SLOVE
JA
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 15. aprila 1988.
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 1? Poštnočekovni račun:
Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Država in Slovenci
Malodušje se je polastilo slovenskega razumništva, c uti vso onemoglost nasproti zunanjim silam, ki nam kujejo usodo. Osuplo in zmedeno stoji pred dejstvom, da hodi ljudstvo svoja pota in se zanj in njegove skrbi ne zmeni. Našemu razumništvu ni nobena beseda pretrda, kadar obsoja narodno nezanesljivost in politično nezrelost slovenskega ljudstva. Najbolj se zgraža prav tisti njegov del, 'ki je prvi iz strahu pred lastno majhnostjo klical po varuhu in nikdar ,ni imel poguma živeti polno narodno življenje. Danes bi rad žel. česar ni sejal. A ljudska pamet je preprost a, ne more slediti vijugastim potom skvarjenega razumnika.
Kar dela naše ljudstvo odporno proti tuji propagandi -to je slovenska zavest in nič drugega. Kolikor je ta močna, je tudi n jegov odipor močan, kolikor je ta šibka, toliko daleč sega tudi vpliv tujih gesel in tuje propagande. Nima smisla, da bi v današnjem resnem položaju sebe slepili. Vse naše javno vzgojstvo in šolstvo je postavljalo državljansko vzgojo na osnovo nekega jalovega ju-goslovenstva, ki je v poudarjanju slovenske zavesti videlo protidržavno clelo. Jugoslovanski na-<|iojializem se je naravnost isf.il s- patriotizmom in državno zavestjo. Uspeh tega prizadevanja je bil, da se je naše učiteljstvo odtujevalo.
Vprašanje, ali smo Slovenci narod ali nismo narod, za naše ljudstvo ni nikdar obstajalo. Zanj je govorjenje o talkili stvareh popolnoma brezsmiselno. Jugoslovenstvo, kakor ga pojmujejo naši nacionalisti, mu je bol j tuje, iko ikak pangerman-ski plemenski nauk. Jugoslavija kot država nasprotno mu je neka povsem realna sila. s katero mora vsak dan_ računati, ki jo vsak dan čuti. Svoj odnos do nje si ureja po svojih skušnjah. Ni njegova krivda,
v. .	Nihče ga ni
učil ločiti eno od drugega. Za človeka, ki nima nobene narodne zavesti, postaja vprašanje države zgolj krušno vprašanje. Ce postavljate državljansko zavest takega človeka na preizkušnjo, bo modroval tako:
godilo. Ali hočemo zdaj čakati, da bodo naši jugo-sloveni pridobili naše l judstvo za svoj nauk': Ves državni aparat je bil na delu, in kaj smo v teh 20 eti.h, 'kar država obstaja, dosegli? Ali smo Srbe, Ir vate ju Slovence med seboj približali? Ali smo S T) a bol j sem, ,k , .smo lji|i ()h ustanovitvi tc
iz tega? °e Je '>clgOVOr nePON oljen, kaj sledi
Za nas je zaključek jasen. Samo ena not ie do državne zavesta našega ljudstva, i„ la Lt Lije skoziv slovensko zavest. Zaveden Slovenec se bo vprašal, kaj mu ta država za njegov narodni obstoj pomeni. I renasa4 bo marsilkako gorje in zapostavljanje.
ker ne bo zgubil upanja, da se današnje stanje prej ali slej spremeni in pridejo Slovenci do svojih pravic. Zaveden Slovenec vrednoti državo v prvi vrsti po tem, kaj mu za naše svobodno narodno življenje pomeni. Kdor mu to zameri, ta postavlja razmerje naroda do države na glavo. Ni država primarna vrednota, ampak narod. Kdor ho-°e državo slovenskemu l judstvu približati, ga mora Prepričali, da bi ob drugačni ureditvi Slovenci v tej državi lahko bolje in svobodneje živeli ko kjerkoli drugod. Narod ima pravico, da si ureja državo po svojih potrebah. Slovenska zavest je danes edina sila, ki lahko razgiba naše ljudstvo ter ga imunizira nasproti tujim propagandnim geslom. Podtalno deluje v duši vsakega Slovenca kot usedlina mnogostoletne skupne življenjske usode. I reba jo je le gojiti in širiti ter speljati v plodno smer. Vse naše vzgojstvo, vsa naša prosveta se mora približati ljudstvu in upoštevati njegova živa izročila. Buditi slovensko samozavest je edino sredstvo proti tujemu strupu.
Seveda mora vzporedno z narodno vzgojo iti tudi politična vzgoja našega ljudstva. Danes najbolj čutimo, kar smo v tem oziru zagrešili in zamudili. Nasproti mamljivim geslom in obljubam nasprotne propagande moramo postaviti svoj dr-žavnopolitični program in svoja udarna gesla. Ta gesla ne smejo biti naperjena proti nobenemu narodu v tej državi,
I ločemo tako državo, v kateri bomo Slovenci svojo notranje zadeve sami reševali in si svoje stanovanje v skupnem domu urejevali po svojem okusu. I ločemo o svo ji usodi kot narod sami odločati, ne potrebujemo nobenega varuha. S svojim denarjem hočemo sami gospodariti in zahtevamo tako ureditev države, da. bo enako služila slovenskim, srjbskim in hrvaškim koristim. Hočemo, da bodi država naša, da postanemo državni narod v pravem pomenu besede, torej sonositel ji državne moči in državne volje,
Hočemo na svojih slovenskih tleh biti svobodni gospodarji. Hočemo močno državo, ki bo lahko naše narodne pravice in koristi varovala in branila, zato hočemo, d.i	vsi	narodi	v	tej	dr-
žavi zadovoljni in predvsem enakopravni, enakopravni ne v tem smislu, v k a (eram je enakopraven kot. državljan vsalk cigan, ampak v tem smislu, da bodo vsi narodi imeli na svojem ozemlju enake pravice in bodo imeli vsa poroštva, da ne bo nihče mogel mimo njih odločati o njihovih življenjskih zadevah. Hočemo, da se rešijo ta vprašanja sporazumno od naroda do naroda in bomo v ta namen iskali prijateljev in somišljenikov na vsem ozemlju Jugoslavije, med vsemi njenimi narodi.
Občutje velikega tedna je leglo na slovensko zemljo in na slovenske ljudi, in tako jim je, kakor piše evangelist: »... in tema se je storila na zemlji ... in sonce je otemnelo in zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi.« Slovenski človek molči
V	tem času je treba, da nam vsem stopijo pred oči resnice.
Zavedati se morajo slovenski ljudje: da se zemeljska obla suče in da je izpreminja-nje osnovna postava vsega življenja in dogajanja: da je slovensko vprašanje tako zasidrano v naravnem pravu, kakor najbrž nobenega drugega naroda, ko slovenstvo ni nikdar in nikoli imelo imperialističnih ciljev in ne volje delati krivice komu drugemu;
Kdor ni plašljivec, se ohrani z lastno močjo, in gotovo dobi pomoč tudi od drugod. Slovenska dolžnost je, da vsakemu slovenskemu človeku vlijemo večji pogani in močnejšo slovensko zavest kot kedaj prej!
S temi opombami želi vsem sodelavcem, naročnikom in prijateljem in slehernemu pravemu Slovencu
vesele velikonočne praznike
Uredništvo in upravništvo »Slovenije«.
Velika noč 1918
I reteklo je dvajset let od tiste velike nočii v letu 11)18., torej orl časa, ko se je svetovna vojna bližala svojemu zaključku. Skoraj docela izčrpane armade osrednjih sil so pristopile k zadnjim nalogam, ki jih jim je ukazal dejanski voditelj nemške vojske general Ludendorff. Njegov načrt je bil naslednji: zbrati vse razpoložljive sile na zahodni fronti in prej, preden bi se zbrala pomožna ameriška armada, doseči odločitev s tem, da bi predrl fronto zavezniške angleške in francoske armade, obe armadi ločil, pognal Angleže v morje in osamljene Francoze končno porazil. Do potankosti izdelan načrt, je omogočil nemški armadi, da je izvršila vse potrebne priprave v največji tajnosti in nato navalila z iznenadljivo silo- na angleško armado na prvi pomladanski dan 21. ma rca 1918. predrla fronto in prisilila Angleže k umiku tik do Amiensa. Vtisk, ki ga je ta nemška zmaga napravila na zaveznike, je bil porazen in razumljiv. če se upošteva dejstvo, da zavezniški anglc-ško-lrancosk i armadi kljub največjim naporom in strašnim žrtvam v letih 1916 in 1917 nista mogli doseči pri vseli svojih ofenzivnih podjetjih niti daleč takega uspeha, kakor ga je nemška armada v 'kratkih desetih dnevih.
toda po prvih dnevih uspehov je napadalna •sila Nemcev popustila, armada je dosegla taktični uspeli predora, svoje strategične naloge pa ni izpolnila. ker obeh zavezniških armad ni mogla ločiti. Ludendorff je računal z vsem in mislil na vse. le na to ne, da bi mogla zaničevana angleška armada nuditi tak odpor, kakor ga je v teli odločilnih trenutkih. Oprti na junaško bojno pripravljenost armade so zavezniški državniki takoj po prvi osuplosti mogli hladnokrvno prestreči nemški udarec. Izvedli so enotno vodstvo zavezniških vojsk in ga poverili francoskemu generalu Fochu. Že pri prvem nemškem ofenzivnem poizkusu si je Foch zamislil načrt, ki ga je nato v poletnih mesecih izvedel z vso genialnostjo, in prisilil v pozni
jeseni leta 19.18. nemško armado h kapitulaciji. Seveda so prvi nemški ofenzivi pri Amiensu sledili še nadaljnji ofenzivni poskusi v Flandriji proti angleški armadi in pri Soissonsu proti francoski armadi, ki so strašno preizkusili potrpežljivost in odpornost zavezniških armad in civilnega prebivalstva;. Zadnji odločilni uspeli pa je pri vseh teh naporih izostal, ker izmučena in izčrpana nemška armada zbranim rezervam zavezniških armad ni bila več kos.
Ako bi: hoteli dogajanje svetovne vojne meriti s pravili dramatične umetnosti in bi si zamislili višek te svetovne drame v letih 1916. in 1917., so pomenili pomladanski dogodki leta 1918. nedvomno trenutek zadnje napetosti tik pred polomom. Nemška armada je žrtvovala v vseh teh bojih svoje zadnje sile, pretresla pa s svojimi uspehi ves svet do mozga. Tudi svoje zadnje iznenadenje so Nemci v zadnjih marčnih dneh razkrili strmečemu svetu. Dva dni po prvem ofenzivnem poskusu so pričele na Pariz padati granate iz zraka, saj tako se je zdelo. Na daljavo 120 km so pričeli Nemci obstreljevali Pariz z velikanskim, nalašč za to konstruiranim topom, v presledkih vsake četrt ure. Na sam veliki petek (velika noč je bila tega leta 31. marca) je velika granata zadela neko cerkev v Parizu, kjer so bili zbrani verniki jih 75 ubila in 90 ranila. Nemci svojega namena 'da bi zlomili potrpežljivost civilnega prebivalstva v zaledju, tudi s tem niso dosegli, temveč le zjrraž i nje vsega sveta, odpor za\ eznikov pa se je povečal Obstreljevanje Fari,.,, je bil« le Sbupen K trenutku zadnje napetosti, nekaj mesecev zatem so se morali Neme, že toliko umakniti, da s svo-
več'doseči!" t0pmŠk,nii iz"mi P«*iza niso mogli
; .	v	tistem	času	pri	nas?	Avstrija
je n a na koncu svojih moči, cesar Karel je po-s usdl po svojem svaku Sixtu doseči poseben mir. in j ego v a prizadevanja pa so svetu razkrili Fran-
cozi in s tem povzročili veliko zamero cesarja Karla pri Nemcih. Hočeš ali nočeš, pod vtiskom prvih vesti o problematičnih nemških zmagah v Franciji je cesar Karel, slabič kakor je bil, poskušal svoja mirovna (pravilno: kapitulacijskn) prizadevanja demantirati in se je vnovič navezal s svojimi izjavami na življenje in smrt z Nemci. Razkroj monarhije je postajal očiten na vseh straneh. Dezerterji s fronte so se množili v zaledju z vsakim dnem, preskrba prehrane je skoraj docela odpovedala, pogum zatiranih narodnosti je zrasteI tako mogočno, da tudi Slovenci s svojo zahtevo po svobodi nismo bili med zadnjimi. Moč Nemcev je vidno pojemala, samozavest Slovanov pa je rasla z vsakim dnem, kolikor bolj je bilo
mogoče presoditi, da pomenijo zmage Nemcev le zadnje napore že obupanega, premaganega in iz-črepanega naroda.
V tistih časih se je vršilo po Sloveniji mnogo zborovanj in sestankov, še več pa: razgovorov o vsebini majniške deklaracije, ki je pod silo dogodkov tudi na zunaj izgubljala habsburški okvir. Policija je skušala vretje še nekoliko ovirati, časnike so še plenili. Niso pa mogli zavreti prebujene samozavesti, ki usposablja, narod za borbo in zdržljivost. Ivan C ankar je tedaj še živ vzpodbujal Slovence z drzno besedo, drugoval mu je F. S. Finžgar in nešteto drugih. Prav tedaj je bilo slo-za velikim petkom pride velika so-vstajen je!
vensko geslo bota. pride -
Gospodarski položaj Slovenije
Iz poročila predsednika Ivana Jelačina na plenarni seji
Slovenija je postala čez noč soseda veli ogromno razvito industrijo, ki je derneje opremljena. Avistrija, s ■najtesnejših stikih, je bila za nas
Ne
■m-
cije z
ec la veli
najmo-katero srno bili v važna aktivna
gospodarska postojanka, posebno pa tudi za naš
i ........... \/ . . t. I \	i	rn<	I	ti	I	I	1.'	lil	Y	l’l*	V	11 \/ I 1,1
■turizem, zaposlenih
Veliko avstrijskih državljanov je bilo
............. industriji.	Dunaj pa je igral v
naši zunanji trgovini še zmerom znatno posredniško vlogo. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je nastalo vse polno vprašanj, ki jih je treba hibo rešiti. Tako vprašanje trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma, obmejnega prometa, pravne moči in več kot 20 gospodarskih sporazumov. Udeležba Nemčije skupno z Avstrijo v naši zunanji trgovini znaša nad 40%, da je naš trg zelo odvisen od obeh dežel. Vprašanje je tem bolj pereče, ker ima Nemčija: dirigirano gospodarstvo, ki ga mi nimamo. Različna pa je tudi struktura uvoza in izvoza med Nemčijo in Jugoslavijo. I rgovrnska pogodba z Avstrijo še ni bila odpovedana, vendar pa bo irnela priključitev na avstrijsko gospodarstvo velik vpliv, /a zdaj se morejo samo oceniti nekateri nasledki. Glede napovedanih boljših izvoznih pogojev v Italiji smo še skeptični, dokler se ne doseže širša podstava za medsebojno gospodarsko sodelovanje.
Nasledki zboljšanih političnih odnosa je v z Italijo v gospodarskem pogledu še niso prišli prav do izraza. Za izvoz našega lesa in živine se še ni našla prava kompenzacija. Zato tudi še ni mogoče obnoviti našega izvoza v Italijo v starem obsegu.
Na denarnem trgu se polagoma izvaja mobilizacija vlog. V ta namen je sprejel del denarnih zavodov posojila od javnopravnih zavodov. Se vedno pa je znaten del denarnih zavodov ostal brez izdatne pomoči. Denarni zavodi morajo zato pri obnavljanju svoje likvidnosti ravnati skrajno previdno. Bile so že tudi potrebne transakcije v najboljšem toku. ko je odpis 2.)% kmečkih terjatev pokvaril ves načrt. Velik del osvobojenih vlog pa se pretaka v Poštno hranilnico, kar pomeni praktično odtegnitev denarja iz njegove n Indologe za naš trgovski in stavbeni kredit.
nosne vi
Najboljši šivalni stroji in kolesa
I
po izredno nizkih
cenah pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
za vodo (bllz'u Prešernovega spomenika)
Večletno jamstvo!
Pouk v umetnem vezenju brezplačenl
v r-
Zbornice za TOI v Ljubljani
to. da pride vse zasebno denarništvo pod neke ste kontrolo Narodne banke.
Težak udarec je zadel denarne zavode z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. \ Sloveniji je prevzela’ Privilegirana agrarna banka od • )09 zavodov skupno 47.853 dolžnikov s skupno vsoto 479..”) milijonov din, kar pomeni veliko oslabitev substance zainteresiranih denarnih zavodov. Dejansko pa je v Sloveniji, kjer je bilo izredno veliko število posojil zasebnikov in zlasti iz trgovskih krogov, še težje. V račanje blagovnih dolgov v 12 letih pomeni brezobrestno vezanje obratnega kapitala na dolgo dobo let. kar je za trgovce bolj neugodno, 'kakor takojšnja poravnava za 50%. Poleg tega pa se je izkazalo, da je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov nepopolno in nezadostna tudi v drugih ozirih, se
o dokazuje tudi dejstvo, da je moralo izdati že več iz premim j ovalnih uredb in avtentičnih tolmačenj. Posebne težave so nastale, ker nova uredba vaškega obrtnika natančneje ne opredeljuje.
Posebno neugodna okoliščina pa je za bodoč-
nost našega gospodarstva davčna preobremenitev Slovenije. Medtem ko so v drugih banovinah samo 25% banovinske doklade, znašajo v dravski banovini 95%. Tudi imamo tu davščine, ki jih druge banovine ne poznajo. K temu pridejo še višje mezele, višji prevozni stroški ter višja življenjska raven delavstva. Vse to vpliva neugodno na našo proizvodnjo. Zato ima tudi industri ja, v drugih banovinah mnogo intenzivnejši tempo, kakor v dravski banovini.
Novi finančni zakon povečuje takse v blagovnem prometu po železnicah, pri carinjenju blaga ler povečuje za polovico tudi sodne takse. Poleg tega vsebuje finančni zakon pooblastila za uvedbo posebnega dodatka na državne davke, za kritje novega 4milijardnega posojila. Prva tranša tega posojila Im znašala, kakor slišimo. 7000 milijonov din. Nas predvsem zanima, koliko od nameravanih del bo izvršenih v Sloveniji. K podpisovanju posojila bodo pritegnjeni vsi socialni zavodi, denarni zavodi in delniška podjetja. O tem bo izdana še posebna uredba, s katero se bodo morali rezervni shladi obvezno nalagati v državne vrednostne papirje. Smer finančne politike zadnjih let, ki povzroča uvajanje novih banovi,inskih doklad in trošarin, ne da bi se zmanjšali državni dav.ki.se občuti v Sloveniji tem teže. ker je delež Slovenije pri razdelitvi skupnega davka mnogo prema j h en.
Davčno breme je v državi nesorazmerno razdeljeno. Obremenitev z državnim davkom je v dravski banovini skoraj še enkrat tako velika, kakor pa je državno povprečje. Tudi obremenitev s samoupravnimi dokladami je v Sloveniji največja.
Lam i je bilo v Sloveniji 72.000 predlogov za sodne eksekucije, pretežno za javne dajatve. I o javno kaže, kako težko izpolnjujejo slovenski davkoplačevalci svoje dolžnosti. So bolj značilno pa je
da se je v zadnjih letih zavarovalo zemlje-
kn | izno o.
dol
go v
za 214 milijonov din.
Sloveniji
'ri odmeri davkov se le preveč pozablja, da je danes možnost zaslužka do skrajnosti izčrpana.
Opazovalec
Narodna banka ne nudi slovenski izvozni trgovini. industriji in produkciji tiste opore, ki sc je od nje pričakovala. Od vseh meničnih posojil N. B. v višini 1431 milijonov dim je bila Slovenija udeležena samo s 104 milijoni. Pa tudi glede lom-bardnih posojil ni nič bolje. Zanimivo je. da odpada od vseh vlog na žiro račune na Slovenijo samo dobrih 4%.
V preteklem letu pa je postala Narodna banka tudii odločilen činitelj v naši zunanji trgovini in trgovinski politiki ter dirigira kredite naše zuna-nje trgovine. Stvar bi bila v redu, ce ne bi odi o-čali predvsem bančno-iebnični vidiki, oziri uravnoteženja klirinških plačil ter cene tujih plačilnih sredstev za državo. Gospodarski krogi dostikrat zato ne morejo razumeti ukrepov Narodne banke. Ugotoviti pa je treba, da se Narodni banki ni posrečilo, da bi zmanjšal« zastoj v klirinškem prometu. V svojem poročilu sicer trdi, da sc kot osrednja kreditna naprava zaveda dolžnosti za funkcioniranje domačega denarnega trga, v resnici pa vidimo, da je ves njen interes uperjen v
Velika slovenska koncertna dvorana
Pred nekaj tedni je bilo na ljubljanskem magistratu zborovanje zaradi oživitve tujskega prometa. O predlogih, ki so, jih postavili poklicani in nepoklicani ljudje, so obširno pisali ljubljanski dnevniki, tudi o takih, kakor so bili n. pr. o prirejanju bakljad in voženj v ozaljšanih čolnih po Ljubljanici, predpustnih maškarad, umetnih ognjemetov in drugih podobnih imenitnosti, ki jih v večjem ali manjšem obsegu lahko napravijo kjerkoli in ki gotovo ne morejo dati Ljubljani nobene privlačnosti za resne tujce, še manj pa ustvariti Ljubljani ugled v tujini. Na omenjenem zborovanju je pa bilo povedano tudi, da misli ljubljanski veliki sejem postaviti veliko dvorano, ki bi imela 3500 sedežev in ki bi bila uporabna ne le za razstave, ampak tudi za druge prireditve (glasbene itd.). Znani ravnavelj velikega sejma je. kakor je poročalo »Jutro« 20. marca I. I., govoril nekaj tudi' o podpori »merodajnih činiteljev«. s katero bi bilo mogoče tako dvorano na prostoru velikega sejma postaviti še letos in bi stala kakšen milijon dinarjev. Nekdo je še omenil, da naj bi pri zidanju te dvohane mislili tucli na to. da bi bilo mogoče prirejali v njej gledališke predstave. Dilentantizma je v Ljubljani že več kot preveč in so n. pr. diletanti v stavbarstvu po vojni in predvsem v zadnjem času napravili v Ljubljani take stvari, da resen človek zmaje z glavo, če vidi nekatere teh »mojstrovin« in začne v resnici lahko dvomiti o kulturni ravni pri nas. V Ljubljani, ki je in mora biti duhovno središče vsega slovenstva, res ni dandanes prave koncertne dvorane, čeprav prirejajo koncerte v treh ali štirih dvoranah, med tem ko sta bili še pred vojno (Ive priprav ni koncertni dvorani. Ne gre pa. da bit s podporo »merodajnih činiteljev«. torej a slovenskim davčnim denarjem postavljali na velikem sejmu koncertno dvorano, ki bi jo porabljal veliki sejem pred vsem za svoje sejmske razstave in b> stala na sejmu! Kako naj bi bila sicer videti dvorana, ki je obenem prostor za sejmske razstave in za velike koncerte (o gledaliških predstavah celo ne more biti resnega govorjenja), res ne ve nihče, ki je ke-daj videl pravo koncertno dvorano kje v zahodni Evropi. V Ljubljani je treba, in to prav kmalu, postaviti pravo koncertno poslopje z veliko dvorano vsaj za 2500 ljudi, ki pa mora imeti notranjščino prirejeno, kot je potrebno (orgle, pravi koncertni oder itd.), pa tudi vse potrebne postranske prostore in mora biti tudi pravilno sezidana zaradi akustike, za kar je treba stavbarja, ki je izveden v akustiki dvoran. Taka koncertna stavba naj bi bila del poslopja ljubljanske »Glasbene akademije«, ki bo. kakor upamo, še letos ustanovl jena. Sedanji prostori ljubljanskega konservatorija ne bodo zadostovali za »Glasbeno akademijo«. Treba bo poskrbeti za novo poslopje za to visoko šolo. Skupaj z novo stavbo za visoko šolo »Glasbena akademija, ki bi morala stati kje v sredini mesta, bi
naj napravili tudi koncertno stavbo z veliko in malo koncertno dvorano in z vsemi postranskimi prostori. Slovenski glasbeni dom mora imeti monumentalno in reprezentativno zunanjost in bi moral stati v sredini mesta že zaradi obiska koncertov in i udi dijakov. Če ne bi šlo drugače, bi morali podreti: kakšno staro poslopje, da bi dobili stavbišče.
Bog nas pa varuj tka ki
i modernih »arhitektov!« Če prodaja, svoji hiši in »Fil-Fillui rmonijo
bi »Glasbena malica
harmonična družba »Filharmonijo« (to mogoče ljubljanski borzi), bi bila. s tem že dana finančna podlaga. Slovenski glasbeni i dom bi stal gotovo kakšnih 7—8 milijonov. Ker bi pa: država morala za »Glasbeno akademijo sicer plačevati najemnino. bi bila prisiljena prispevati za novo stavbo. Vprašanje je treba rešiti v jedru, neresna ■onemogočil j e resno stvar. Veliki sejem pa lahko zida sam na sejmišču velli.ko d
biti. da bi se kdo pog-
rešitev seveda dvorano za
sejmske namene, ne sime pa
noje skliceval na to, da ima Ljubljana ze na sejmu svoje koncertno poslopje.
Slovenski glasbeni dom s koncertnim poslopjem in prostori za visoko solo b. naj Inl last »Glasbene matice« in »Ljubljanske lilharmo.nije«, če bi dali osnovno glavnico, ko bi prodali svoja, poslopja. Država naj bi pa dala manjkajoče milijone za to, da bi imela 'nova »Glasbena akademija« prostore zastonj in bi ne plačevala najemnine zanje, ampak samo vzdrževalne, stroške.
Našim prijateljem!
Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kar največ mogoče. Prepričani smo, da to žele ne le naši dosedanji naročniki, ampak vsi prepričani Slovenci. Zato prosimo vse naše naročnike in prijatelje, da naj nam pridobivajo novih naročnikov. To zato, da list tvarno podpro in pa da se slovenska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku je treba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novib plačujočih naročnikov, da ne omagamo.
Naslove novih naročnikov naj pošiljajo naši prijatelji na naslov: UPRAVA TEDNIKA »SLOVENIJA«, LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA i?.
Uprava tednika »Slovenija«
Spominjajte se tiskovnega sklada tednika »Slovenije"!
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika »Slovenije«.
Položaj naše industrije
Nekaj glasov.
»Naša_industrijska produkcija se je \ tekočem letu (1937) v omogočeni izpopolnila in postala neodvisna: od zamejstva. Tako moramo predvsem omeniti velika investicijska dela v predi 1 niški industriji, ki je kljub znatno povečanemu številu vreten polno zaposlena v treli izmenah. Železarska industrija se je z zgradbo novih naprav uspo-so uia za direktno predelavo domače rude in poslala tako končno neodvisna od zamejstva...«
(trgovski list, 24.. novembru 1937.)
»Zastoj v industrializaciji Slovenije. V prvi povojni dobi^ je Slovenija zavzemala v naši državi dominantni položaj kot industrijska pokrajina. I oda že v letih pred krizo smo opažali, da se tudi v ostalih pokrajinah države naglo razvija industrija in to celo v hitrejšem tempu kakor pri nas v Sloveniji. V zadnjih letih pa beležimo v industrijskem razvoju Slovenije že skoraj popoln zastoj. medtem ko se je v ostalih delili naše države pričela industrija znova naglo nadalje razvijati... Država vrši malo javnih investicij v Sloveniji, in se listini redkim podjetni kom. ki so pripravljeni v Sloveniji ustanavljati industrijska podjetja, se delajo težkoče. Znano je. da oh sto j i v Belgradu močna, tendenca, da se važnejša industrijska podjetja ne smejo ustanavljati v Sloveniji, češ da jo Slov eni ja preblizu meje. V kategorijo važne industrije pa menda spada prav vsaka industrija____________
(Jutro. 27. junija 1937.)
»Industrija se seli iz Slovenije. Iz Zagreba poročajo. da je ravnateljstvo Zedinjenih tvornic stekla d. d. na svoji zadnji seji sklenilo, da se pretežni del obratov tega podjetja v I Irastniku. Straži m križu pri Rogaški Slatini prenese v Zemun. Ro inlonmacijuh »Jugoslov. Idovda« je bila za ta korak Zedinjenih tvornic stekla merodajna predvsem razlika glede samoupravne davčne obremenit vej ki je danes v dravski banovini desetkrat večja nego na ozemlju uprave mesta 13 el grada,«
(Jutro, 21. decembra 19'37.)
»Industrija se seli iz Slovenije. V bližini M bide n ovca bodo zgradili (vernico šamotne opeke in samotnega materiala, ki je potreben za oblaganje peči in v metal urgični industriji. Tu pa ne gre za novo podjetje, temveč se bo obstoječa tvor ni ca šamotnega materiala v Celju preselila na jug. Razlog za to preselitev je okolnost. da je v bližini Mladenovca na razpolago surovina za izdelavo ša-'motne opeke. gotovo pa boža preselitev merodajna 'n tazlika \ samoupravni davčni obremenitvi.«
(Jutro, 23. januarja 1938.)
»Industrijski razvoj Belgrada... V Belgradu se ne pobira nobena banovinska doklada na neposredne davke, občinska doklada pa znaša le 20 odstotkov, medtem ko v drugih mestih, zlasti v Sloveniji, znatno presega 100 odstotkov. Po števi-j'1 Podjeti j je bil od prevrata razvoj industrije v Belgradu naslednji: leta 1919. 67. leta 1927. 137. leta 1935. pa 173 pori jeti j.
povečalo za 40 podjetij.« ,.	ceigraou	sc
(Jutro, 20. av^usitu 1937.)
»V zimskih mesecih se je začelo krčenje obratov v v ec industrijskih panogah, število industrij se je celo zmanjšalo. 1 ako je padlo število industrij za •)...	(Trgovski	list, 8. aprila 1938.)
Jugosloveni in enakopravnost
»Samouprava« od 8. t. m. piše pod naslovom »Prebujena vest ali nekaj drugega« v prvem odstavku takole:
Na sestanku Združene opozicije v Banjaluki je tudi
kosta Majkič..........spregovoril	tele besede: »Pri
^porazumu je bilo z naše strani Hrvatom mnogo popušča no.«
Mnogo, to se pravi v številnih stvareh. To pa se še ne pravi preveč. Mnogo in preveč sploh nista v nobeni logični zvezi. Lahko je včasih malo preveč, a včasih je tudi mnogo lahko premalo, celo precej premalo. V tem primeru je to že celo očitno, kajti vsakdo ve prvič, da Hrvatje, kakor tudi Slovenci, od Srbov sploh ničesar ne zahtevajo. Kajti zahtevajo samo svoje. Morebiti se utegne sicer tudi že to zdeti kakemu Srbu mnogo,
če se je že popolnoma navadil stanja, da gre Hrvatom in Slovencem malo, namreč niti lastne stvari ne. Toda gotovo ga ni človeka,'ki bi štel naravnost za preveč, če se da vsakomur svoje.
Ti osnovni zakoni zdrave pameti pa menda ne veljajo pri nas povsod. Kajti takoj nato. v drugem odstavku istega sestavka piše »Samouprava« dalje:
.......... Glavno	je,	da	sprevklevajo	ipolitiki iz
Združene opozicije, da je šlo njihovo popuščanje predaleč.
In »Samouprava« še dostavlja:
Vemo, na čigav račun se je popuščalo...«
Abra, kadabra . . . pa se je spremenil listi hudo ozirui mnogo kar pod mokrim peresom jugoslo-venovim v preveč. In tako naj bi bila zaznamovana zahteva Slovencev in Hrvatov, ki zahtevajo samo svoje, kot nepravična, pretirana, škodljiva. In zlasti naj bi bila v dodatnem sestavku zaznamovana vsaka zahteva Hrvatov in Slovencev po pravici in enakopravnosti kot nekaj.'kar gre »na račun« Srbov, če že ne sploh na račun države.
Naša zahteva namreč, naj prispevajo vsi trije državni narodi Jugoslavije za skupne državne razmere v enakem razmerju, sicer pa naj upravljajo svoj denar za svoje stvari sami!
A'o
VSE ZA PISARNO
do lm ol ju u t popzaolju
Madrid
UUBiJANA ^TirrSeval hotela Slon
^■gVVfllTI
Nemško-poljski sporazum glede manjšin
Ob sedanjem političnem položaju koroških Slovencev po izvršeni združitvi Avstrije z Nemčijo utegne marsikoga zanimati, po kakšnih načelih sta uredili Nemčija in Poljska vprašanje svojih narodnih manjšin na ozemlju pogodbene države. Besedilo tega sporazuma se glasi:
.1. Medsebojno spoštovanje nemškega in poljskega naroda, onemogoča je samo po sebi vsak poskus prienačevanja manjšine, ono izključuje, da postane negotova pripadnost katere koli osebe k manjšini ali da komu preprečuje svobodno priznanje. da spada k dotični manjšini. Zlasti se ne sme pritiskati na maloletne ude manjšine z namenom. da bi se ti odtujili manjšini, kateri pripadajo.
2. Vsak člen manjšine inm pravico, da nemoteno rabi svoj jezik v besedi in pismu tako pri osebnem gospodarskem občevanju kakor v tisku in na javnem zborovanju. Pripadniki manjšine ne smejo imeti škode niti zaradi gojitve svojega jezika niti zaradi ravnanja po šegah svojega naroda tako v javnem kakor v zasebnem življenju.
3. Členom manjšine je poroštvovana pravica združevanja v kulturne in gospodarske namene. Manjšina sme vzdrževati in ustanavljati šole v svojem materinem jeziku. Na cerkvenem področju sme manjšina imeti svoje versko življenje in svojo cerkveno organizacijo. Vmešavanje v obstoječe razmere na polju veroizpovedi in človekoljubnega dela ni dovoljeno.
4. Pripadniki manjšine se ne smejo ovirati zaradi pripadnosti k tej manjšini niti pri volitvah niti pri izvrševanju svojega poklica, niti ne smejo biti prikrajševani pri svojem gospodarskemu delu. Na gospodarskem polju imajo enake pravice kakor pripadniki državnega naroda, zlasti glede posesti in pridobivanja nepremičnin.
Sem ter tja
Pomisleki ob „Braniku“
Nad »Pomisleki hribovca« našega celjskega dopisnika se nacionalni »Branik« ne more pomiriti. Ponatisnil jih je, da bi jih razumel, pa le ne gre in ne gre. Za nacionalno pamet je samo značilno, kakšne sklepe dela iz tega svojega nespoznanja. Ker jih namreč on ne razume, pa predlaga nam. da bi pred priobčevali jem takih dopisov poslali prej dopisnike v otroški vrtec in da bi se tudi tam sami ogledali po kakem novem tečaju. Toda tečaji so potrebni po zdravi pameti tistemu, ki česa ne razume, ne pa za tistega, ki razume. Torej ne tako. kakor umuje bebček v opereti: »Zato ga ne vidite, ker je on slep!«
In ker smo že večkrat priporočili »Braniku« bolj prijateljsko razmerje do logike, nam »Branik« odgovarja na takšenle edinstveno izviren način: ....... bi lahko poslušali predavanje o logiki«. Spričo te globokoumne in duhovite zavrnitve smo se spomnili na doživljaj vzgojitelja z nebogljencem. Šel je po cesti vzgojitelj, pa srečal paglavca. Ves zanemarjen je bil in umazan, in nos mu je bil u-e-dinjcn z usti na, recimo, nečeden način. Pa ga posvari vzgojitelj:
»Kakšen pa vendar si, umazan ves in smrkav, pojdi, pa se umij!«
»Saj ni les, ti si smlkov!«
Čast biti hlapec
Dne 5. aprila se je sestal v Burgosu ministrski svet generala Franca; in sklenil razveljaviti zakon o avtonomiji Katalonije. Ta sklep je razglasil notranji minister s temile besedami: »Ministrski svet je sklenil zakon, s katerim dobe katalonske pokrajine zopet čast, prav tako kakor njihove sestrske pokrajine, da bodo del Španije, s čimer je razveljavljen zakon o avtonomiji Katalonije.«
Vsekako je to prav posebna čast: zgubiti svobodo. zgubiti pravico do enakopravnosti svojega jezika, do gospodarske in socialne enakopravnosti, pa vse te vrednote, ki so edine svobodnega človeka in naroda vredne, zamenjati za »čast« hlapca:, za »pravico«, da ga vlada v imenu »bratovstva« tuj človek. In še za pravico, da mora za lastno izkoriščanje tega tujca še plačevati.
— Od Šabca naprej vozi lokalna železnica, ki je pa ni v nobenem voznem redu. Putnik sicer ve zanjo, ne more pa dati nobenih pojasnil glede odhoda. in prihoda njenih vlakov.
— Povsod na svetu potrjujejo izkaznice za znižano voznino blagajne pri vhodu na razstavo ali sejem. Na radijski razstavi v Belgradu pa so pošiljali obiskovalce s takimi izkaznicami v »kan-celarijo«, ta pa v paviljon. Kdor je bil toliko srečen, da je takoj zadel pravi paviljon, mu je ostalo še nekaj časa za ogledovanje, če ni bil že preveč u trnjen.
— Kadar se kdo sklicuje zaradi kake nerodnosti na zaupnike, je dobro prepričati se, če zaupniki niso bili morda zakupniki ali celo le upniki.
— Med listom in lističem je lahko velika razlika: ne po velikosti, ampak drugačna. Za lističem so navadno ljudje, za listom pa večinoma kapital. Lističe pišejo običajno somišljeniki brezplačno, liste pa največkrat najemniki po ukazu. Listič je glasilo živih ljudi, list pa trobilo lastnikov kapitala.
Kje smo?
takele dopise dobivajo te dni tudi slovenski ljudje in. podjetja:
Dne 15. t. m. izide prva številka našega lista, oclo-benega po državnem tožilstvu.
Vabimo vas kot arijski, naš domači gostinski obrat, da oglašate v njem. Velika količina lista gre med nase Slovence izmed meje in bo vaš oglas v našem listu zanje legitimacija pravega domačega (to je slovenskega ali nemškega iz Slovenije) podjetja.
Plačljivo po izidu lista.
Od j udov in tujcev ne sprejemamo oglasov.
Cena 1.500 po strani plus 1.500 obveznega prispevka za fond, ker drugače ne sprejmemo oglasa. Najmanjši oglas ena ose m i n tr ides et inka strani, oblike »Trgovski list«.
Vi ste edini vabljeni iz vašega okraja.
Smer listu daje g. arh. A .... J ....
Slovenski pozdrav
... č“ak »BOJ«, mesečnik za nacionalno-sociatistično Jkr!iu'8a	misleči	slovenski narod.
Taki dopisi	so	mogoči	po
devetnajstih letih j ugaslovemsbo nacionalnega gospodovanja pri nas. In samo zaradi jugoslovensko nacionalnega 19 letnega gospodovanja so mogoče take stvari pri nas.
Mali zapiski
Prepovedani knjigi.
Ali ste poravnali naročnino?
nm|.!5n°P':a4dn/?V? v Zagrebu je prepovedale prodajati m siriti tele knjigi:
1. »Bukva«, ki jo je spisal Hasan Kikič;
Krleža	S1	muove<<’	J°	Je	spisal	Miroslav
Knjigi sta izšli v Zagrebu.
Prepovedano predavanje.
Prepovedano je bilo predavanje prof. Edvarda Kocbeka o vprašanjih malega naroda, ki je bilo napovedano za .soboto, dne 9. t. m. v Mariboru.
Novo naziranje o demokraciji
Te dni je govoril bivši minister Gjura Jankovič na neki seji pododbora JRZ v Belgradu. Jankovič je znan po .svojih jugoslovenskih izjavah, tudi mi smo jih že nekaj zapisali. To pot je oznameno-val stališče sedanjega režima do demokracije. Rekel je:
Mi smo demokratični samo, kjer demokracija ne more škodovati ljudstvu, narodnim in državnim koristim, a nismo, niti ne bomo, kjer bo to .škodovalo koristim državne celote in narodne enotnosti.
Kedaj utegne kaka stvar koristiti ali škodovati ljudstvu in državi, odloča seveda po tej logiki demokrat te zvrsti sam. Ali z drugimi besedami: če je ljudstvo zame in z menoj, sem demokrat, če ni, nisem in ne bom. Kajti samo jaz vem, kaj je dobro za ljudstvo. Ljudstvo pa niti' ne sme misliti, da ni dobro, tudi če se čuti še tako slabo.
Naša svoboda.
Takole opeva »Samouprava« politično svobodo v Jugoslaviji:
..........vladavina	najširše	politične	svobode in
največje politične strpnosti. Vsak državljan te države se je lahko posvetil brez ozira na svoje politično ozrna-meinilo političnemu delu, lahko je šel med ljudstvo, kjer je mislil, da bo imel uspeh, in tam razvil kakršno koli politično delo.
To piše »Samouprava« popolnoma resno na uvodnem mestu dne 7. letošnjega aprila!
Balkanska zgodba.
Srbski prevajalec dr. Drag. lkonic je prevedel knjigo nekega angleškega pisatelja o »Sodobni Evropi«. Da ji pomaga na knjižni trg, je izdal o njej prospekt. Na tem prospektu pa zavzema najvidnejše mesto slika, pa ne morebiti slika tistega, ki je pri vsaki knjigi poglavitna oseba, namreč pisatelja samega, ampak tistega, ki je precej postranskega pomena, namreč slika samega gospoda
—	prevajalca.
Položaj v Franciji v nekaj besedah.
Francija rabi milijarde za nadaljnje oboroževanje. Desnica in njeni finančni eksponenti v senatu ne dovolijo finančnih ukrepov, ki bi bili po-
Janez Kocmur:
K Tumovim spominom
(Nadaljevanje)
Od šolske mladine pa se ni zahtevalo samo pri-trgovanje od ust, beračenje in darovanje v vojne namene, silila se je temveč tudi k brezplačnemu mezdnemu delu. Na dovoljenje c. kr. deželnega šolskega sveta, da se sme po šolali nabirati denar in oblačilno blago, je izdal Dimnik okrožnico (str. 23. poročila za 1. 1914-15), ki se glasi: »Učiteljice in učenke ljubljanskih dekliških šol bodo na predlog obeh mestnih šolskih nadzornikov izdelovale za vojake in njih revne otroke volnena zimska oblačila, kakor: jopice, čepice, nogavice. i. dr. Ker bo to veljalo minogo denarja, zato naj učenci v ta namen doinašajo denar in sivo volno, ali pa že narejena, zgora j imenovana oblačila . . .« itd. — Čudna logika: na eni strani se je mladina pozivala, naj na svojo obleko pazi, »da bo dobra še po vojni«, na drugi pa nagovarjala, naj jo daruje »za vojake in njih revne otroke«. Uspeh te akcije je bil kaj značilen; po poročilu se je nabralo pri 486 učencih »35 kron v denarju, mnogo blaga, oblačil, čaja. ruma in konjaka«. Samo 35 kron pri tolikih učencih ni pokrilo niti stroškov za prelito črnilo, papir itn zamujeni čas.
Opisovati podrobneje še druge akcije in zbirke med šolsko mladino bi bilo odveč, ker so si bile vse podobne kakor jajce jajcu. I enor vseh je bil: Daj in zopet daj! Jej olupke, otrok, da boš prihranil vinar; hodi bos; daj srajčko, če jo imaš, da jo bomo zamenjali za svinec. Povsod so silili v ospredje cesarja, častitljivega starčka, ki neizmerno ljubi »svoje« narode, posebno otroke. Odrasli 'niso verjeli tem bajkam nič manj kakor otroci, zlasti v začetku, ko stiska še ni bila tako velika. Nekoč sem bil priča, ko je v Stritarjevi kavarni na Sv. Petra cesti neki uradnik potegnil iz žepa kos zavitega vojnega kruha, ga nekaj časa ogledoval, nato pa pokazal okoli sedečim, rekoč: »Saj ni tako napačen... Človeku kar dobro de, ko ve, da je takega tudi cesar .. .« Mož je bil kar užaljen, videč, da se vsi samo muzajo, ne reče pa nihče nič.	<
Cesar, za katerega je šlo, ni dal ničesar, vsaj zastonj ne; kadar je pa kaj odrinil iz »zasebne ša-tule«, kakor so pisarili, je dobil z obrestmi povrnjeno. Nadvojvoda Friderik, »oče vojakov«, in drugi udje cesarske hiše, so delali kar odkrito velikanske dobičke. Tu mi prihaja na misel satira
trebni. Hočejo vreči večino ljudske fronte. Sporazum vseh straink desnica odklanja. »Oeuvre« pripominja: »Ali moramo res zopet počakati na Char-leroi (vpad v Belgijo), preden se bomo združili, preden se bomo zavedeli, da se je vojna praktično vzeto že začela?«
Francija in Španija.
General Armengaud je v zadnji »Europe Nou-velle« napisal takole: Franco je dal obljube. Toda dandanašnji so nekaj vredne le stvarnosti in poroštva. Danes je 700 modernih tujih aeroplanov v Španiji in 75.000 tujih čet. Ali se ne bi končno pripravili na to, da s pristankom Barcelone, in morda tudi Burgosa, zasedemo otok Minorco in pristanišči Alicante in Kartageno? To bi vsaj zaščitilo naše prometne zveze z Alžirom in Oranom do dneva,, ko bi italijanske in nemške čete vljudno zapustile španska tla. — General še do-daje značilne besede: Toda to more biti samo vprašanje skupne angleško-francoske zasedbe.
Popravljen slovar.
Znani španski radijski napovedovalec general Queipo de Liano je zadnjič rekel: »Mi smo vrgli besedo sočutje iz našega slovarja.« General je napravil prav, da je povedal resnico. To je gotovo storil zato, da bo laže vodil borbo za pokristjanjenje Španije, ker se mu zapeljana »množica smili«.
Na življenje in smrt.
Angleško in francosko delavsko časopisje poroča o silnem odporu, ki nastaja med najširšimi plastmi katalanskega naroda. Jz teh poročil je razvidno, da se je od 6.000 vojakov, ki so prišli čez Pireneje v Francijo, samo 200 vrnilo na nacionalistično stran. Vsi ostali pa so se vrnili v 'katalan-sko republikansko vojsko. Prvi dnevi po bombardiranju Barcelone so bili resnično porazni. Sedaj ja se vrši po vsej republikanski Španiji nova mo->ilizacija, ki zbira nove sto tisoče vojakov. V Ka-talaniji grade novo moderno obrambno linijo. Odpor republikanskih čet je bil zlomljen pri začetku ofenzive na nekaterih odsekih fronte, ker je bila Francova vo jska na novo tehnično najmoderneje opremljena, in največja hrabrost ni mogla predora preprečiti. Svobodoljuben narod, ki ve, kaj ga čaka, če bo poražen, je zbral vse sile v močan odpor. Zato so kot nikdar doslej zbrane vse sile od katoličanov do anarhistov v obrambo domovine.
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.
na naslov enega nemških knezov, ki sem jo bil bral svoje dni v »Simplicissimu«. Nekoč je živel vladar, silno častihlepen in skop. Po sredi njegove dežele je tekla reka, čez katero je vodil en sam most. Ob nastopu vladanja je dal ta most zapreti brez povoda. Razburjenje, ki je nastalo zaradi tega, se je kmalu poleglo. Ljudje so se polagoma privadili, mladina pa je sploh mislila, da je bilo vedno tako in da ne more biti drugače. Ves promet preko reke se je vršil s čolni. Ob petindvajsetletnici vladanja pa da vladar most spet odpreti. Velikansko navdušenje, posebne izdaje časopisov, slavnostni govori, odposlanstva in zahvale, godbe, zastave, razsvetljava, obhodi, vse je kakor obnorelo. Vladar se je silno prikupil. Veljalo ga ni nič; nasprotno, še zaslužil je, kajti vpeljal je mostnino ...
Da so učenci raje donašali, so jih nenehoma spodbujali z govorjeno in pisano- besedo. In I) i m -nik je to znal kakor malokdo. Prav za prav bi bil moral postati davkar, vsaj pa davčni izterjevalec. Izkazal se je tudi drugače, celo kot veroučitelj, a ta poklic bi bil najbolj ustrezal njegovi dejavnosti. Revni seveda niso mogli tekmovati z učenci imovilejših staršev, zaostajati pa tudi niso hoteli pred svojimi tovariši in učitelji. Pomagali so si na kakršen koli način, mnogi tudi s tatvino, listi čas niso bile varne pred mladimi in starimi tatovi stvari, ki jih prej nihče še pogledal ni: kljuke od vrat in oken, kavlji, vijaki i. dr. Eni so kradli iz jo trebe, drugi iz patriotizma. Ali ti oboji so bili e postavno nepriznani nasproti svojim tovarišem, ki so izvrševali ta posel oortoma, tako rekoč na industrijski osnovi. Prve so prijemali, drugih se niso dotikali; še Obdajali so jili z naslovi narodnih gospodarnikov.
Krona vse Dimnikove delavnosti je bilai slovesna zaprisega učencev dne 2. decembra 1915. Zbral jih je v šolski telovadnici, stopil prednje in imel navdušen govor; dejal je med drugim: »Preljubi učenci!... Pomemben je današnji dan . .. ker svetovna zgodovina ne pozna vladarja, ki bi... tako modro vladal svojim narodom. .. danes je naša ljubljena Avstrija nepremagljiva in stoji trdno kakor skala ...« itd. Nato so učenci v zboru govorili prisego »neomahljive vdanosti in zvestobe ter iskrene ljubezni do posvečene osebe Njegovega Veličanstva in do prejasne vladajoče rodov i ne Habsburške.«
O prisegi, ki je prisiljena, je povedal že L. N. Tolstoj svoje mnenje. Bil je sploh zoper klicanje Boga za pričo. O pravilnosti tega nazora so
Potrebno vprašanje.
Anglija hoče oboroževanje čim bolj pospešiti. ■	Zato se dogovarja s strokovnimi organizacijami
’	glede urnika in ostalih delovnih pogojev, ki bi
mogli pospešiti produkcijo. Pril razgovorih, ki jih imata Chamberlain in Thomas Inski p. so zastopniki Zveze inženirskih organizacij zahtevali, da jim vlada pove, za kakšne namene se oborožuje, da bodo strokovne organizacije vedele, v kakšen j namen bodo nudile pomoč, katero vlada prosi. Ali služi oboroževanje za imperialno vojno, ki se bo r	razvila šele potem, ko bo že Evropa prepuščena
j	fašizmu, in bo Anglija ostala brez zaveznikov?
j	Strokovne organizacije imajo prav, če vprašujejo
i	V.^£?I^Q’ c^a iilu Pove jasno pot o svojih zunanje po-
j	litičnih smernicah.
s	Abesinija	na	dnevnem	redu.
Nasledek angleško-italijanskega sporazuma bo tum v tem, da bo Anglija pri Društvu narodov stavila predlog za priznanje tega »dovršenega dejstva. Angleško časopisje je že ves mesec polno poročil o Abesiniji, ki povedo, da se Abesinci ne I	morejo umiriti. Pet tisoč vojakov je bilo poslanih
samo, da zavarujejo cesto iz Desija v AdisAbebo. i	Zadnje leto nastopajo Abesinci. katoliki, mohame-
;	davnc/ P°Sani vedno bolj složno. »Times« je po-
J	rocal 31. marca tega. leta, da «o se pričeli napadi
-	na italijanske čete olb sudanski meji in na severo-
>	zahodu. Nemiri so tudi drugod'.
Dogodek v vlaku.
Dopils.
Nekega nedeljskega jutra sem se peljal z vlakom proti Murski Soboti. Na eni izmed postaj med :	Ormožem in Ljutomerom je stopil v kupe mož
srednjih let z oblastnim izrazom na obrazu. Čez kratek čas se je razvil med njim in nekim potnikom razgovor, seveda ne v slovenskem jeziku. Prišlec je glasno razlagal, kako ga je prejšnji dan nekdo nahrulil zaradi nekega znaka, katerega je tudi zdaj imel pritrjenega sicer za sedaj še na bolj skritem mestu, in kako mu je potem »povedal«. Bahavo se je oziral po sopotnikih in povedal tu in tam tudi katero slovensko besedo... Dva druga potnika sta se pogovarjala o trgovini z avtomobili in motocikli. Naš junak je seveda tudi tukaj živahno posegel vmes in pripomnil, da jih bomo kmalu že čiisto poceni dobivali, in da ima v neki državi že vsak delavec svoj avto ali vsaj motocikel(!).
mnenja lahko različna; da. je siljenje šestletnih otrok k prisegi najmanj, kar se more reči. neokusno, o tem pa ne more biti nesoglasja. Gotovo jih je bilo med učenci mnogo, ki še niso bili pri prvi spovedi in obha jilu — vsaj o teh se more reči, da se niso zavedali pomena prisege, ki sr jim je vsiljevala. Ta jim je bila zgolj nekaj zunanjega, všečnega že zato, ker ni bilo pouka. Kaj so si mislili učenci ob prevratu, spomni vsi se te prisege, videč svojega voditelja bežečega, da so se mu videli lo podplati!
Po vsem, kar je sledilo pozneje, naslaja vprašanje, kaj je bilo pri Dimniku bolj trdno: ali omahljiva neomahljivost njegovega prepričanja, ali omajna neomajnost njegove vdanosti in zvestobe. Dokler je bil na neomajnem položaju poveljnika mlade »civilne armade« in s svojim bojevanjem »v duhu« ni nič. tvegal, je bil brez dvoma zvest vojak. Zvest vojak je bil tudi tisti rejoni major y Narodnem domu, ki je upravljal skladišča starih cunj in je vedel, da lahko dobi Pri .»Slonu« vsak hip par vrčkov piva. Podobni »vojaki v duhu« so se prispodabljali — a to resnično samo v duhu — tistemu vojaku v Pompejih, ki je vztrajal na straži, d asi ga je oblivala lava. Morda je hotel zbežati, nemara je že bil na begu, pa ga je dohitela nesreča v položaju, da je videti, kakor da straži še danes rimskega cesarja. Najbolje je, da verjamemo šolskim čitankam priznamo tistemu možu vse vrline zvestega vn' jaka. Sicer je pa dobro, da je mož umrl takrat; Kajti pozneje bi bila zasenčila njegovo dejanje dela drugih še slavnejših mož, tako da bi ga bili nazadnje še zaprli ali pa poslali nalbojišee. kjer bi se mu m* bilo ljubilo spati na straži. V svetovni vojni, »vojaki v duhu« namreč niso stali na straži samo eno noč, kakor v Pompejih, ampak so vzdržali več let, braneč svojo »nepog rešljivost« in položaje v zaledju, brez oddiha nor in dan. Navduševali so mladino, opisujoč ji vse sladkosti smrti za »častitljivega starčka«, zbirali vinarje im žeblje, tehtali cunje in kovine, preštevali kosti in pisali dolga domoljubna poročila z razločnim podpisom na koncu. A ko se je odprl vulkan in zasmrdel prvi dim. so odv rgli ne samo čelade in meče, nego so zalučali daleč čez plot še svojo neomajno zvestobo. pa prisopihali v zmagoviti tabor, da so komaj lovili sapo. Ne- bodo kazali njihovih okostnjakov po muzejih kot vzor vdanosti i" zvestobe
—	m': z novo čelado in z novim mečem v nov boj s pomlajeno vdanostjo in zvestobo...
Nadaljevanje prihodnjič.