Čebela   in čmrlj
Lšpega dne je bilo.                      >To _Je Pa zal'es noIl5:           J
Solnce je grelo toplo;                  D™gi ™«*. *»ed vzemo,     j|
Pridno iz panja čebele                 KaJ Pa 1! sam6 imate?«
Ven so na prosto letele,               »O ne sbi-bi za nas, hrate!*
Sedale s cveta na cvet,               Mu čebela odgcrvoii,              4
Zbirale sladki so med.                 »Dosti imamo i-adosti,
Nekaj je tu zabuC-alo,                   Misli si vaaj te sladkosli:
Š-c! je šumeč zahreSčalo;            Revež je holan na sinrt,
Crarlj je prifrčal glasno,               Ves otožen, ves potrl;
Pa je zabavljal tako:                   Tfi medica ga zlehčd,
»Cbšlice, kak6 yam jeV                V žile novib sil ma da. -^
Zdi se mi, se postite.                   V cerkvi vosek naš gori,
Shuj-Sane ste reve vse:                 Božjo slavo, čast ranožf;
Kain ]>a sladki med daste?«        Vse povzdiga bela sveea
Na oltagi tam goreCa.«
Ena tebeUe se ustavi,                  Cmvlj M je ge ,jolj gmejal
To-le odvrne in pravi:                 ^ nap,.ej je spi.a5eval:
»Sle debeli, Cmrlji vi,                   sSradate ,; y zimi glada,
Pa zato ste ysi leni';                    K(lo yam ^ medd potla<to?«
Se redite. ntsete                          CbeUca Ol3govori.
In svoj trebuh pasete.                  ,Kdor ^ (]n)ge poskrb/
Vse pojeste vi-Sami;                    Bog ge v stiski aaaJ ^
To ne dela vam fiasti.                 In pomo(i mu dajž. Cbelice ?.a-se skrbirao,
Zraven že ljudem delirao.«           9beIa je osmmoiilil
Cmrlja in ga odpodila
Cnii-Ij se sramiilno nasmeje         Cmei-no pro^ je odlrfral,
^^•le čbelieani deje:                    Saai pri sebi godrnjal.
Dobra lelo Je bilfi                        Jaz vam ftal bom živežn,
Satje je bilo polno.                      Vrnete drugoč mi ga.«
Gospodar je ves ves61,                 Čbele vefi se niso bale,
Kei' je toliko prejel.                     Glada so se obvarovale.
Drugo lelo, vse megleno              Omrlju pa je tnla pela.
In deževno in ledeno                   Zima ga je kar prevzela,
Je čebelain ven branilo;              Stradal re^ež je hudo,
Skoraj nie se ai dobilo.               Hrane ni rau dal nikdo.
Gospodar ]e vedel vse,                Hujšal je in je slabel.
Je tolažil C-belice:                         Smeh ga je zdaj ves preminil;
»Malo, raalo je slrdi,                   .le.^ti ni nikjer imel,
A bfiditp lirpz skrbi.                     Tožno Lrl:nl:i je poginil.
J. E. K. K.