, ŠKRAT" vsako prvo in tretjo soboto V meseci vsakem razlil bo togoto.
„ŠKRAT" stane vse leto 3 gld., pola leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1885. Številka 22. — Tečaj III.
Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu, spisi pa uredništvu v „Na-rodno Tiskarno" v Ljubljani.
Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo.
Koncem leta.
|||ribližal se je konec letošnjega leta, |§§' čez malo dni bode sv. Silvester, potem pa prestopimo v novo leto. V mi-nolem letu se je marsikaj dogodilo, več neumnega, kakor pametnega, več slabega kakor dobrega.
Ko bi mi hoteli navesti vsaj ob kratkem dogodke minolega leta, bil bi naš list premajhen, kajti svet je dokaj večji kakor kak kmetski zelnik. Na njem stanuje mnogo dvonogatih živalij in vsaka kaj misli in dela, in svoje neumnosti uganja.
Precej z začetka leta smo zvedeli, da so Sudanci umorili Gordona. Kaj je pa bil ta Gordon? Po naših mislih moderni klatež, kateri se je klatil po Kitajskem, Afriki in Bog ve kod še, ne da bi bil kedaj zaradi klateštva zaprt, najbrž zaradi tega ne, ker po vseh krajih takih klatežev ne zapirajo.
Mahdi s svojo vojsko ga je spravil s sveta. Ta Mahdi je pa bil tudi človek, ki se mu delati ni ljubilo in je tedaj proglasil se za božjega proroka, da je ložje na stroške drugih živel, in da so krali in ropali zanj, on se pa dobro mastil in užival sladkosti tega življenja. Največja posebnost je gotovo, da je imel 146 žen, tedaj toliko, da jih v jedni kranjski vasi ni toliko. Otrok je imel baje ravno sto, nič manj nič več, pa ko bi letos ne bil za kozami umrl, bi jih bil že še več imel, kajti zapustil je 32 nosečih žen.
Kože bil je črne, vere pa Mohamedove, kar se razume samo po sebi, ker ie bil tak babež, saj je le Mohamed obljubil svojim ljubljencem v nebesih mnogo lepih devojk. Če je Mohamed res besedo držal in Mahdiju dal res lepo število lepih devojk, sme ta poslednji biti zadovoljen, ker te babe, kar jih je imel na svetu, bile so grde, črne in ru-jave, kakor ciganke.
Kakor Sudanci, tako so tudi Afgani skušali motiti mir, pa se jim ni posrečilo. Res so se parkrat spopali z Rusi, pa se ni dosti slišalo v Evropo, ker je daleč. Angleži so se nekaj začeli potegovati za Afgane, in začela so se neka dopisovanja mej Rusi in Angleži. Menjale so se note in žugali so drug druzemu, naposled so se pa oboji drug druzega zbali, pa so ostali mirni. Mislili so si, vojna stoji denar, pa tudi kakega generala, ki je sedaj jako priljubljen v visocih krogih, bi znali ubiti. Napravili bi se veliko škode, toliko, da Afganistan z Afgani vred ni toliko vreden.
Nekaj časa se je tudi govorilo, da bi kdo razsojeval ta prepir, kak kralj. Pa neso se mogli sporazumeti kdo, ker za take zadeve ni nobenega sodnika, katerega bi morala oba priznati, kakor na primer če se v Ljubljani, dve babi skregata in obkladata z lepimi izrazi, pa obe potem kar tečeti k Čučku. Katerega razsodnika bi bil jeden priznal, tistega drugi ni maral. Nazadnje sta si
mislila, najbolje je, pustiva celo stvar pri miru. Pri vsaki tožbi ima nazadnje le razsodnik kak dobiček in nikdo drug tako bi utegnilo biti tudi tukaj.
Da pa bi svet ne mislil, da se je kdo blamiral, sta se odposlali dve komisiji v Azijo, da bosta določevali mejo. Naj sedaj v božjem imenu ti dve komisiji delata v Aziji, kar hočeta, daleč je, v Evropi ne bode nikdo tega slišal. Na zadnje bode pa svet pozabil, ko pridejo druge stvari na vrsto, in ne bode več nikdo mislil, kako junaško sta se umaknili prvi dve velevlasti.
Brez dobička pa vendar ta stvar ni bila. Časniki so polnili s tem svoje predale, na cente papirja se je zaradi tega potiskalo. Bogati lenuhi so pa po kavarnah imeli dobro dušno pašo, ugibajoč kdo bode zmagal Rus ali Anglež, kako vojsko, koliko Aojakov, ima ta država, koliko druga. Mnogi so željno pričakovali daljših poročil, kdaj se zgrabita medved in ris.
Jedva je ta prepir potihnil, že za-upijejo na Španjskem, da njim Nemci hote po krivem vzeti neke otoke. Naravnost so vsi bili pripravljeni iti nad Nemčijo in tako uničiti vse Bismarkovo delo. V duhu smo že videli vojevati se hrabre Španjce z nemškimi vojaki.
Nek španjski general poslal je nazaj nemški red, misleč koliko da bode s tem ponagajal, prav kakor otrok, ki neče jesti. Nemški cesar je pa red lepo v
omarico spravil, misleč si, dober bo, pri priložnosti ga pa dam komu druzemu, kateri bi ga še rad imel.
Kmalu je pa Španjcem minul pogum. Tudi pri tej priliki se je pokazalo da veliko grmenje malo dežja. Marsikdo bi si bil mislil, da bodo Prusi Španjce ali pa Španjci Nemce na salati snedli. Ali kmalu so postali krotki kakor golob-čeki in obrnili so se do svetega očeta papeža, da naj on razsodi, kajti tako sve temu možu zaupajo. Še celo protestan-tovskiin Prusom je bilo po volji papeževo posredovanje, še bolj pa razsodba nezmotljivega očeta. Bismarck je bil tako ve>el, da bi bil takoj pristopil h katoliš-kej veri, ko bi mu ne bila stara branila. Tako je pa ostal zvest svojej veri.
Še bolj je pa pretreslo veselje španj-skega kralja, da se ne bode treba ru-vati s Prusi, od samega veselja je zbolel in umrl. Tako se je končala ta stvar, ki je napravila toliko hrupa po madridskih ulicah in naudušenja po španjskih gostilnicah, kjer so že pili junaki na račun plena, ki ga bodo vzeli Nemcem. Zdaj pa njim ne kaže druzega, kakor plačevati dolgove pri oštirjih, da jih tu ne zarubijo in prodajo.
Bolj junaško sta se pa pokazala srbski kralj in bolgarski knez. Ta dva pa nesta dolgo pisarila drug drugemu in časa tratila, ter nazadnje se pa skujala. Kralj Milan je kar pokazal, da je ves drugačen tič, kakor ruski car, ali pa španjski kralj. Kar poslal je svojo vojsko nad Bolgare, da jih v kozji rog užene. Knez bolgarski se pa tudi ni obračal do nikakili razsodnikov in poneho valcev. Odšel je s svojo armado nad Milana in ga dodro naklestil. Tako sta se dva majhna balkanska vladarja upala začeti vojno, kar se še ruski car ni upal.
Zgodovinarji Šuklje et Consorti sedaj nam lahko spišejo bolgarsko-srbsko ali pa srbsko-bolgarsko vojno, kakor njim ljubše, ruskoangleške, španjsko-nemška pa ne morejo, ker je biio ni. Gotovo bode nam drugo leto kak slovenski list že prinesel jednak spis: »Pravi uzroki srbsko - bolgarske ali bolgarsko - srbske vojne. Spisal Fran Šuklje, c. kr. profesor, državni in deželni poslanec itd. Svet se bode zopet čudil delu našega vele-učenega profesorja in kmalu bomo zvedeli, da se mu je zasvetil zlat križ na prsih ali pa red, najnovejši red »raztrgane šlape", katerega je nedavno ustanovil Malulijev naslednik za posebno zaslužne učenjake in politike.
#> LISTEK. **
Pr emisije vanj a.
Zopet vam imam nekaj povedati, kar še menda niste nikoli slišali. Zadnjič sem bil namreč v gledališči — to seveda v nemškem, kamor navadno hodimo, kar nas je narodnjakov. Vse je bilo ta večer natlačeno Glava pri glavi se je zibala in v at pri vratu se je st goval, da bi bolje videil lastnik te glave in vratu. Mnogo je bilo med temi glavami tudi odličnih slovenskih in nemčurskih glav. Tedaj, gospoda, pa sem nekaj opazil, kar je vredno javnosti; kar je vredno da ve vsak človek ustvarjen po božji in človeški naturi. Te odlične glave so bile namreč malone vse gole, ali kakor pravimo : plešaste. Lehko sem torej izpo-znal kar od zadaj vse odličnjake ter jih našteva! prijatelju po imenih. Čudil se mi je sicer v začetku ta moj prijatelj, kako morem od zadaj spoznavati ljudi, ali ko sem mu to- stvar razjasnil, izpo-znal jih je tudi sam. Izpoznaval pa sem jih jaz, kakor tudi moj prijatelj samo po glavah, kajti odličnjaki so bili plešasti, a navadni ljudje so imeli lepo in gosto zarašene glave. Po tej metodi lahko tudi vsak drugi odslej izpoznava ljudi in videl in prepričal se bode, da imam prav, in da se bode malokedaj, ali prav nikoli zmotil.
Ko ta moj prijatelj opazuje nekoliko časa to staro novost, vpraša me, od kod to, da so z\ečine odličnjaki golih glav.
»Ali ti ne veš?" vprašam prijatelja. »Saj je vender tako jasno, kakor beli i dan!"
»Vem že in mislim, da je to vsled velikih skrbi, ki jih imajo taki ljudje."
»Ne boš Jaka!" zavrnem jaz. Skrbi in pa nič. Ali nimajo gospodje, kateri so najbolje plačani, navadno najmanje opravila; kjer pa ni opravila, ondi tudi skrbi ni. Ko bi bilo to od skrbi, morali bi biti vsi reveži na zemlji brez las, kajti ti imajo največ in največe skrbi za svoj obstoj, za živež.
Ti pa imajo toliko las, da si jih še sproti vsako jutro urediti ne morejo in da hodijo razmršeni, kakor bi ne bilo glavnikov. — Vidiš, prijatelj, to je tako ! Kdor si želi svoj stan zboljšati, ali kakor pravijo: avanzovati, treba mu se je puliti in lasati za ta avanzement, drugače je nič. Kdor se pa lasa in je la-
sam, izgubi tudi pri vsaki taki priliki kolikor toliko las; tako, da, ko dospe na zaželjeno mesto, mu jih ne ostaje prav nič, ali pa samo nekoliko.
Prjatelj me je razumel in mi pritrdil. Mislim, da tudi izmed vas ne bo nihče dvojil o tem. Torej, basta! Pogovorimo se raje še kaj druzega.
Kaj pa Celje, gospoda! To vam je gnjezdo! Tu bivajo najboljše germanske buči. Vsak celjski nemčur je pravi Bismarck, samo da je desetkrat bolj neumen. Ali ne čudite se, da je ravno Celje središče, ali shramba toliko nemških veleumov. To ni prav nič čudnega! Katero drugo mesto pa ima tudi tako trdno »vahto", kakor je celjska »vah-tarica? Nobeno! To je prava pravcata »vahta", katera »valita" vse zlobnosti, vse neumnosti, razposajenost, ošabnost, svojeglavnost, nepravičnost in predrznost celjskih nemčurjev!	—.—
V Karlovih varili.
(Zložil Škratovič Nikolajevi« Zaliavljevič.)
Pesem moja je posoda mojega imena.
I.
V	Karlovih varih pri kavi sede, Deklice strežejo meni mlade, Mile poglede sestrice dele,
Z ljubkim posmehom tako govore:
»Tujec ti mladi! Pozdravljen da si! Srce goreče le naj ti vzkipi,
V	krogu le našem se duh oživi, Črnih
oblakov zbeže ti skrbi."
II
Sladka, nadzemeljska pesem zveni: Lepše od Pavle nobene pač ni! Sekovič Janez pač srečen si ti, Pavla plavica le za te gori.
Hugo se tanki in dolgi poti, Sestra Emilja ga vnema, mori, Želja, da srce si nje pridobi, Spati ne da mu po cele noči.
Majerček prvi tenor si topi,
V	kavo rujavo sladkor si drobi, Koščeke žemljic po kavi lovi, Tončiko lepo le sebi želi.
III.
V	koti pri vodi Pegazi slone: Čivkoslav Lažan in drugi molče, Kurja črevesca res modro miže, Ljuboslav sumni Koštruna daje:
Štev. 22.
ŠKRAT.
93
„Juliji, Lavri, Korini ljubo, Ljubi le njihovi pesem pojo, Cilki Lažan, Urši Kurje črevo, -
Marijci moji ti dal boš slovo."
* *
*
V Karlovih varih pri kavi sede, Misli mi mnoge po glavi blode, Škrata lokavo pudobo motre Zlobni duhovi se me polaste.
t POGOVORI.
V go s til ni. Gost: »Imate li kaj večerje?" Natakar prinese mu jedilni list. Gost: „Prinesite mi pljučne pečenke." Natakar: „Nam je pošla." Gost: „Prinesite mi torej kaj druzega." Natakar: »Prosim, kar izberite si na
listu." Gost: »Guljaš torej." Natakar: „Tudi pošel." Gost: „Saj je vender tu zapisano. Kaj
torej imate?" Natakar: „Prav vse kar ni zapisano."
Oporoka.
Nekdo je zapustil pred smrtjo sto goldinarjev pevskemu društvu z opomnjo, da se društvo udeleži njegovega pogreba, vender da ne sme peti mu nagrob-
nice, kajti takega petja ni mogel poslušati niti v življenji.
S k o p o s t.
Nek skopuh, boječ se, da bi ne raz-dal preveč denarja za novoletna darila, obesil se je na Silvestrov večer. Pred smrtjo pa je napravil oporoko, v kateri je celo imetje sebi volil.
EEU
Sreča v nesreči.
Klepar padel je s strehe tako nesrečno na zemljo, da se je ubil. Ko so ga možje odnesli, zapazil je jeden izmed njih da drži nesrečnež v roki odprti nož in vsklikne: „Poglejte, to je še dobro da nesrečnež ni pal na nož, kako lahko bi se prebodel!"
ss
Pijanec prišedši iz gostilne v kateri se ga je tako zelo nasrkal, da ni niti solnca od lune ni več razločil vpraša mimo gredočega: »Ali bi mi ne mogli povedati, je li to solnce ali luna?"
„Obžalujem, da vam ne morem ustreči, kajti danes sem prvič v tem kraji!"
Nek pesnik vpraša postarno prijateljico, ako ima njegove izdane pesmi in ako jih kaj pridno bere.
„To je gotovo! ' odgovori ona, skoro ne mine dan, da bi jih ne brala! Ali počakajte, pokažem jih vam, da mi bodete verjeli!
Pepi, prinesi mi iz druge sobe pesmi od gospoda!"
Z vojaške šole. Častnik: »Povejte mi, Breznik, kaj bi storili, ko bi ugledali
pred seboj sovražnika.	_
Prosta k: »Ako bi sovražnik bežal, tekel bi za njim; ko bi pa on ne hotel bežati, bežal bi jaz!"
Ko gospa odpre prinešeno knjigo našla je med listi svoje očala te veselo vsklikne: »Hvala vam gospod, da ste vprašali po svojih pesmih, kajti našla sem tu v knjigi svoje najboljše očala, katere že pet let breuspešno iščem." ga
Rodbinska slavnost.
»Kaj pa si ti danes toliko nakupila?" vpraša na trgu neka ženska svojo znanko. »Ali bodete imeli kako pojedino doma?"
»Seveda," odgovori jej ta. »Rodbinsko slavnost bodemo praznovali, kajti poteklo je ravno danes let, kar so mi ubili moža v pretepu."
Najtoplejša zahvala vsem častitim sotruduikoin, kateri so nas blagovolili s svojimi cenjenimi dopisi podpirati v preteklem letu ter se ob jednem priporočamo, da nam tudi v bodoče ne od-reko svojega sodflovanja. Ob jednem pa prosimo ostale naročnike, da nam pošljejo naročnino, kolikor so je še na dolgu.
Uredništvo in npravnistvo „ Škrata".
Eed,
kakoršnega je zaslužil marsika eri slovenski politik v letošnjem letu.
Desetnik: »Tepec, ne veš li, katera noga je desna!"
Prostak: »Ponižno »meldam", ta s katero jem!"
		
	94 ŠKRAT. Štev. 22. Podmešančgarjev ZL^Cilia,. Po svetu sem hodil, povsod sem že bil, Tu žanjem konoplje, tam zelje kosim, Ne vem pa, kaj bodo storili ljudje, In videl sem več kot Pavliha Povsod imam dela čez glavo, Kedar smrt z menoj jo popiha, Ljudje me poznajo že kar „en profil". Ljudem rad postrežem, in vse jim storim, Le to vem, da takega več ne dobe, Da sem Podmešančgarjev Miha. Samo, da mi dajo za kavo. Kot je Podmešančgarjev Miha. Slo venci I Pozor! ||p§ončali smo zopet jedno leto, leto nezloge in prepira. Mnogo neprilik, nam ne ravno v OpU čast še mauje pa v korist, zabeležiti smo morali v tem letu. Zato si želimo odslej miru. "aljj „Škrat" je cela tri leta udrihal z bičem po neprijateljih naših in tudi po krat-7 kovidnih Slovencih ter jih skušal privesti na pravi pot. Kogar je privel, hvaležen naj s mu bode, kdor ga pa ni poslušal, ostal je to kar je bil in brezuspešno bi bilo tudi nadalje vse „Skratovo" prizadevanje in besede. Zato si „Škrat" umije roke ter odloži svoj bič, konja pa bode prodal mesarju, da postreže z ukusnim njegovim mesom ljubljanskim gostilničarjem za guljaš. Da pa ne bodo Slovenci o dolzih zimskih večerih dremali kislih obrazov za pečjo za to bode skrbel šaljiv in satirsk list „R O G A C , kateri izide s 1. januvarjem in bode- tako nadalje redno izhajal vselej 1. in 15. dan v meseci na celi poli (8 strani četvorke) krasnega, za oči neškodljivega papirja. v „Rogač" pa ne bode, kakor doslej „Škrat" brzdal tudi razposajene naše rojake, temveč ščipal bode samo neprijatelje naše: nemČurje, mažarone, lahone in še drugo jednako golazen V prvi vrsti pa bode zabaval svoje častite naročnike z drugim mikavnejšim in kratkočasilejšim berilom. Prinašati bode namreč začel koj v prvi številki daljšo izvorno hu-morističiio povest Krepeljčevo potovanje, katero bod gotovo Slovenci z večjim veseljem vsprejeli, nego nekdaj prevod: Lažnjivi Kljukec. Dalje bode „Rogač" postrezal svojim cenjenim naročnikom z mnogimi krajšimi humoreskami, dopiivi, pesmimi in z vedno novimi, navlašč za „Rogača" izdelanimi, času primernimi satirskimi in drugimi šaljivimi podobami. Da bode pa „Rogač" kolikor moči različen in v pravem pomenu besede humoristiČen, za to so nam porok najboljši slovenski humoristi, kateri so nam obljubili svoje sodelovanje in svojo obljubo deloma tudi že izpolnili. Da pa bode mogel „Rogač" svojo težavno nalogo, katera stane neverjetno ogromno denarja, izvrševati in biti sčasoma še požrtvovalnejši, zato vabimo uljudno vse Slovence, da ga podpirajo. V vsaki slovenski rodbini, pod vsako slovensko streho najde naj „Rogač" zavetje in podporo, saj dovtip in šala preganja skrbi in duha vedri. Vkljub toliko in tako različne vsebine in toliko dragocenih podob pa ostane naročnina vender samo 3 goldinarje za celo leto, 1 „ 50 kr. za polu leta in 80 „ za četrt leta. v Se jedenkrat toraj, Slovenci! Naročajte si „Rogača". Uredništvo in upravništvo „R0GrACA" v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v Rudolf Kirbisclievi hiši.	
	Tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Izdajatelj in lastnik: Srečko Magolič in drugi. — Odgovorni urednik: Srečko Magolič.	-