Poštnina plačana v gotovini.	CENA	DIN	1.50.
LETO 1.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE.	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO.	ŠTEV.	15.
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
Da bi jo le res očistila!
Halo, halo! Tu Radio „Toti ||st“!
Agencija „Fantast“ poroča:
28.	septembra* 1938. Znanstvena ekspedicija, ki se je pred časom iz Zedinjenih držav odpravila na raziskovanje Himalaja, je v doslej nedostopnem predelu tega gorskega masiva in v višini 5938 m odkrila do teli dni neznano državico, ki ima pravične zakone in to posebnost, da so pred zakonom vsi državljani enaki. Kakšni so ti zakoni in koliko je di žavljanov, poročilo ne pove, pač pa so učenjaki tej državici takoj dali novo učeno ime: MIraeulum mundi (Cudo sveta). Baje organizirajo se-
daj tja velikansko znanstveno odpravo, v kateri bodo zastopane vse civilizirane države. Načeloval ji bo prvi tajnik kolonijalnega ministrstva iz republike Liberije. Črni torej prednjačijo.
29. septembra 19??.— Cenzura je odpravljena. Kje, tega poročevalec šc ne vc.
30. septembra 19?? — Nekje na našem planetu so napovedane direktne, tajne in svobodne volitve. —
V	republiki Liberiji v Afriki so vsem poslancem znižali dnevnice za 50%,
prihranek pa bodo uporabili za zidanje in opremo novih bolnic.
1. oktobra 1938. — Kakor izvemo iz najmerodajnejšega vira, bodo nove šolske učne knjige letošnje izdaje ohranile veljavo vseh deset mesecev šolskega leta. Pričakujemo, da smo starše s to novico, ki jim bo prihranila mnogo izdatkov, vsekakor močno razveselili, in jih zato vljudno vabimo, naj si v znak hvaležnosti na-roče — »Toti list«.
Prihodnja oddaja nepreklicno — čez 14 dni.
KAČJA VAS.
Kačja vas, ti kraška vas slavnoznana si postala; kajti tam gospoda dva sta pred kratkim se sestala.
V	Kačji vasi sta oba bratstvo in ljubav sklenila.
—	Nekdaj v raju tudi je kača sladko govorila.
NERODNE JEDI.
Slovenci ljubimo klobasce, Srbi čevapčiče. Italijani makarončke, Čehi povidličke, Nemci pa gobce.
PRED VOLITVAMI.
Kandidat: »... Tako «ospoda, upam, da bodete na volišču podprli mojo listo!«
Volilec: »Nikakor! Jaz bom volil Vašega nasprotnika.«	.	'	v	'
Kandidat: »Kako? Saj ga niti ne poznate...?!
Volilec: »Nič ne škodi! Zato pa Vas boljša poznam!
SKRUNILCEM SLOVENSKEGA GROBA NA KOROŠKEM.
Kako pojmuje danes sc kultura, _. pove nam tale grda avantura:
Na grobu župnika Poljanca zločinska roka je neznanca zažgala šopke vse in vence, misleč, da uniči s tem Slovence.
Kljub temu rajni naš Poljanec Korošcem zvest ostane znanec.
Naj ve odpadniška »kultura«, da sc ji bliža — zadnja ura:
Telo spi v grobu, duh živi, budi, krepi — slovensko kri.
... - .fli',
MARIBORČANOM SE DOBIJO GODI!
Zadnje dni opažamo vedno več debcluharjev na naših ulicah. Okroglih lic so in vendar nekam nezadovoljni. Neverjetno! Hrane je dovolj in poceni, sadja na pretek in še jim ni prav. Ko sem to nekomu omenil, me je grdo pogledal in dejal, da on ni debel, temveč le zabuhel in sicer vsled — manifestirania.
MNENJE SLOVENSKEGA KONSERVATIVCA.
Z ozirom na današnji položaj v Evropi smo vprašali tudi znanega slovenskega konservativca, kaj meni on. Mož nam je dejal: »Odkar pravimo vozu — kales, •žganjici — šar-tres, prostitutki — metres, ni več miru na tem božjem svetu.«
BELONOGAVIČARJEV V MARIBORU
ne preganjajo več tako zelo, ker jih ni več tako zelo veliko.- Šc tisto malo, kar jih je, sc rajši sezujejo kar sami. Le eden uživa popolno svobodo. Kroži po cestah nekako »za reklamo«. Pravijo, da je malce »tc-past«.
MORALA IN PRAKSA.
Nek državnik je rekel nekoč nc-kje, da drži vedno, kar je obljubil, I ker je to njegova morala. Pristaviti bi moral še, da ste morala in praksa različni,
— Oktober je tu, ž njim jesen in ž njo novi mošt. Krčmarji in drugi činitelji, ki žive od človeške žeje, so zadovoljni. Zadovoljni so tudi ljubitelji pijače, z drugimi besedami, vsi Slovenci razen — lekarnarjev, ki trpe radi mošta dokaj materialne izgube. Povpraševanje za — odvajalnimi sredstvi radi tega namreč občutno popušča...
— Pripravlja se tudi več trgatev s tepeži, fantovskimi bitkami in z drugo prosto zabavo in s plesom. V tukajšnji kaznilnici so v zvezi s tem dejstvom na razpolago še nekatere udobne celice z razgledom- na dvorišče, po bolnicah pa bodo zato namestili nove postelje po stropih, ker drugje ni prostora ...
— Največji zvon v Jugoslaviji bo zvonil Mariborčanom raz zvonik o. o. frančiškanov. Poje nizki g in je 6000 kg težak. Dejstvo je, da poje na svetu vse, kar je nad cent težko, zelo nizko. Zato se je bati, da bo pel novi zvon tako nizko, da ga verniki — ne bodo slišali...
— Nekje so odkrili špecerista, ki je prodajal — ure in se je našlo obilo kupcev. Sredi nas pa je drug špecerist, ki je pa prodajal — bele nogavice. Ko ni bilo kupcev, jih je začel deliti zastonj in glejte čudo: niti zastonj se niso našli odjemalci...
— Motorni vlaki na jugoslovanskih železnicah bodo začenši s prvim oktobrom — ukinjeni. Kaj bi tudi ž njimi. Razdalje med Beogradom in Zagrebom vendar ni treba zmanjšati, ker kadar človek pride v Beograd, je tako vedno — prezgodaj...
— Končna preselitev mariborskega muzeja bo izvršena do leta 1941. Naglica nikjer ni prida. Lahko je pričakovati, da bo do tedaj padel celo -— Madrid ...
— Teden grozdja dobimo. Trajal bo teden dni. Namreč, ker imajo ne-katerniki celo leto^ Teden grozdja; sprešanega namreč...
— Premnogi ljubi someščani nimajo očividno drugega posla, kot ustrahovanje bojazljivih človečkov z vojno. Tako so bili Mariborčani, ki so se že vežbali s plinskimi maskami po kleteh. Nekomu je bila huda skrb, kje bo iztaknil plinsko masko za svojega kužka, drugemu pa, odkod bomo tihotapili vžigalnike, če
bo vojna z Nemčijo. Drugo bojazen bi še nekako razumeli, kajti ob razsvetljavi katerega svetilnega sredstva pa naj mariborski davkoplačevalci, ki stanujejo na periferiji, najdejo ponoči domov. Žveplenke so predrage?!
— Razpuščajo se društva radi prekoračenja delokroga. Mogoče bi bilo dobro, napisati na listek, kako naj se kdo danes ravna, da ne prekorači delokroga, in ta listek dostaviti vsem društvom počenši od čebelarskega do onega za zaščito malih živali...
— Pri izbiranju deklet. za »tniss Evropa«, so poleg najgrše Jugoslovanke pogruntali najlepšo lepotico, ki niti ni šminkana, ne pudrana. Pravijo, da bo to nov tip ženske lepote. Tega novega tipa v Mariboru skoro ni...
— Talija odpira vrata ter bo od začetka, kar hočete, potem pride učenec hudiča, nato pa bo spregovoril celo neki pokojnik... Razen gmotno bolje stoječih inteligentov, je letos polno abonentov ...
ČE SIN ŠTUDIRA...
Ferlinčev sin študira v mestu.
Oni dan je dobil Ferlinc od sina telegram sledeče vsebine:
»Pošlji mi 1000 din.«
Ferlinc mu odgovarja:
»Ljubi sin, pošiljam ti 100 din. V bodoče vedi, da se piše ,sto' z dvema ničlama in ne s tremi. Tvoj oče.«	bi.
AHA!
»Mama, ko sem bila včeraj v bioskopu, je neki nesramnež venomer buljil vame.«
»Kje je pa sedel?«
»Dve vrsti za menoj.«
SODOBEN RAZGOVOR
— Moj sin mi dela velike skrbi. Ne vem. kaj bo z njim. Usmiljen je, obziren, popustljiv ...
— Ta bo pa res slabo končal.	bi.
BREZ TAKTA
Urednik: »Ta vaša žlobudra ni za nobeno rabo!«
Pesnik: »Zato še ni treba biti z menoj tako aroganten. Niste vi prvi, ki tega ne more porabiti.«
Simpatija — antipatija.
A
Skupni izleti na vinorodne gorice za morejo kaj hitro preiti iz simpatije v antipatijo.
K RAZSTAVI CUCKOV NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
Na rasistični tekmi cuckov smo z žalostjo ugotovili, da je manjkal zloglasni Phonixov seter Feri, ki velja za najbolje 'oskrbovanega in negovanega cucka svoje pasme. Vizrok je najbrže v tem, da je psiček preobremenjen z likvidacijo zavarovalne družbe, ki je prešla na njegova pleča.
IZ DOBRO INFORMIRANIH KROGOV DOZNAVAMO:
Da je Anglija prepovedala izvoz šimpanzov, ker jili potrebuje za pomlajevanje svojih politikov. Zatrjuje se. da sc ta prepoved na zavezniško Francijo ne bo nanašala;
da so te dni dobile tvornice Plznu večje naročilo nagobčnikov za neko balkansko velesilo. Prebivalstvo te države sc ob sedanji veliki svobodi govorjene in pisane besede razumljivo razburja;
da je v Ženevi sklenilo Društvo narodov, naj se evropski javnosti prepove poslušanje radia. Tej umestni prepovedi so sc pridružile tudi bivše članice Italija, Nemčija in Japonska. Prepoved sc nanaša na vse osebe, ki so stare več kot 8 tednov.
—	Od prepovedi so izvzete le gluhonemnice in blaznice.
Metamorfoza ljubljanskega grba.
W
V	času splošnih preosnov tudi grb dobimo nov.
Pričaj v njem nam zgodovina, kaj je mnogim domovina. Padel je steber na z6be, marsikaj je kje narobe, a Ljubljana, koza zvesta, vedno — molzna je nevesta.
D.	Goflja:
Pesem,
Kaj mi poje drobna ptica, ki na vejici čepi?
Da je znorel vsak možakar, ki mu do svobode ni!
Da je znorel vsak možakar, ki tako je jarmu udan, da iz svobode zlate sili sam v zakoniki sveti stan!
A lahko je ptici peti!
To hiti naj razodet:
Kak naj samski le možakar spravljal fante bi na svet!
Kajti fantje so potrebni, kam naj sicer top vstreli, kdo naj sicer le pogine, kadar komu se zazdi???
Bibl:
Teorija In praksa.
Profesor Pika je bil prijatelj vasi. Vsako priložnost je izrabil, da je stopil v stik s kmetom. »Kajti«, je dejal cesto, »kmeta je treba razumeti. Treba je spoznati njegovo psihologijo, treba se je poglobiti v njegovo življenje. Kmetje so namreč svet zase.«
Ko je Sel oni dan lovit metulje, se je pridružil kmetu, ki je gonil pred seboj lisasto govedo in mu dobrodušno položil roko na ramo.
»Dober dan, očka! Ali je to vaš edini kos živine?«
»Ha,« je odgovoril kmet in ga nezaupno pogledal.
»Nikar me ne glejte tako nezaupno. Vidite, jaz sem prijatelj vasi. Jaz sem pristaš načela, da je treba kmeta in meščana zbližati. Kmet se naj seznani s pridobitvami modeme tehnike in higijene. Na -primer: goveji hlev. Dokazano je, da devetdeset odstotkov hlevov ne odgovarja zdravstvenim predpisom. In drugič, dragi prijatelj: molža. To ,ie rak-rana našega kmetijstva. Ali veste, koliko nevarnih bolezni bi lahko preprečili, ko bi se držali navodil, ki jih daje higijena? Dovolite mi, da vam dam kot znanstvenik nekaj praktičnih nasvetov za pravilno molžo. Prvič ...«
»Ne zamerite, gospod«, mu je skušal ugovarjati kmet, »ampak...«
»Nič ampak, dragi prijatelj«, ga je blago prekinil profesor Pika, »bodite prepričani, da vam dobro želim! Nikdar se ne sramujte pred menoj! Torej... da... kaj sem že hotel reči?.., Aha!... Prvič:	pred
molžo dobro izmijte vime s toplo vodo, kajti nihče ne ve, koliko bacilov se je nabralo na njem. Drugič: dobro očistite čeber, ki boste vanj namolzli mleko in tretjič, dragi moj, si umijte roke. To so tri zlata pravila, ki se jih naj drži vsak kmetovalec, če hoče ...«
»Da, gospod, prav ste rekli, samo...«
»Kaj samo? Tu ni nobenih pogojev, dragi prijatelj. Upam, da se boste strogo držali mojih navodil.«
»Ne zamerite, gospod, ampak tega res ne bom mogel storiti...«
»Zakaj pa ne, za božjo voljo?«
»Ker je to — bik!«
Narodna.
Na Španskem, Kitajskem vsevprek sc mori, na Češkem in Nemškem vse v jeklu tiči...
Na Poljskem, Madžarskem se hrabro grozi, v Parizu, Londonu posvet se drži...
Na Laškem odprto se piše, kriči, na Ruskem sc čaka, kaj drug naredi...
Pri nas in na Kranjskem pa ajda zori, kar nič ni napeto, ker — taborov ni...
IZ CELJA.
NATEČAJ.
V Celju imamo- velik lonec, ki mu pravimo tudi pisker. Rabimo ga za prekuhavanje živih ljudi in traja tako kuhanje od enega meseca do enega leta, v posebno trdih primerih pa tudi dalje časa. S svojim slavnim starim piskrom pa imamo pravo smolo. 2c dalje časa je počen in še jedva služi svojemu namenu. Ker si novega nikakor ne moremo nabaviti, (kredit nam je voda odnesla) smo sklenili, da pustimo stari pišker zvezati, zato razpisujemo oddajo te vezave. Piskrovezi naj vložijo svoje ponudbe pri uredništvu »Totega lista« še pred spomladansko poplavo. Tam so na vpogled tudi piskrovezni načrti in ostala pojasnila.
GRADBENA SEZONA.
Gradbena sezona je bila v Celju posebno živahna. Med drugimi večjimi deli smo podprli z neotesanimi podporniki tudi okrožno sodnijo na krivičnem oddelku.
NOVA GUGALNICA ZA VELESEJEM.
Velesejmski upravi v Ljubljani smo ponudili naš kapucinski most. Služil bo za gugalnico. Strokovnjaki trdijo, da bo to najboljša gugalnica, kolikor jih je dosedaj obratovalo na Ljubljanskih velesejmih.
PONUDBA.
Prodamo večje število parov belih nogavic po znižani ceni. Ponudbe se sprejemajo samo iz inozemstva.
Odbor za slačenje nogavic.
D. Gnflja:
Pokora
Da .grešno ženstvo vaško na pravo pot dobi, raz prižnico mu župnik tako-le zagrozi:
»Že dolgo gledam žene, dekleta fare te, kako nedopadljivo, brezversko kak žive.
Ni parkljevke, zločinov, ni slinavke pri nas, sploh kuge ni nobene, le — bela kvari vas.
Zakonov je obilo, otrok zakonskih nič, a pankertov milijon je, odkod, ve sam hudič!
Svaril sem ženstvo vedno, a kaj je bil uspeh?
Privlačen bolj, ko župnik zanj bil je — smrtni greh!
Pri spovedi zato zdaj pokore hude dam, morda za vas še vedno zveličanje zbezam!
Sledečo kazen ženska dobi za en sam greh: leti en kilometer naj kar po štirih vseh!
In kolikor bo grehov, pač kilometrov bo, premislila si bo pač marsikatera to!!!«
Hei/ota uLiazsktfra kandidata.
Čiija san, ka majo tista vejka opčina takša zlata knjiga, kan notri vsa pridii, kaj ja bola guča vredno. Mi ša si za zaj tiiga niinio spravlali, da nemarno penas; če pa ša si celo tajnik hodi para namakat k sosedi, da mu priivač miih načvapka v gla-žek. Pa nič za to, sii ta zaj čiili skos »Toti list«, kak smo mi iidnok rilitara volili.
Veta, to van ja bi o že bol zaj, gda mora vsakši po moškan povedati, keriiga če za rilitara, ne tak kak te. gda smo sa s tistimi kuglicami pačerali.
Bizjak pa Zajdala sta sii začela davati. keri od jih bo. Sii tak pri sabi san si jas tiidi misla, kak so negda moj pokojni oča riikli — Bog jin daj dušni mir —: ga dva jeta. Sii ja za tretjega tiidi plac pri skledi,
—	kii šii bi jas tiidi kuša kak ti tretji priti do rihtarska šarža. Piij, pa san s;i zmisla, kii mota ova dva še čuda pijača, jas pa san že vso šmarnico spi ja. Te pa veta, kii vo-lilcon na bi moga dati piti, stihi kandidati pa so že ot nekincgda za vraga.
Na dan volitiiv srno do diisiitih že priicik spili pr’iinan, pa pr'drugiin. Op adiiniijstih so sii nekši čiihi že klafrčkali, tak kak bi
Je čulo zbrano ženstvo drakonske kazni te, računale na tihem so kilometre že...
Na ta način bi ena s Poljčan prišla na Boč, a druga, manj pregrešna, le s Tezna tja do Hoč...
Le Mica tak ugiblje:
»Nič farju ne povem, če je tako, pa rajša nič k spovedi ne grem.
Če ta o kilometrih za mene res velja, lahko po štirih lezem
-	trikrat okrog sveta...«
O INTELIGENCI.
A je tako brihten, da sc zasmeje šali takoj, čim jo sliši.
B je nekoliko bolj »trd«. Najprej sc zasmeje, ko šalo sliši, nato pa še, ko mu jo kdo obrazloži.
C pa je baje »udarjen«. Smeje se, ko šalo čuje, nato še, ko mu jo kdo obrazloži, potem pa še enkrat, ko »vic« razume.
Kdo od vseli treh je najpametnejši? Tretji, ker je en »vic« tako izkoristil, da se mu je trikrat smejal.
KAKI PIJANCI SO SLOVENCI.
Nek Srb je prišel v Slovenijo. V neki gostilni je opazil par domačinov, ki so praznili litre. Ves ogorčen je zaklical: »Boga mi, kake pijandure su Slovenci! Piju vino, kao mi Srbi — rakiju.«
blo žagnanja, kii so tri taki otpiilali v Spital. To jin malo zamerin, da san kršajnski človik. Sii pa so te volitvii novaga rilitara viinda ne to, kak gda ma farni patron go-dovno!
Tak okoli štirah sta Bizjak pa Žajdala rnela vglili glasov. Letala sta tak, kak bi jima bijo živi vrag za piitami, pa na niij-diita viič nibanaga. Zii pa sii van Bizjak zmisli še na Šoštaroviiga strica — sii jih viinda poznata, to so tisti, ki jin ja lani krava lajbič z jiirjon red požrla —. Skoči van 011 k jin na travnik, ge so pasli. Soboj jin ja doniisa slatinščak šmarnica, pa pet cigar na slamo.
Dugo sta mlela sen pa ta, pa kak pa kaj, tak kii so stric miit ten glaš spraznili, Bizjak pa jii že bijo, kak bi mejo kršelii v riti. Nazadjo sii zglihata, kii dii Bizjak ticajt paso kravo, kii do ga stric šli volit. Adnok so fejst pltinoli, pa so šli.
Bizjak drži Seko na vojki, pa štedera, kakši guč bodii zaj drža kak novi rihtar mu jii nekaj topliiga skos hlače vudrlo, sii jii Seka z ritjoj k jami obrnola. Komaj te, gda mu jii nekaj topliiga skos vudrlo, sa jii ogliidno, pa vidijo, kii mu jii Seka prtisnola piičat, kak bi ga z loparon primazo. Dvakrat jo jii ritno v vamp, dalii pa ji je toga ne tak zamerio, čeglili jii mejo novi gvant.
URADNIŠKA PARA.
Okostnik je državni uradnik. Pravkar so mu zopet reducirali plačo. Ves pobit čepi v čumnati in računa, računa. Pride tedaj mož v sobo, molče sname veliko stensko uro in odide. Gospa Okostnikova opazuje to početje neznanca in vpraša po odhodu:
»Kdo je bil ta človek?«
»Urar, žena, urar. Moral sem dati kazalec v popravilo.«
»Tako, tako, urar?« se začudi. »To pa mora biti vsestransko sposoben možakar.«
»Ne razumem.«
»Prejšnji teden je odnesel piano iz hiše.«
Na Olimpu.
Zevs, po domače »Vrban«, zaščitnik bogov in pa trte.
Stresel je glavo prestrašilo: na sveti Olimp (na »Vrbana«)
Tujci udH^aj^rod prečuden:
Niso častili domačih bogov, ne Zevsa (»Vrbana«),
Božic domačih ne; bili so silno oblastni ti tujci.
Stresel glavo je Zevs pr e mogočni in strašno zatulil:
»Jost-Ganimedes, ki ljub si bogovom' in božicam našim.
Vile pograbi, ki rabiš za gnoj jih, in skidaj junaško Gnoj ta z Olimpa, da vrne se v svoje dežele barbarske!
Gora ta naša, Olimp, je za naše bogove in narod!«
Sii dii ziij kak rihtar tiidi mejo s samimi piičati za opraviti.
Ne pa mo ja priimalo vročii ,gratalo, gda sii oglednii na viiro, pa vidi, kii jii že šest, Šoštaroviiga strica pa še od nikot. Bogi Šeki ja zaj nič ne pomaglo, kii ja že puno-letna, mogla ja pač krii novaga rihtara v kalop, da travniki jii jii ne viipo pustiti.
Šeki so nastopila oči kak raki, še bol pa Bizjaki, gda sta dokalopirala do liidi, ki so sii drli: Živjo naš novi rihtar Žajdala! To jii blo Bizjaki zadosta, kii jii zna, kan so Šoštarov stric volili. Olih so sii prihuhali prti jiimi, da so zagliidali svojo drago Šeko. Čeglili so malo gliihi, pa so vsiiiino čiili, kii jin jii Bizjak zaj par takših naliišča, kak jih gospod župnik najbrže tiemajo v svojih liigištrih. Ziijdala jii da pač strici še jork-madono za piti, ki jii bojša kak šmarnica.
Vitii! Takšii niivolii dbliitijo včasi kan-didatii! iNajpret morii na volitvii liidsko kravo pasti, te mu hlačii zapiičatijo s krav-jakon, te mu spijajo vso šmarnico. Bizjaki pa sii jii godilo še hujši! Stara mu jii strla kropjačo na kiiblači, predrgala kak san vrag, nazadjo pa mu jii riikla, kii jii za driik.
Zato pa pravili! Kandidiro nan nikdar, najč letos niibi, če bi glili volitvii ble, pa čeglili da šmarnieši dosta. Rajši bon jo san spijo: Na Vašo zdravja!
Sta bila Tone in Nace rodna brata in strastna divja lovca, da jima ni bilo enakih. Pa gresta takole po gozdu: Tone nosi past in išče pripravnega prostora, kjer bi jo nastavil, Nace pa skriva Io.vsko puško pod suknjičem. Nenadoma šine mimo njiju čvrsta kuna in smukne na visoko bukev. Tone seveda za njo. Kuna se skrije y duplo, a Tone jo prepodi venkaj. Zbegana žival skoči ,toda Tone je uren in že tišči otepajočo se kuno pod pazduho.
Nace, ki je opazoval razburljivi prizor, drhti od lovskega nemira.
»Tone, drži, jaz bom streljal!« zakriči, a hkratu že tudi poči strel. Po vejevju nekaj zalomasti in koj nato telebne ranjeni — Tone na tla, kuna pa po blrskovo odhiti v zlato svobodo.
*
Štefan Kurent je imel majhno kmetijo, razen tega pa je bil tudi spreten mizar. No-voporočencem je izdeloval udobne zakonske postelje, novorojencem lične in mične zibelke, novo-mrličem pa odlične krste.
Katra je bila Štefanu žena pred Bogom in ljudmi, zvesto mu je služila, devet otrok mu je povila, preden je za vedno zatisnila oči.
Najstarejša Breda, brhka ko srna, ljubka ko reseda, se je očetu zamerila, ker ni marala starega vdovca. Dekle je sanjalo o zalem fantu z nageljnom, dedec pa je smrdel po žganju in čikarskem tobaku. Pa je rekla Breda očetu Štefanu:
»Rajši z zadnjim beračem v smrt kakor s tem vašim vdovcem pred oltar.«
Oče Kurent se je prav po gorenjsko in krvavo pridušil, češ:
»Ti že preženem trmo, deklina!«
In je morala odslej delati Breda za tri in za štiri, tako jo je stari gnal. Zgarana in izmučena je Breda nazadnje obolela in obležala. Jetika' se ie je lotila.
Zdaj seveda z možitvijo ni bilo nič, oče pa je bil na hčer še zmeraj tako hud, da ji ni privoščil niti postelje. V hiši, kjer je Kurent mizaril, je morala bolna Breda ležati na klopi za pečjo in čakati svojega konca. Staremu je hiranje šlo prepočasi in se je pridno lotil dela. Tedaj pride bogati vdovec, ki si je medtem izbral drugo nevesto, naročat k Kurentu posteljo za novo zakonsko srečo.
»No, kaj se pa tako podvizaš, Štefan?« pozdravi Kurenta, ko stopi v sobo, mizar pa pokaže na hirajočo hčer:
»Mau ene truge bom naredil, saj vidiš, da bo tale kmau oprdvVa.«
ČEŠKI KRISTUS.
Nekje so igrali dramo »Kristusovo trpljenje« in je Jezusa Kristusa igral igralec, ki je bil po rodu Čeh. Dasi je igral vso vlogo v slovenščini in je smiselno razumel vse, kar je govoril, ni vendar obvladal slovenščine. Predstava je tekla v redu, poslednjo večerjo so opravili brez napake, Kristusa so brezhibno izbičali, tudi trnjeva krona je obtičala na glavi in ni padla po tleh, sploh je vse odgovarjalo do usodnih Poslednjih besed. Tudi tam je še nekako šlo — do vzdiha: »Žeja me!« Morda da je Čehu ta beseda bila prekomplicirana, morda da sc mu ni bila zadostno vtisnila v spomin, skratka: ni se je mogel domisliti. Suflerja je bilo Kristusovo trpljenje tako prevzelo, da je bil v suflernici zaspal, razbojnika, ki sta visela poleg njega, nista vedela za njegovo trpljenje in zadrego, češki Kristus pa je zavijal oči, potil je pravi krvavi pot, naposled pa je zinil — »Hergot, ja bih pil!«
Debeluhar.
SIMPATIJA.
Marica: Včeraj sem te videla spet z drugim fantom. Kako ti ugaja?
Urša: Sploh ne! Lahkomiseln je.
Marica: In Jože, tvoj prejšnji?
Urša: Še manj! Ta je veterniak.
Marica: In Ivan, tudi tvoj oboževalec?
Urša: Ta je babjek!
Marica: In Franjo?
Urša: Je domišljavec!
Marica: Kateri ti pa potem ugaja?
Urša: Tisti, ki me bo poročil!
PREKLIC.
Podpisani sem dne 31. XII. t. 1. očital gospodu Ivanu Hudoklinu, mesarskemu mojstru, tu, da je posilil avgusta t. 1. mojo ženo Apolonijo, kar pa s tem preklicujem, ker v noči posilstva še ni bila moja žena.
Jurij Oovejšek, penzionist.
Športna balada.
Iz zbirke: Poetična jesen upokojenega profesorja.
Zdaj poslušaj na tem svetu vse kar leze ino gre, kajti v športnem tem sonetu strašne se reči gode.
Iz V,a je bila Zora gluha za vsak dober svet.
Je imela dva ukora, nezadostnih pa devet.
Konferenca je sklenila izključitev. (6 glasov!!)
Zora v svet je pobegnila in ni več prišla domov.
Starši bridko so jokali, dali v »Jutro« so oglas.
A zaman so jo iskali.
In tako je tekel čas.
Zora pamet je zgubila.
Kri ni dala ji miru.
Športu se je posvetila, — strah in groza — plavanju.
In je v pohujšljivili dresih kazala telesa čar.
Kaj poreče Bog v nebesih, tega ni bilo ji mar.
Toda prišla je pokora.
Letos junija enkrat.
Takrat plavala je Zora progo Zagreb—Beograd.
Ko hitreje od slanika plavala je kakor som, se prikaže lepa slika: v čolnu ribič s prstanom.
Ribič jo je nagovoril:
»Dodji, dušo!« — »Dragi, bom.«
Nekaj časa ji je dvoril in peljal jo na svoj dom.
In kot mlada žena zala pri ognjišču zdaj čepi, ker pa kuhati ni znala, mož iz hiše jo spodi.
Ni čakala božje sodbe.
Strel!! — in padla je po tleh.
In pogreb je bil brez godbe.
Samomor je smrtni greh.
Zdaj jo krije težka ruša.
Grob brez križa. To se ve!
Njena pa nesrečna duša se v peklenskem ognju žge.
O, prevdarite kristjani, če vam je še duše mar: boljši je krompir neslani kakor s športom — duše kvar!
Bogoljub Čenča, profesor v pok.
»Glej ga, ,gentleinena\ kako jb rejen!« »»I, kaj bi ne bil, ko pa vsako besedo sne!««
l/Kaci&ovsUi z\unčami
KRALJ.
Poučuje, urejuje, nova nam obzorja kuje prvi kralj, ki ni politik, prvi kralj, ki je le — kritik.
KARIERA.
Je v skromni luknjici začel, nato v gostilno je prešel, potem v hotelu je pristal in bog ve, kje bo še končal! Prav nič po vodi mu ni šlo, kljub temu je — povodnik to!
MIŠKO.
Daši grlo je namakal sedemdeset let je učakal, dasi sokol žive dni, vedno v kletki on živi, dasi brk mu je ogromen, le dobričina je skromen, dasi redek ptič je to, vsi ga »m i š k o« kličejo.
G.
Za fotografe.
Tale slika naj ne Zali le pilota naj pohvali!
V	nevenljivo našo slavo »knipsa« iz višin naravo.
Za življenje ni mu mar da le slika ne gre v kvar!
Urednikove so želje: da še njega v zrak popelje.
B.
MUKA.
Nekdo je stal pred sodnikom, ker je z avtom povozil pasanta. Branil se je s stereotipno frazo, da je vozil le z brzino 15 km. Nakar se je oglasil branilec ponesrečenca: »Slavno sodišče! Vozač je pravkar priznal, da je vozil le z brzino 15 km na uro. Zamislite si vendar to dolgo mučenje mojega ubogega klijenta, ko je avto tako počasi vozil preko njegovega telesa.«
Talija.
Oficielni naš teater kakor dunajski je Prater. Za par soldov, če želite, vse, kar hočete, dobite.
N'aša drama, bi se reklo, da je prav slabotno jeklo. Je kovač noben ne kuje, samo kov-ič v njej caruje.
Iz jajca zleze malo pišče, Neodvisno gledališče.
Komaj prvič kljun odpre, kokodakati prične.
E.
Pismo Iz Slovenskih Butal.
Slovenske Butale so podeželska občina. Naša občina je stara in vkljub vsem prc-komasacijam v naši mili domovini so pri nas ostale stare občinske meje. Pri nas smo vsi pravoverni. Volimo, kakor nam velevata vest in gospod župnik.
Opozicija šteje enega člana in še ta ni pravi Butalec. Njegov oče se je bil priselil. Ijne mu je Cigan. Strgano bajto ima, eno kravo, ženo, sedem olrok in prazno skledo.
Temu Ciganu so zarubili kravo. K temu so pripomogli gospod župan. Prav so imeli, da so tožili Cigana, ker so Ciganovi otroci kradli zeleno sadje.
Cigan je moral še dalje rediti kravo. Mleka ni več dajala. Pa je Cigan neki dan
odvezal kravo, jo prignal pred občinski urad, jo peljal lepo po stopnicah v prvo nadstropje in se postavil s kravo v čakalnico, majhno sobo pred občinsko pisarno.
Preplašena krava je mukala in sadila špinačo. Nič manj preplašeni župan in občinski tajnik sta pogledala skezi vrata.
»Tu imate	kravo!	Ne bom	je	zastonj	redil!« je rekel	Cigan	in šel.
Kaj s kravo? Soba je bila preozka, da bi se živinče	lahko	obrnilo v	njej.	In	kako
jo spraviti doli po	stopnicah?
Gospod župan niso vedeli, kaj bi. Občinski tajnik tudi ne. Občinski možje tudi ne.
Zvečer so šli po Cigana, naj za božjo voljo odžene kravo.
Cigan pa: »Dobro, gospo'd župan. Samo ... din zahtevam.« (Toliko je bil Cigan dolžan za sodne stroške in kazen.)
Kaj so hoteli g. župan? Po dolgem oklevanju so pristali in odšteli denar.
Cigan je res šel po kravo. Vse Slovenske Butale so se zbrale, da vidijo, kako bo spravil- kravo iz prvega nadstropja. On pa — ne bodi len — prime kravo za rogove in jo je ritenski porival po stopnicah navzdol in ven.
»Hvala lepa, gospod župan! Krava je spet moja. Čudno, da sc vi niste spomnili, kako bi jo spravili doli, ko pa gre pod vašim županovanjem itak vse rakovo pot.«
Butalec.
Tiskala »Ljudska tiskarna« v Maiiboru. —
Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.
»Pravijo, da je tani nekdo, ki je le dočakal izplačevanje
rente.«
— starostne
Čengrizem.
Zadnjič mi je pravil prijatelj Janko, da trpi njegova tašča na budi elipsi in da je že insultiral nekega zdravnika špecerista, ki mu je svetoval, naj jo da v kak krematorij za živčno bolne. Tako sem spoznal, da ljubijo ljudje tujke, četudi jih ne razumejo. Hitro sem skoval besede »čengrizem«, »čen-grist«, »čengriski«, »čengrirati« in sklenil, da jih spravim v promet. Napisal sem za »Jutranjik« pod imenom Job razpravo »Sledovi čengriske kulture na Kobanskem s posebnim ozirom na mediteransko, geološko-morfološko in orografsko strukturo konkre-talnega ozemlja«, ki je zbudila v znanstvenih krogih splošno pozornost in občudovanje. Kmalu nato sem srečal urednika lista »Prleški gospodar«. Vprašal sem ga, če pozna novo Versko gibanje »čengrizem«. Dva dni pozneje sem čital uvodnik omenjenega lista »Čengrizem v Zapadni Indiji« in zvedel, da sliči to gibanje žosizmu in da živi ob bregovih reke Bramaputra okoli 100.000 vernih čengristov. »Delavec« pa je objavil na mojo pobudo članek »Čengristi v Abe-siniji in Braziliji«, ki se je končal s pozivom: »Čengristi vsega sveta, združite se!« Nato sem šel na akademski ples v »Union«, lam sem plesal z neko dražestno in izobraženo gospodično tango. Med plesom me je vprašala nova prijateljica, kako se mi dopadejo navzoče dame. Odvrnil sem ji, da so mi zelo všeč in pristavil: »Priznati pa moram, da sem čengrist in da rad čen-griram,« Naenkrat je plesalka obstala, me jezno pogledala in rekla: »Gospod, vi ste predrzen! Kaj pa mislite? Jaz sem vendar pošteno dekle iz ugledne rodbine!« Nato je odšla; jaz pa sem zvedel, da sem novodobni d on Juan. Iz »Uniona« sem se podal v gostilno. Tam sem našel več znanih gospodov in prisedel k njihovemu omizju. Pogovarjali smo se o politiki, vremenu, boksanju, nogometu, Mariborskem Tednu in Ljubljanskem velesejmu. Čez nekaj časa sem rekel: »Gospodje, vse to me ne zanima; kajti jaz sem čengrist.« Naenkrat je skočil nek gospod k meni, dvignil stisnjene pesti in teakričal: »Aha, te že imamo! Ti spadaš tudi med tiste temne prevratne elemente, ki zagovarjajo jude, komuniste, pofovce, zelene kravate in bele nogavice.« V gostilni je nastala splošna zmešnjava. Že so me hoteli nekateri gostje podreti na tla in obdelati z vrčki, ko se je pojavil stražnik. Gostilničarka mu je povedala, da sem čengrist. Nato me je stražnik aretiral in odgnal v policijske zapore. Naslednjega dne me je zaslišal nek nižji uradnik. Rekel sem mu, da sem si besedo čengrist sam izmislil, da pa sem sicer dober in pošten državljan. »To bi lahko trdil vsak, ampak dokazov, dokazov je treba,« mi je odvrnil uradnik. Slednjič sem ga pregovoril, da sva šla v študijsko knjižnico Tam sva pregledala Pleteršnikov slovar, Mayerjev kon-verzacijski leksikon, Slovenski biografski leksikon, Slovenski pravnik, Grossov
»Handbuch fiir den Untersuchungsrichter«, Wulffenovo »Psihologijo zločincev« in še par drugih del. Nikjer pa nisva našla besed »čengrizem«, »čengrist«, »čengriski«, »čengrirati« ali slično. Slednjič se je uradnik le prepričal, da* nisem nevaren zločinec. Obsojen pa sem bil na 200 din globe, ker sem povzročil z nedostojnim obnašanjem gostilniški prepir. Zoper odločbo se nisem pritožil, ker sem se bal, da mi bo nadrejena oblast kazen zvišala. Morda bi odstopila spise celo sodišču in kdo ve, če se nazadnje ne bi moral zagovarjati radi člena 4. zakona o zaščiti države. Odslej se za čingrizem in čingriste več ne zanimam.
V. T.
PASJA PREŠERNOST.
»Le kaj je padlo kolegu v glavo, da tako visoko viha nos?«
»Ah, slišal je nekje, da so na kodra razpisali 3000 din nagrade, pa je postal tako prevzeten, da nikogar več niti ne povoha.« TEŽKO DELO.
»Včeraj smo ves dan delali tako, da smo zvečer vsi nezavestni padli na tla.«
»To pa je bila res strašna muka. Kaj pa ste delali?«
»I, no! Vino smo pretakali.«
LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA
Dva razbojnika čakata qb cesti v zasedi bogatega trgovca. Ker ga dolgo ni, pravi prvi razbojnik drugemu zaskrbljeno:
—	Poslušaj, ti, da se mu ni morda kaj hudega pripetilo...	bi.
RAZGOVOR.
Župnik; (drobnemu dečku, ki žene pred sabo kravo po cesti) Kam pa ženeš kravo?
Deček: Prečastiti, k biku!
Župnik: Pa tako majhen hlačmani Ali tega ni mogel opraviti oče?
Deček: Ne, oče so rekli, da mora biti prav bik!
NOVI KOVANCI.
Novico listi so nam sporočili: Kovanec nove bomo spet dobili. Lepo! Še bolj pa bi nas veselilo, če vsak kovancev bi dobil obilo.
VSE JE NEPOPOLNO.
Sodnik: »Ovadba Vam očita, da ste rekli zasebnemu tožitelju: Ti si popoten idiot. Ali je to res?«
Obtoženec: »Nemogoče! Saj vem sam, da ni nihče na svetu popoten!«
V	FILMSKEM ATELJEJU
Režiser (besno): »Odvrzite vendar cigareto, človek! Kot oproda rimskega vojskovodje vendar ne morete kaditi!«
Artist: »Odkod naj vem, da je on svojemu naredu zabranil kajenje?«
ČUDNO VPRAŠANJE.
»Atek, kakšno bolezen pa je imelo Mrtvo morje da je umrlo in zakaj ga še sedaj niso pokopali?«
Bliža se lesen!
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiii
Vse, kar rabi gospod, dobi v modni trgovini
Avgust Hedžet
Maribor, Aleksandrova c.
POIOR!
Sezonska razprodaja! Ugodna prilika!
OIVMPIA
Franci Čop, Maribor
(Palača banovinske hranilnice.)
v
Športne potrebščine, moda.
Pred kratkim še je znašala celoletna naročnina za »Toti list« 2 marki, a danes je narastla že na 3 marke. Kljub temu je in ostane celoletna naročnina za Slovence le 30 dinarjev.
Izdaja in urejuje: Božo Podkralšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor. Cvetlična ul. 12.