nedeljo 13. novembra.—J. Bergoch. SIMPATIJE Z BELOUŠKO IN BOJ PROTI PAJKU To je pač tužna povest, ki je že imela svoj konec. Začetek je imela v St. Charlesu, Michi-gan, v zidanici, kjer so sesal-ke občinskega vodovoda. Tja je po nesreči zalezla belouška in se zapletla v pajkove mreže, jak, "pa vaš aocijalizem! Jazj Gladni pajek je bil vesel» plena delam in hranim,, pa pridete jn je mrežo še bolj razpredel. vi s svojim socializmom in razdelite moje drugim." K sreči je Oven v svojem govoru se prostem v Union parku sredi,tepejo za glasove, ne s pestmi/dotaknil tudi tega vprašanja. mesta. Na prvih dveh poset ni bil zadosten. Govorila sta dr. Van Essen in Lieberman iz Pittsburgh a. Na pikniku kluba št. 5 dne 18. sept. v City Parku na Mox-hamu je bila zelo dobra udeležba. Joško Oven je s svojim govorom prisotne jako zadovoljil. Kratek nagovor je imel «f i tudi Anton Garden, ki je bil na obisku. — P. O. ampak z zavajanjem volilcev. | "Ce imaš par čevljev, ne boj Slovenci v tem kraju so dobili se, da jih bomo 'delili'. Niti pismo sledeče vsebihe v spake- vam ne bomo razžagali hišo na drani slovenščini, na katerem kose. Socializem stremi po- je bil podpisan klterikalni po-litičar Joseph Stukel. Ker no- družabiti industrijo, da bo o-bratovana v korist vsem, ne pa, Snoy o agitaciji Bridgeport, O. — Dne 8. sept. sem se napotil v Sharon, Pa. Na poti sem se ustavil v Girardu, od kjer smo šli poslušati v Akron Norman Thomasa. Dvorana je bila polna in navdušenje veliko. Bilo je tudi nekaj naših "pitarjev", ki so se osmešili na običajen način. V Sharon me je spremil s. Tancek. Pred leti sem bil tu pol dneva — torej premalo, da bi rojake osebno spoznal. Ob tej priliki La Salle, IIL, Sept. 21. 1932. Dargi moji rojaki in D rs ovij an i NovenrAjra 8 mega, se to leto, Ti n Jas kateri smo tudi en' del te velikanske države Ameriške, bomo imeli prilosnost voliti sa enga kateri bo nas prihodni predsednik in tudi nas prihodni Governor od države Illinois. Sedaj ni potrebno govoriti od teh moz kateri so v uradih sedaj, zato nasa prazna obedna posoda in nasi poceni Banki in na njih naae vloge to dovol govori bol močno ko nobene besede katere bi se mogle najdit in rabit * tem pismu. Tukaj je v praaanje katero Jas vas hočem v prasati vsakiga posebej. Kako pa se dolgo časa nam bo mogoče trpeti to sedanje stanje? Ti in Jas lahko prinesemo vliko spremembo ako volimo sa Generalno Politično Hisno- , , . . . j , D cistenje in stem postavimo nove vrste pa sem se zadržal tn dni. Prav'LjudAe Urjfc