Dr. O. I.: 24 Črni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. Graščakinja se je dvignila, ponudila milostno oskrbniku roko v poljub in nato odšla t drugo gobo, ne da bi še dalje pogledala oskrbnika, ki Je obstal kakor nem na mestu, še le po nekaj Casa se je zganil in tiho odšel. Ko bi ga kdo natančneje opazoval, bi videl, da ge je tresel na celem telesu. »Zgubljena je moja igra, gam sem izrekel godbo nad ono, ki jo tako ljubim,« je rekel na pol glasno Trenak, ko je stopal proti svojim prostorom. V sobi se je zleknil na stol, pokril i obema rokama obraz ter ostal nepremlčen dolgo časa. Zavedel ge je še la, ko je potrkal birifi Strotz na vrata in vstopivSi javil, da Je glede Agate lzTriil dan mu ukaz. _ »Dobro, dobro,« meni oskrbnik nekako razmlšljeno, »da, prav tako, pa kako se vede, ali je mlrna?« »Da, gospod oskrbnlk in godnik, mirna je, a JidAiLlild na obraiu« da veliko trpl, Jedi ge skoro ne dotakne, in vendar moja žena ni najslabša kuharica.« Trenak se nehote zganc, po kratkem molku pa naroči biriču, da naj privede drugi dan ob določenem času Agato v sodno dvorano, da se jo prvokrat zasliši, zapisnikar Hans H&nkh naj Je pripravljen v svrho sestavitve zapi3nika. »Kakor ukažete, tako se zgodi, milostljivi gospod,« reče birič, *e okorno prikloni ter odide. Med potoma pa premišljuje, kako pride to, da Je dal oskrbnik nakazati za Agato drugo celico, ln tako dolgo odlaša z zaslišavanjem, menda vondar ni ta čarovnica zmešala tudi sodniku glave! Bilo Je neprijetno jutro, po dolib. in bregovlh so se vlačile goste megle, iz katerih ]e rosilo, da go visele na vseh vejah velike kaplje. Birič Strčtz je pripravil v sodni dvorani vm, kar je treba za izvršltev zasliSanja. Ko Je odbila v gtolpu grajske kapelice deveta ura, je vzel birič kup kljufiev ter glasno rožljaje lel po hodniku do zaporov. Odprl Je celico, v katerl Je bila Agata. Sedela }e aa ekron^no postlani postelji ter gledala topo pred se, Se le potem, ko je stopil birič v celico, se je vzdramila ln pogledala proti vratom. Na blričev migljaj ao Je avienila t,w 51a BrotlJzhodu. Strotz ji jo hotel zvezati roke, toda Agata ga je pogledala tako milo, da je to nameno opustil. Menda mj. vendar ne bo smukmla v zrak, če je res čarovnica, kakor se baje govori, prijel jo bom še pravočasno, misli si birič, prime Agaio rahlo za levo roko ter jo odvede v sodno dvorano. Krvni sodnik Trenak je sedel že pri dolgi, s črnim prtom pokriti mizi, na kateri je stalo razpelo in po ena sveča na vsaki strani. Na cnem koncu mize je sedel grajski tajnik Hans Hankh kot zapisnikar. Bil je že v letih, kajti že so se pojavili sivi lasje na njegovi glavi. Agata je stopila z negotovimi koraki naprej na mesto, ki ga ji je odkazal birič. Bila je bleda ; v obrazu, iz oči ji je odscvala otožnost ter čut negotovosti, kaj se ima ž njo zgoditi. Trenak je preblcdel pri pogledu na Agat«. : Stopila mu je pred oči njena krasna postava iz onega dne, ko je bil zadnjikrat na Štraleku. A sedaj je bleda v obrazu, in tiste lepe oči, kako so ga gledale otožno, kakor bi hotele očitati: Zakaj si mi to storil? S tresočo roko je prijel za debelo knjigo — bila je zbirka tedanjili kazenskih zakonov, navadno imenovana Carolina — jo odprl, se dvignil ogrnjen y Crno halio. cledal nskaj Casa skozi okno, kakor bi hotel zbrati vse svoje misli, se nato naglo obrnil proti Agati ter jo prašal, kako ji je ime, koliko let ima in če ve, zakaj se nahaja tukaj. Stavil jc ta vprašanja, kcr tako je velela postava, skrbno pa se varoval, ji pri tem pogledati v obraz. Agata je odgovorila na prvi dve vprašanji z napol tihim glasom, kar je zapisal grajski tajnik v veliko črno knjigo, ki je nosila zunaj napis: Pravde zoper čarovnice. Na zadnje vprašanje pa ni dala prvotno nobenega odgovora, po nckaj časa pa je s tresočim glasom povedala, da je osumljena čarodejstva. Mihael Trenak pogleda Agato s pogledom, kakor bi liotel reči: nisem jaz tisti, ki te tega krivi, ampak graščaldnja, ki jo lioče ugonobiti. »Ali znate čarati?« »Nc, kaj takega mi ni znano.« »Če znate koga oprostiti iz čarovništva?« »Nimam te moči.« »Ali ste bili na Preski gori nad črnim jarkom, kjer se navadno sestajajo čarovnice z zlodejem?« »Nisem bila nikdar tam.« »Ali niste s pomočjo liudega duha priprav,U-žU ieJifiiiiift, J_J im^ garovnišJio. jaogls '''' *\»Ne, o kaj takera sploh nikdar nisem kaj slišala.« »Vi ste omamili s tem začaranim sredstvom graščaka Ivana Friderika Herberstein, da je odklonil zaroko z bogato graščakinjo Zofijo iz Vurberga in ste ga napravili neposlušnega napram svoji materi, graščakinji Margareti Herberstein z namenom, da vas poroči?« »To sredstvo je bila čista, nedolžna ljubezen, ki je vzplamtela v najinih srcih in ki je od nebeškega Stvarnika položena v človeško dušo.« Agatine oči zadobijo pri teh besedah nenavaden blesk od nekega tajinstvenega navdušenja, v obraz ji stopi rdečica in njena postava 8e dvigne pred sodnikom, da je moral nehote pove?i+i oči. Spomnil se je v tem trenutku, da je tudi on prosil, da mu vrne ljubezen, ki jo je čutil V svojem srcu in ki je prišla sama od sebe, a ostal je neuslišan, ker Agati ni dal nebeški Stvarnik čustva, da bi ga tudi ljubila. Nastal je molk v dvorani, zapisnikar je gledal črez knjigo tja na obdolženko in ni mogel umakniti oči od nje. Birič Strotz je stal nepremično, a v obrazu se mu je videlo, da čuti z Agato ter omiluje ujeno usodo. nA-rnff_ i_i_.mp.n._a Nurnberirer-« reče sedaj Trenak s povzdignjenim glasom, kateremu se je poznalo, da se malo trese, »opozarjam vas, da priznate vse, ker drugače moram, kakor nam predpisuje naše navodilo, poseči po hujšem sredstvu, po železnem orodju, ki je izsililo še iz vsakega priznanje.« Agata je prebledela, a ostala je drugačo mirna. Dvigne desnico v višino, kakor bi klicala Boga za pričo, a jo potem polagoma položi na srce in pravi s svečanim glasom: »Kar sem govorila, je resnica, to mi je priča Bog, ki nii je dal ta čut — kar je nasilnega, je kriviCno — sodba pade na vas nazaj.« Trenak je povesil glavo, kajti čutil je, kaj se vse odigrava v Agatinem srcu, a stroga določila postopanja zoper čarovnice in neizprosljivost graščakinje so mu velevali, da uporabi zadnje sredstvo. Zato veli odpeljati Agato, ob enem pa naroči, da se pokličejo priče, ki naj so navzoče, kedar pride do uporabe trlice, da slišijo, kaj prizna Agata za slučaj, da pozneje to priznanje prekličo. Posebnega sela je odposlal oskrbnik v Gradec, da pride tam nastanjeni krvnik Adam Haller, ki je moral izvesti mučenje in izvršiti smrtno obsodbo, kajti taka je bila določba tedanjega ča- sa, da je smel izvrševati ta posel le krvnik, določen od deželnega kneza. Določil se je dan vnovičnega zaslišanja na osem dni pozneje, ko prispe krvnik iz Gradca. — Za Agato so bili to dnevi neskončne muke. Cutila se je nedolžno in vendar je vedela, da je izgubljena, kajti graščakinja jo sovraži iz dna srca in v njenih očcb ne najde nobene milosti. In ta negotovost! Ali ve oče, kako se ji godi, zakaj ga ni v grad? Ali še živi njen soprog? Z vsemi temi mislimi je bila sama v tem ozkem prostoru. Četudi je bila sedaj v drugi celici, ki je bila vsaj kolikor toliko za človeško bivanje, tako je vendar veliko trpela vsled duševne potrtosti. In sedaj ji grozi sodnik še s trpineenjem — zakaj — saj je nedolžna, a priznati bi morala nekaj, kar nikdar ni storila, in če ne prizna/potem je mučenjeiieizogibno — o grozno! Spreletel jo je mraz, sedaj je čutila v glavi vročino, nato zopet kakor bi jo polil z vodo. Pod svojim srcem je čutila sad zakonske ¦veze. ( Ubogo dete, tako je zdihovala Agata — tu v Ozki celici pričakujeS prihod na svet, kako Ialostno se pač začne tvoje življenje, In vendar ie kri od one, smrt! ki me prcganja, ki zahteva mojo Mrzel veter je bril okoli grada in temne smreke so bolestno ječale pod silnim pritiskom ledenega severa. Agato je že celi dan tresel mraz, čutila je bolečinc, vsi dogodki zadnjih dni so vplivali na njeno sicer zdravo telo v.tej meri, da njena narava ni več prenašala nadaljnih naporov. Od velikih bolečin je postala nezavestna. Še le po daljšem času se je zavedla. Ko je odprla oči, je videla pred seboj biričevo ženo, ki se je trudila, da poraaga bolnici, tam na slami pa je ležalo novorojeno deteoe, ni se ganilo, imelo je zatisnjene oči, bilo je mrtvo. »Mrtvo tedaj,« vzklikne Agata, »mrtvo edino, kar sem še imela pri sebi živega, moje edino upanje, moje veselje, sedaj sem sama brez pomoči.« Dvignila se je ter privlekla do otroka. S silno strastjo ga je stisnila k sebi ter ga pokrivala s poljubi, kakor bi ga hotela vzbuditi k življenju. »Moj Ivan Friderik, moj ljubljenec, tako bi te imenovala, kako bi te bil oče vesel, a ugasnila ti je luč življenja, ne da bi te videl on# po katerem toliko hreDenim.« ~rrr"''''''••''*"?'rrm,^