List 14.
Gospodarske skušnje.
LDa se pšenice snet ne loti)^ priporoča neki nemški kmetovavec sledeče: „Nikdar ne sej pšenice na frišni gnoj". Odkar tako ravnam — pravi — nisem ne enega pšeničnega klasa na svojih njivah snetjavega imel. Nasvetovani pomoček pa se ima razumeti takole: njiva namreč je mogla poprejšnje leto gnojena in po tem s kako drugo frugo obdelana biti; za to še le pride pšenica. Da pa se prejšni frugi mora močno pognojiti, se samo po sebi razume.                                          (Frd. BI.)
(Graha in vsega sočivja se več pridela)^ ako se sadi ob zadnjem krajcu lune, — pravi nekdo v „Frau. BI." Zakaj to, ne vemo; da pa je gotovo, uče skušnje.
(Veliko korenje ali merkva — Riesenmdhre) slovi po Češkem tako, da lani so bili vsi ondašnji kmetijski časniki polni velike hvale tega korenja, ki je neka posebna sorta navadnega, ima belo meso (je tudi sorta z rumenim mesom) in je prav sladka, zrase 12 do 15 pavcov dolga, po3pavce debela, in 2y2 do 3 tunte težka; pridela se je veliko, na oralu namreč 120 do 300 centov. Je veliko boljega okusa in se lože mehko skuha, kakor navadno rumeno korenje. Tudi konje in prešiče dobro redi; krave dajejo po nji veliko mleka. To veliko korenje ljubi gorak in vlažen kraj in lahko ilavnato-pešeno, rahlo, globoko, dobro zemljo. »Seje se iz začetka mesca aprila, zrela je mesca oktobra. — Ker se s tolikšno hvalo priporoča to korenje, je naročila krajnska kmetijska družba tega semena nekoliko za poskušnjo. Če ga bo kaj več dobila, ga bo rada razdelila tudi drugim kmetovav-cem, ki se bojo za-nj oglasili. Takrat bomo tudi natanko popisali setev in obdelovanje velikega korenja.                        _____