Udeleženci muzejskega izleta 24. 5. 1970 na Ti'satu Futo: Fr. Planina RAZSTAVE V GALERIJI V zadnji številki Loških razgledov smo končali pregled razstav v galeriji na lo škem gradu z obljubo, da bomo prihod njič obširneje poročali o razstavi del članov Male Groharjeve slikarske koloni je. Ker je medtem bila v juniju 1970 že druga razstava, naj o obeh zapišemo ne kaj ugotovitev. Predvsem gre za veliko manifestacijo mladine-učencev osnovnih šol, ki jih v Skofjo Loko povabi prire ditelj, organizacijski odbor Male Grohar jeve slikarske kolonije. Vse se je začelo z Jugoslovanskimi pionirskimi igrami, ki so leta 1969 imele geslo Spoznavajmo do movino in njene bratske narode. Učenci pridejo v Skofjo Loko, kjer so gostje mladih Ločanov. Pri njih jedo in spijo, vmes pa en dan slikajo in rišejo od osme ure zjutraj do treh ali štirih popoldne, nakar dela oddajo komisiji, da jih pre gleda, izbere in drugi dan je že otvoritev razstave. Tako se skozi likovno manife stacijo spoznavajo mladi iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik (doslej iz Bos ne, Makedonije in Srbije). Del njihovih slik je bil 1. 1969 razstavljen v Novem Sadu. kjer so zborovali likovni pedagogi Jugoslavije; petdeset slik smo poslali tja, 1. 1970 pa dvajset v Leningrad. Delo Ma le Groharjeve slikarske kolonije uvršča mo med podobne manifestacije kot v Ljubljani slikanje na asfaltu in v Pira nu otroški ex tempore. V galeriji je vsa kokrat razstavljeno več kot dvesto del, večinoma akvarelov, in nekaj risb, ki jih je naslikalo več kakor dvesto učencev 282 pod vodstvom približno sedemdesetih mentorjev, profesorjev likovne vzgoje. Prva razstava je bila od 1. do 13. av gusta 1969 in si jo je ogledalo 5335 obi skovalcev, druga pa je bila odprta od 30. maja do 28. junija 1970 ter si jo je ogle dalo 6109 obiskovalcev, kar pomeni vsekakor rekorden obisk. Mali koloniji je sledila razstava del članov Groharjeve slikarske kolonije, ki so delali v Skofji Loki leta 1968. Raz stavljali so: Alena Antonova iz Prage, Ida Brišnik-Remec iz Maribora, Jure Cihlaf iz Ljubljane, Mila Džokič iz Beograda. Boris Jesih in Marija Kajzar. oba iz Škofje Loke, Henrik Marcliel iz Kranja, Franci Novinc iz Škofje Loke, Cita Po- tokar iz Ljubljane, Marjan Remec iz Ma ribora. Milan Rijavec iz Zagorja, Ivan Seljak-Copič iz Ljubljane. Razstavo, ki je bila odprta od 4. avgusta do 17. sep tembra 1969, je obiskalo 1549 oseb. Janez Pirnat, akademski kipar iz Ljub ljane, je priredil samostojno razstavo, ki smo jo slovesno odprli 26. septembra 1969 s koncertom v grajski kapeli, kjer so se obiskovalci dobesedno trli in razen kapele ter galerije zasedli še ves spodnji muzejski hodnik. Računamo, da jih je bilo na otvoritveni slovesnosti več kot 450. Razstavo sta finančno podprla SLO- VENIJALES iz Ljubljane in RUDNIK ŽIVEGA SREBRA v Idriji. Ob koncu razstave 6. novembra 1969 smo našteli 3491 obiskovalcev. Od 7. do 17. novembra 1969 je razstav ljal grafik Hristos Kiriazis iz Aten kot izreden gost, ki ga je v Skofjo Loko po vabil prof. Marjan Tavčar. Gost iz Grčije je imel na razstavi 493 obiskovalcev. Umetniška fotografija članov Sloven skega zdravniškega društva je bila zad nja razstava v letu 1969. Odprta je bila od 21. novembra 1969 do 10. januarja 1970 in jo je obiskalo 605 obiskovalcev. Bilan ca ob koncu leta je pokazala skupno šte vilo obiskovalcev v letu 1969, ki se je povzpelo na 13.228, kar je zadovoljiva številka. Leto 1970 smo pričeli s samostojno raz stavo akademskega slikarja Franceta Slane, ki je razstavil 54 oljnih slik, na stalih v letih 1968, 1969 in 1970. Razstavo si je ogledalo 1439 obiskovalcev in je bila odprta od 13. januarja do 25. februarja 1970. Delo domačih likovnikov je vedno mi kavno, posebej še takrat, ko se pojavi mimo vsega iskanja človek, ki je tako rekoč ob nas ustvarjal skoro štiri dece- nije in nismo vedeli zanj in ne za njegovo delo. Tak miren in tih ustvarjalec je bil razstavljavec od 27. februarja do 1. aprila 1970, rojak Franc Cadež, ki se je rodil na Vidmu v Poljanah 23. septembra 1901. Nekako petindvajset let je živel v Polja nah, v svoji rodni vasi, nakar je šel za zaslužkom v Ljubljano, kjer se je izučil za kurjača. Po nekaj letih službe v Ljub ljani se je preselil v Maribor in tam služ boval do upokojitve. Sedaj še vedno živi v Mariboru, kjer tiho in v miru slika kra jine v akvarelu in pastelu. Nekaj več vr stic o doslej neznanem slikarju samouku, domačinu iz Poljan naj bo zapisano v tej kroniki, da se ne bi izgubili osnovni po datki in da ne bi pozabili na rojaka, ko bomo ob 1000-letnici sestavljali pregled znamenitih rojakov. Franc Čadež je raz stavil nekaj več kot štirideset slik v teh niki akvarela in pastela. razstavo pa sta obiskala 702 obiskovalca. Potem je sledila razstava Grafike starih mojstrov iz zbirke Pokrajin skega muzeja v Celju, ki nam je to razstavo ljubeznivo odstopil v času od 3. aprila do 14. maja 1970. Celjska zbirka grafik starih mojstrov slovi zaradi zna nih slikarjev, ki so v njej zastopani: Dii- rer. Cranach, Altdorfer, Rubens, Leyden je samo nekaj imen avtorjev, katerih de la, originalne grafike, si je občinstvo lah ko ogledalo v domači galeriji. Obiskoval cev je bilo 1909. Pet mladih slikarjev amaterjev iz Škof je Loke je razstavljajo svoja dela od 16. maja do 29. maja. To so bili: Janez Go- sar, dijak gimnazije, Janez Hafner, štu dent akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Simon Mlakar, dijak za obli kovanje v Ljubljani. Blaž Ogorevc. štu dent, in Edi Sever, retušer v tiskarni Mladinske knjige. 1266 obiskovalcev si je ogledalo razstavljena dela mladih. Sledila je že opisana razstava Male Groharjeve kolonije od 30. maja do 28. junija, tej pa razstava del članov Tret je Groharjeve slikarske kolonije 1969, ki je trajala od 2. julija do 1. avgusta 1970. Razstavljalo je osemnajst slikar-, jev: Peter Adamič iz Ljubljane, Alena Antonova iz Prage, Jure Cihlaf iz Ljub ljane, Mila Džokič iz Beograda, Rudi Gor- jup iz Ljubljane, Marija Kajzar iz Škofje Loke, Ivan Minai-ik iz Prage, Franci No vinc iz Škofje Loke, Dora Plestenjak iz Škofje Loke, Ljubo Ravnikar iz Kranja, Evgen Sajovic iz Ljubljane, Luigi Sa- moggia iz Italije, Janez Sedej iz Žirov, France Slana iz Ljubljane, Otar A. Sula- va iz Tbilisija — Gruzinska republika (SZ), Ivan Vari iz Sežane, Edvard Zajec iz ZDA in Bernardo Ylla — Spanec iz Francije. Razstavo si je ogledalo 1352 oseb. 283 v Skofji Loki je bila od 5. septembra do 11. oktobra 1970 končana vrsta ama terskih razstav z razstavo osmih samo ukov s področja občine Škofja Loka. Bazstavo je pripravil občinski sindikalni svet v počastitev 20-letnice delavskega samoupravljanja. Značaj razstave je no sil pečat mešanice med naivo, amateriz mom in diletantizmom. Razstavljali so: Jože Peternel), Konrad Peternelj, Ivan Gluhodedov, Peter Jovanovič, Jakov Hure-Delmata, Edi Sever, Marjan Jereb in Tončka Jesenko. Obisk je bil dober. (2212 oseb). Končno moramo spregovoriti še o raz stavi, ki je izstopala iz dosedanjega opi sa, in omeniti razstavo Osmih umet nikov iz Mannheima (31. julija do 2. av gusta 1970), ki je bila organizirana kot zamenjalna razstava za osem gorenj skih slikarjev v Mannheimu spomladi 1970. Razstavo je pripravil pododbor Dru štva slovenskih umetnikov v Kranju v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju in Loškim muzejem v Skofji Lo ki. Obiskalo jo je 364 oseb. Ker niso raz stavljali neznani umetniki, je prava ško da, da je šla ta razstava tako neopaženo mimo javnosti in kritike. Na tem mestu pa tudi ni prostora za kritičen pretres, vendar naj samo omenim, da je bila raz stava na solidni sodobni višini, okrnjena morda samo zaradi eksponatov, ki so se morali prilagoditi prehodu čez meje. Za to je prevladovala grafika. Razstavljali so: Gerd Dehof, Lilo Habicht. Walter Koch, Gerd Lind, Hans Nagel, Uršula Pawlak, Peter Ruckert in Peter Schnatz. Andrej Pavlovec 284