Leto XLII. - Štev. 13 (2090) Četrtek, 29. marca 1990 Posamezna številka 1000 lir
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PERgUE
TASSA RISCOSSA
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSA8ILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO • REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO ll/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7
Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
Soujetska zveza - predsedniška republika
Kaj
pa
Katoliški
glas?
Opazujemo in si pravimo: kdo bi si kaj takega kdaj mislil? V nekaj dneh se je zrušila zgradba, ki so jo gradili z velikimi žrtvami toliko let. Srp in kladivo so vrgli na smetišče. Ali bodo ljudje, ki so se šteli za heroje in borce za svobodo in pravičnost, tako hitro zavrgli vse, kar jim je bi-
lo	sveto? Mi bi sedaj lahko rekli: Saj smo vam pravili, da tako ne bo šlo. O tem smo pisali, a so nam vračali z očitkom da smo proti Jugoslaviji, da smo nazadnjaki in še kaj.
Zahvalimo se Bogru za preobrat, saj brez njega ne bi šlo. Ne bi šlo brez tistih, ki so junaško in vztrajno prenašali »svobodo«, ki so trpeli za svojo vero in svojo pripadnost materi Cerkvi in dali tudi svoje življenje za to zvestobo. Med Slovenci jih je veliko. In tudi njim bodimo hvaležni.
V	tem trenutku bi se lahko malce ponorčevali s tistimi, ki se sedaj kesajo. A to ne gre! Tako postopanje ne bi bilo krščansko. Pomagajmo vsem tem in vsem, ki iščejo sedaj pravo pot iz te zagate, da bodo pravilno zaorali. To pa ne bo lahko.
Smo v obdobju približevanja volitvam. Predvolilna kampanja se vedno bolj zaostruje. Vstajajo nova vprašanja. Poskušajo se najti odgovori. Obljubljajo se stvari, dajajo se garancije. Pri volivcih pa se porajajo tudi dvomi.
Že pred meseci si lahko slišal vprašanja kot recimo — kako je mogoče, da določeni ljudje samo v teh mesecih pred volitvami počnejo določene stvari, opravljajo določene funkcije, se kažejo na določenih nastopih, na veliko pišejo in zagovarjajo določene stvari. Sliši se tudi kakšna izzivalna fraza »samo do maja« ali »prihodnje leto gotovo ne bo delal tega, kar počne sedaj«.
Ko ljudje dokazujemo in utemeljujemo svoja stališča, svoja spoznanja, svoje opredeljenosti, nehote razodevamo tudi svoje vrednotenje, na obzorju katerih se nehote določujejo naša spoznanja. Kadar človek nekaj spoznava, vedno tudi ocenjuje, kar spoznava. Spoznavanje in vrednotenje sta dve neločljivi koordinati človekove kulture.
Problem je resen. Ko človek zaključuje določeno spoznanje in se zanj odloči, to stori lahko samo na svojem zadnjem obzorju vrednotenja. Od tega zadnjega obzorja vrednotenja zavisijo človekova stališča in torej njegove ideje.
LOGIKA KORISTI
Ena splošnih značilnosti t.i. modeme kulture je ekonomska logika, sc pravi Instrumentalna logika, logika koristi. Druga značilnost pa je ta, da je v središču pozornosti posameznik, individuum. To se pravi, da je človek sposoben ustvariti velike in mogočne miselne strukture, sisteme polne lepih misli in humanih besed; v ozadju vsega pa se dejansko skriva želja po samouveljavltvl, torej želja po dobičku in moči.
DVA ZGLEDA
Zato se ml zdi dobro, če volivec pogleda, kako je s temi obzorji vrednote-
Kdo naj se znajde? Kdo naj pravilno svetuje? Če sta bili do sedaj potrebni vztrajnost in potrpežljivost, bosta še nadalje.
Vprašanje je: Kakšno pot naj izbere Katoliški glas? Ali bo šel po isti poti in omilil svoje kritično gledanje na vse, kar je komunističnega? Komunizem bo ostal isti in gotovo ne bo še zatonil, čeprav se skuša skriti za nova imena. Tega ne smemo pozabiti.
List bo ohranil svoj informativni značaj, ker se brez pravilne in točne informacije človek v današnjem vrvežu ne znajde. List bo skrbel, v kolikor mu bodo moči dovoljevale, za oblikovanje zdrageva in za vsako dobro stvar odprtega javnega mnenja. A sama informacija za katoliški list ni dovolj. Nudil bo zato bralcem še naprej možnost, da bodo razmišljali in presojali stvari, ki zadevajo naše življenje, v luči evangelija; da bodo razglabljali o verskih resnicah in moralnih zapovedih in se po teh tudi ravnali in živeli.
Naloga ni lahka. Zato prosimo za pomoč!
LOJZE ŠKERL
nja pri ljudeh, ki so v tem času neprestano pred mikrofonom ali na prvih straneh časopisov. Pokažimo to misel z dvema primeroma. Recimo, da si nekdo želi tovarno na polju kraj ceste. Do tega zaključka je tisti človek prišel, ker je na njegovem zadnjem obzorju on sam s svojim osebnim Individualističnim interesom. Za to svojo idejo se ta človek bori, jo zagovarja, če je treba tudi s kopico lepih besed. Če pa bi moral upoštevati ekologijo, agrario, interese krajanov, urbanistiko, skratka skupnost, bi se moral odpovedati svojemu individualističnemu principu. To pa zahteva od njega odpoved in žrtev. Očitno je res, da brez odpovedi individualizmu ne moremo pravilno spoznavati in ustvarjati družbenih načel.
Poglejmo še drugi primer. Vzemimo fanta, ki je na tržaški železniški postaji ves zagret, z največjim prepričanjem prodaja preprosto, skromno uro za zlato uro. S stoodstotno gotovostjo ti razloži, odkod je ura, kako deluje, stopnjo zlata v materialu, ti zagotovi točnost in ti jo ponudi še po kar nizki ceni. Pri tvojem začetnem obotavljanju se njegova odločnost in pre-pričevalnost še stopnjujeta. Vendar ali gre temu fantu dejansko za uro in da tebi razkrije in pokaže pravo vrednost te ure? A11 je njegovo obzorje vrednotenja tvoje dobro ali dobro ljudi? Ali je mogoče na tem obzorju vrednotenja neka hladna objektivna, znanstvena resnica o uri? Ne, temu fantu gre za dobiček, za korist in to njegovo korist. Če bi se on na obzorju vrednotenja odpovedal individualizmu, potem bi prišel do drugačnega spoznanja, do drugačnega zaključka: upoštevati bi moral drugega, druge, s tem pa, jasno, sam ne bi pridobil tistega, kar si želi.
Pravo spoznanje je torej spreobrnjenje od Individualizma k skupnosti. Od parcialnega, delnega, zoženega pogleda k pogledu celote. Vsa zabloda Je dejansko v tem, da človek zagovarja in uveljavlja del kot celoto.
VASILIJ B.
Vzhod nam iz dneva v dan prinaša presenetljive novosti. Na vse to smo že več mesecev navajena in pripravljeni, vendar se zlasti politični opazovalci — pa tudi javno mnenje — vedno znova sprašujejo, 'kam bo vse to privedlo. Vsak napredek v demokratičnem razvoju držav vzhodnega tabora nas lahko samo veseli. Po Poljski, Madžarski, Čehoslovaški, Vzhodni Nemčiji, Romunija in delno Bolgariji je prišla sedaj na vrsto sama Sovjetska zveza, prva komunistična država v zgodovini in zakupnica »realnega socializma«. Tudi Jugoslavija gre posebej s Slovenijo in Hrvaško na odločno pot za pluralistično demokracijo. To je storila tudi oddaljena azijska republika Mongolija, ki je pometla s komunizmom. V Evropi pa je ostala trdno zakoreninjena v stalinistično preteklost samo Albanija. Do kdaj pa?
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) šteje petnajst republik in še nešteto malih avtonomnih republik in pokrajin. Glavne so vsekakor evropske slovanske republike — Rusija, Ukrajina in Belorusija, nato baltske republike (ki se sedaj nagibljejo k neodvisnosti), v Aziji pa predvsem Uzbekistan, Tadžikistan, kav-kaške republike, kot Georgija in Armenija, itd. Pa sama ruska republika, ki obsega tudd prostrano Sibirijo, največja izmed vseh. V ostalih se sedaj bolj ali manj povsod oglašajo težnje po večji avtonomiji, če ne že celo po pravi politični samostojnosti. Res je tudi, da sama sovjetska ustava iz leta 1977 dopušča odcepitev posameznih republik, kar pa je bilo do zdaj le teorija oz. utopija.
PO FRANCOSKEM IN AMERIŠKEM ZGLEDU
Politični položaj znotraj Sovjetske zveze je pokazal, da manjka v državi neka resnična in efektivna oblast. To je sicer od oktobrske revolucije sem imela komunistična partija, saj je njen generalni tajnik bil vedno prva politična osebnost države. Vse to pa se je počasi omajalo. Tudi vlada sama nima v sedanjem sistemu ZSSR dejanske odločilne vloge. Parlamentarne ureditve v pravem demokratičnem pomenu sploh ni bilo. Vrhovni sovjet (parlament) se je do nedavnega sestajal le simbolično in soglasno odobril od vlade predlagane zakone dn sklepe. S prihodom na oblast Mihajila Gorbačova pa se je vse to korenito in postopno spremenilo. Poleg Vrhovnega sovjeta se je že pred nekaj leti ustanovil Kongres ljudskih poslancev, ki je vedno bolj dobival podobo pravega parlamenta z živahnimi razpravami in tudd opozicijo. Lani je Gorbačov postal najprej predsednik Vrhovnega sovjeta in s tem že napovedal pot, po kateri bo hodil.
Vsi vemo, kako je s predsedniškim sistemom danes na Zahodu. Najvidnejša sta ameriški in francoska sistem. V ZDA je predsednik že od vedno združeval funkciji državnega poglavarja in vladnega predsednika in imel oz. ima s tem praktično vso oblast. V Franciji pa je predsednik republike dejanski voditelj države in vlade, čeprav obstaja tudi vloga prvega ministra. Verjetno je imel sovjetski voditelj pred očmi neke vrsto sintezo obeh omenjenih predsedniških funkcij zahodnih dveh držav. S tem je torej prišlo sedaj do novih ustavnih dopolnil in popravkov.
Nova ureditev ZSSR predvideva sedaj mesto predsednika ciržave, ki bo imel velikanska in izvršna pooblastila. To še posebej v zunanji politiki, vojski itd. Imenoval bo tudi predsednika vlade (ki je sedaj Rižkov) in s tem dejansko sam odločal o vodenju države. Ob njem bo še predsedniški svet z glavnimi predstavniki Vlade in vojske. Za prvega predsednika je bil sedaj od parlamenta za dobo petih let izvoljen prav Gorbačov. Kasneje bodo predsednika volili sami volivci-držav-ljlani. Gorbačov ni sicer dosegel soglasne večine, a tudi to je sedaj znamenje novih časov v Kremlju. Važno je tudi, da so iz sovjetske ustave črtali člen, ki govori o
vodilni vlogi partije in s tem nekako odprli vrata večstrankarstvu.
LITVA IZBRALA NEODVISNOST
Prav ob dnevih izvolitve Gorbačova za predsednika SZ pa je prišla iz Vilniusa vest o odločitvi Litve za državno neodvisnost. Parlament in vlada sta oklicala samostojnost republike, ki je malo pred drugo svetovno vojno skupno z Latvijo in Estonijo izgubila svobodo na osnovi pakta Molotov-Ribbentrop in bila tako vključena v Stalinovo Rusijo. Danes se je ta pogumna baltska država (ima le nekaj milijonov prebivalcev) odločila za samostojnost in svobodo ter za izstop iz Sovjetske zveze. To je tudi prvi primer odcepa ene od republik iz federacije. Kaj bo sedaj?
Kremelj je po prvih dneh čakanja oz. malih odmevov v uradnih krogih nastopil v prvi osebi. Sam Gorbačov je litvanskemu predsedniku poslal telegram ultimativnega značaja z zahtevo, da v treh dneh pojasni položaj. Baltska republika se uradno ni zmenila za to gesto Kremlja rekoč, da je to mnenje tuje države, ki je ne zadeva. Medtem je tudi že postavila in zastražila 37 mejndh prehodov v glavnem z Rusijo in se obrnila na države demokratičnega sveta s prošnjo, da jo uradno priznajo. Res pogumne politične poteze, ki pa morda ne vsebujejo dovolj političnega realizma. Težko bo namreč pričakovati, da bi si Moskva kar tako pustila odvzeti eno od svojih, tudi če nekoč s silo pridruženih republik.
SLOVENIJA
Bližnja Slovenija živi v predvolilnem vzdušju; vsepovsod zastopniki strank prirejajo volilne shode in razlagajo svoje programe. Ljudje pa se ne preveč ogrevajo za shode, ker jih bolj kot politika skrbi vedno težji gospodarski položaj. Številna podjetja gredo v stečaj, draginja pritiska, kajti v trgovinah je blago navadno dražje kot npr. v Italiji ali Avstriji. Zaradi tega je vsak dan, posebno še ob sobotah neverjetno veliko Jugoslovanov tako v Gorici kot v Trstu. V Gorici sa videl toliko ljudi z onstran meje le ob semnju sv. Andreja, sedaj jih pa vidiš vsak dan in vsi nosijo vrečke v rokah. Po goriškam Raštelu imaš vtis, da si v Ljubljani, toliko se po ulioi in v trgovinah govori slovensko. Pri tem po človek ne ve, ali res kupujejo, ker je blago cenejše ali pa ker si želijo blaga »bolj po modi«.
Trenutno gre volilni boj za predsednika predsedstva Slovenije, ki ga bodo volili v nedeljo 8. aprila. Največ možnosti imata Kučan ter Pučnik, ki je kandidat združene opozicije.
Gospodarska blokada Slovenije se počasi umirja. Srbska podjetja drugo za drugim znova navezujejo stike s slovenskimi. V Srbiji je namreč še hujša gospodarska kriza kot v Sloveniji, zato si pač vedno teže privoščijo gospodarsko blokado Slovenije, ki pomeni tudi zanje hudo gospodarsko izgubo.
Glasilo opozicije »Demokracija« odkriva stare grehe partije in njenih organov. V zadnji številki (20. marca) ima obširen članek o slovenski Securitate oz. politični policiji in UDBI.
NA HRVAŠKEM
Tudi na Hrvaškem se stranke mrzlično organizirajo, podobno kot v Sloveniji. Tudi tam imajo več strank. Zelo močna stranka je Hrvatska demokratska zajed-nica, ki je pa precej nacionalistično nastrojena; njen glavni voditelj je bivši general Tučtman. Ta stranka je 18. marca imela svoj ustanovni shod v Benkovcu. Med zborovanjem je neki Srb poskušal streljati na Tudmana, a so mu to preprečili; menijo, da je atentator iz vrst četnikov.
DRAMATIČNE URE IN SOVJETSKI TANKI
In res so za to baltsko republiko nastopile dramatične ure. V noči od petka na soboto preteklega tedna je prišlo v Vilnius nad sto sovjetskih tankov, ki so zaenkrat v vojašnicah litvanske prestolnice. Z njimi je prispelo veliko vojaških padalcev in enot KGB, ki imajo nalogo, da izvršijo povelja sovjetskega predsednika o predaji orožja privatnikov. Obenem pa da skrbijo za »red in varnost« sovjetskih državljanov.
Predsednik Litvanije Lindbergis je medtem apeliral na mednarodno javnost, na države in svobodne ljudi, naj podprejo zahtevo njegove države po neodvisnosti. 'Sovjetske oblasti so tudi pregnale dva ameriška diplomata iz Litve ter zahtevale od ostalih diplomatskih misij, da naredijo isto. Poleg tega je neodvisna Litva imenovala dva posebna veleposlanika (v ZDA in pri Sv. sedežu), ki naj bi v primeru prisilnega molka državnih oblasti bila glasnik svobodne Litve v svetu.
Posebno odločni so bili opomini predsednika ZDA Busha, ki je Moskvi dal jasno razumeti, da bi vsaka preuranjena poteza za zadušitev svobodoljubnih teženj baltskih držav, sedaj posebej Litve, imela usodne posledice za medsebojne odnose in mir v svetu. Papež Janez Pavel II. je v nedeljskem nagovoru prosil Boga za mimo in pravično ureditev tega vprašanja.
Spectator
Ta poskus atentata je vznemiril vso hrvaško javnost. Mika Tripalo, nestrankarski član Koalicije (ki podobno kot Demos združuje več strank), je izjavil, da so prebivalci Hrvaške z velikim ogorčenjem sprejeli dogodke v Benkovcu, katerih cilj je destabilizacija Hrvaške, razpihovanje sporov med Srbi in Hrvati in zatreti demokratične procese na Hrvaškem in v Jugoslaviji.
Naj v zvezi s tem povemo, da Srbi govorijo o treh »katoličanih«, ki so ponižali Srbijo; to so Josip Broz Tito, Edvard Kardelj ter Bakarič (Hrvat). Tako se prenaša spor tudi na versko polje, med katoličane in pravoslavne, med katoliško in pravoslavno Cerkev.
SRBIJA IN KOSOVO
Ti dve deželi sta že tako medsebojno politično pomešani, da ni več mogoče govoriti o dveh. Beograjski parlament pripravlja zakon o naselitvi sto tisoč Srbov in Črnogorcev na Kosovu. Mislijo zgraditi stanovanja in vse ostalo za tako veliko število ljudi. Zemljo bi vzeli Albancem, kajti Kosovo mora .postati znova srbsko. Poleg tega mislijo izgnati kakih tri sto tisoč Albancev, ki so se naselili v pokrajini po letu 1941. Seveda, to so načrti in namere, kaj se bo v resnici zgodilo, pa Bog ve. Srbi gotovo ne bodo tega zmogli, saj nimajo denarja za slično kolonizacijo.
Med tem se bije boj v šoli. Albanci hočejo imeti mešane šole za svoje in srbske otroke; Srbi pa hočejo imeti ločene razrede za otroke posameznih narodnosti. Tako nacionalni boj razdvaja že otroško mladež.
Pretekli teden so se pojavile množične oslabelosti albanskih otrok in mladine.
V	prištdnsko bolnišnico so jih prepeljali kakih tisoč s sličnimi znaki slabosti: vrtoglavica, bruhanje, bolečine v trebuhu. Tako prizadetih je bilo posebno veliko v Podujevu, a tudi v drugih krajah. Albanci so obtožili Srbe, da so zastrupili vodo in zrak. Zato so napadli in ranili več Srbov. Vzrok obolelosti pa je ostal neznan. Beograjsko časopisje trdi, da je vse skupaj namišljena bolezen, saj do sedaj niso odkrili nobenega bakcila ali strupa.
Za kaj n
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
hrtih iz Pirin
V PROTITOKU
»Edinost« večeraj in danes
DUHOVNA MISEL ZA 5. POSTNO NEDELJO
»Da, Gospod.
Trdno verujem, da si ti Kristus,
Božji Sin, ki prihaja na svet.«
(Jn 11, 27)
Grenko je spoznanje in razočaranje težko, ko človek opazi, da sam ne zmore veliko. Razlog je preprost: »Greh je namreč prišel na svet in po grehu smrt, ki je prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili« (prim. Rim 5, 12).
Strupeni sadovi greha težijo življenje tudi nam, ljudem današnjega časa, ki smo upanje obrnili nase, na znanost in razglasili smrt Boga. Tesnoben občutek nemoči in smrti je posledica greha:
— ne vemo kdaj, kje in kako nas bo doletela telesna smrt; pravzaprav je že rojstvo začetek konca, ko bomo morali narediti obračun o svojem življenju...
— na človeka preži tudi nevarnost duhovne smrti; greh ne dopušča duši, da bi svobodno zadihala, človek ne vidi več jasno svoje poti, ne pozna prave mere, počasi se začne oddaljevati od Boga in ga končno izgubi...
Padli smo, vendar nas Bog ni pustil samih. Lazarjevi sestri sta sporočili Jezusu: »Gospod, tisti, ki ga imaš rad, je bolan« (Jn II, 3). Prišel je in pomagal prijateljem v* stiski.
Bog nas ljubi tudi, ko smo v grehu. Išče nas, ker hoče, da se vrnemo nazaj v objem njegove ljubezni. Poslal je svojega Sina na svet, da nam prinese besedo upanja in odrešenja. Jezus je prejel od Očeta nalogo, da pripelje padlo človeštvo iz objema smrti nazaj v življenje.
Bog je človeku edino upanje, da smrt nima zadnje besede in je edina možnost, da si pridobi podobo pred prvim grehom. Zato mora v postnem času Martina vera postati tudi naša vera: »Da, Gospod. Trdno verujem...«
MILAN NEMAC
Dom srečanja na Sv. Višarjah
Kot so poročala tukajšnja slovenska javna občila (Primorski dnevnik, Radio Trst A, Radio Opčine) je društvo »Edinost« zopet zaživelo. Tiskovno sporočilo pripravljalnega odbora pravi, da si bo društvo prizadevalo »pospeševati enotno nastopanje in izoblikovanje enotnih stališč«. V »Edinosti« lahko sodeluje vsak Slovenec, ne glede na svetovnonazorsko prepričanje. Društvo ne bo nastopalo kot politična stranka, ampak si bo pridržalo pravico svetovati Slovencem, naj glasujejo za kandidate, ki so se izkazali v prizadevanju za dosego pravic Slovencev v Italiji, in to .ne glede na stranke, katerim bodo ti kandidati pripadali. Gojilo bo stike z obstoječimi slovenskimi ustanovami, z demokratičnimi Italijani in s Slovenci v Jugoslaviji in drugih državah.
Oživutev delovanja »Edinosti« je seveda razveseljiva, saj predstavlja še eno točko v korist zamisli o skupnem sodelovanju zamejskih Slovencev ne glede na politično prepričanje, da bi s skupnimi -močmi dosegli to, kar nam pripada. Vendar bo delovanje novonastalega (ali pa obnovljenega, kakor hočete) družbenopolitičnega društva v današnjih razmerah precej otež-kočeno, predvsem zaradi tega, ker je bilo prejšnje društvo »Edinost« dolgoletni katalizator tukajšnjega slovenskega življa in je imelo solidno gospodarsko bazo. Danes pa je večina slovenskega gospodarstva v Italiji tako rekoč v rokah »krovne« orga-niazcije Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), katera se pa rojstva »Edinosti« ne veseli preveč, saj prevzema slednja organizacija nekatere funkcije {npr. volilne nasvete itd.), ki so bile praktično monopol SKGZ, katera je, predvsem s pomočjo »Primorskega dnevnika«, Slovencem svetovala, kam naj se obrnejo, koga naj poslušajo oz. ne poslušajo, katere kandidate in predvsem katere stranke naj volijo itd. Nenazadnje ni nad tem dogodkom SKGZ preveč vesela, ker so člani pri-
Dne 25. marca 1950 je nadškof Karel Margotti posvetil za mašnika bogoslovca Bogomila Breclja. Bilo je zadnje mašni-ško posvečenje, ki ga je podelil nadškof Margotti, ki je naslednje leto umrl po dolgi bolezni.
Novomašnik Bogomil je bil doma iz Šturij pri Ajdovščini, kjer se je rodil 6. julija 1925. Bogoslovje je opravil v gori-škam velikem semenišču. Njegov oče Jožef je bil brat dr. Antona Breclja, znanega zdravnika v Gorici in kasneje v Ljubljani. Srednje šole je g. Bogomil opravil pri salezijancih v Sloveniji. Toda bila so leta vojne in revolucije, zato ni mogel skozi redno šolanje, pač pa so mu salezijanci vtisnili svoj način vzgoje in dela. Temu načinu se g. Brecelj ni izneveril: skrb in delo z mladino, vsakovrstne pobude v cerkvi in izven cerkve, vedno aktiven, bolj v skrbi za druge .kakor zase.
Preteklo nedeljo 25. marca se je g. Bogomil hotel spomniti 40-letnice svojega posvečenja ter se Bogu zahvaliti za milost mašništva in za vse, kar je dobrega prejel tudi od ljudi v svojem duhovniškem življenju.
Popoldne ob 17. uri so se zbrali v na-brežinski cerkvi domači verniki pa tudi številni drugi iz župnij, kjer je deloval. Posebno dobro zastopani so bili Dober-dobci. Ob somaševanju treh sobratov je namesto pridige spregovoril jubilant sam in orisal svojo duhovniško pot. Najprej je omenil, da ga je bila želja oditi po svetu, morda v misijone, toda nadškof mu je dejal: »Ne!« in g. Bogomil je ubogal.
Prav tako je ubogal, ko so mu pozneje odkazovali razne službe. Najprej za kaplana v Štandrežu s pok. Arturom Zaletelom, nato v Sovodnjah, kjer je zbolel •župnik Peter Butkovič. Tu se je začelo njegovo delo z mladino in tudi njegovo dela na kulturnem področju z igrami in nastopi, kar je ostalo značilno za vse njegovo poznejše življenje. Posebej je omenil, kako so v Sovodnjah zgradili kapelico ob vhodu v vas z goriške strani, kako je zemljišče odstopil mož, ki bi rekli, da ni bil »naš«. Ko so se mu na delu v Tržiču tovariši posmehovali, je odgovoril: »Kaj, za Marijo, tudi še več!« V Sovodnjah je še zatisnil oči g. župniku Petru leta 1953, nakar so ga premestili v Doberdob, potem ko je msgr. Kretič odšel v Devin.
V	Doberdobu je polno zaživel svojo duhovniško in kulturno zavzetost. Župnijska vrata je odprl mladini, cerkvenim pevcem, skavtom in prosvetnemu društvu. Zanje je
pravljalnega odbora »Edinosti« večkrat kritični do njenega delovanja in trditev, da je »krovna« organizacija Slovencev v Italiji.
Poleg tega ima sam program društva nekaj spornih točk, kd ga razlikujejo od prejšnje »Edinosti«, npr. to, da bodo .podpirali kandidate katere koli stranke, ki bodo delovali v korist Slovencev v Italiji. Resnici na ljubo se mi zdi tak program precej naiven. To pomeni, da bi lahko tudi svetovali, naj glasujemo za slovenske kandidate na italijanskih listah. Daleč smo od prejšnje »Edinosti«! Uspeh takega programa je malo verjeten, saj bo, tudi če bo izvoljen, slovenski kandidat vezan na programe in načrte vsedržavnih italijanskih strank. KD, KPI in PSI pa imajo svoje specifične interese, ki jih gotovo ne bodo zanemarili z delovanjem v korist Slovencev. Ostaja SSk (Slovenska skupnost). Vendar padajo nanjo očitki, da je podrejena Krščanski demokraciji. Ni jasno, kako, saj je skoraj povsod (vsaj na Tržaškem) v opoziciji. In vendar je prav SSk najbolj podobna liku društva »Edinost«, saj so v tej stranki prisotne vse komponente, od katoličanov do marksistov on od socialdemokratov do liberalcev. Zato je — ponavljam. — program »Edinosti« v nekaterih točkah precej naiven, saj je daleč od tistega skupnega samostojnega političnega nastopanja, katero edino nam lahko zagotovi, da kaj dosežemo in postanemo subjekt. Program je tudi daleč od načrta, ki ga je pred leti predlagal prof. Samo Pahor o skupni slovenski ldsti in katerega je podprla edinole SSk, medtem ko sta ga KPI in PSI (žal tudi z omalovaževanjem in prezirom) zavrnili.
Kaže, da bi morali načrte nekoliko spremeniti, saj v takšni obliki, kot se predstavljajo, ne dajejo veliko zagotovil o uspehu in dosegu zastavljenih ciljev. Zamisel namreč ni slaba.
ni
tudi zamislil drzen načrt nove dvorane. Zamisel je tudi izpeljal in zgradil novo dvorano »brez pomoči Dežele ali koga drugega«, je omenil v govoru. »Sami smo jo postavili.« Bilo je res veliko idealizma pri župniku in pri ljudeh. Tudi v Doberdobu je postavil kapelico Materi božji ob cesti v vas.
Toda izpraznilo se je mesto župnika v Zgoniku, tej najbolj oddaljeni župniji goriške nadškofije. Kdo naj gre v Zgonik? G. Bogomil Brecelj, seveda. Pospravil je svoje stvari in odšel. Tudi na Zgonik hrani zelo lepe spomine, posebno še na obisk nadškofa P. Cocolina, ko so tudi moški napolnili cerkev.
Vipavcu g. Breclju je bilo določeno, da ostane na Krasu. Zato so mu po odhodu g. Srečka Rejca odkazali Nabrežino, to veliko, a težko župnijo sv. Roka. Težka je ta župnija, ker so verniki narodnostno mešani. Slovenci kot avtohtono prebivalstvo, ter Italijani, ki, so se zlasti po zadnji vojni tam naselili v velikem številu. Nabrežina je težavna župnija tudi zato, ker je bila nekdaj liberalna, kasneje pa rdeča in je taka v glavnem ostala. Ni lahko dušno pastirstvo v taki fari, toda g. Brecelj se trudi, da bi vsem ustregel po svojih najboljših močeh. Tudi tukaj »gradi duše« in gradi stavbe, saj bi ne bil Brecelj, če bi ne tudi kaj gradil. Tako je zadnja leta postavil dvorano in prizidal prostore za mladino. V načrtu ima še kapelico oz. cerkev v Kamnolomu za italijansko versko občestvu.
Ob koncu govora je še pristavil: »Mama mi je ob nekem obisku v Doberdobu povedala: Tvoji sestri Angela in Marica sta molili in se žrtvovali, da bi eden bratov postal duhovnik. In to si ti.« Angelo in Marico so .namreč partizani odpeljali in se nista več vrnili.
Pa še to: nihče njegovih ni mogel na novo mašo, mami je pozneje mogel dati svoj novomašni blagoslov le preko žice na meji, zahvaliti pa se ja je mogel le preko vatikanskega radia.
Dragi Bogomil! Tvoji nekdanji in sedanji verniki so ti gotovo hvaležni za tvojo skrb in vse žrtve, tvoji sobratje v duhovništvu se s tabo veselimo. Eni in drugi ti kličemo: Mnogaja ljeta!
♦ * *
Po slovesnosti v cerkvi so se ljudje podali v župnijsko dvorano, kjer so igralci od Sv. Jakoba dz Trsta sproščeno in prijetno zaigrali Molierovo komedijo »Priložnostni zdravnik*.	K.	H.
Čemu nam bo ta Dom?
O tem govorimo in pišemo že nekaj let.
Naša hiša na Višarjah bo kot dopolnilo svetišča in bo skušala kot druge naše postojanke v zamejstvu in izseljenstvu krščansko in slovensko oblikovati naše ljudi.
Nudili bi gostoljubje za slovenske in druge romarje.
Posebno pozornost bi posvečali naši mladini.
Lepo urejena hiša bi nas častno predstavljala v očeh tujih narodov.
Če imamo svoje prostore, moremo vabiti in gostoljubno sprejemati tuje vplivne ljudi, jim razkazati lepote višarskih gora ter jim nevsiljivo, a prepričljivo govoriti tudi o slovenski problematiki.
Sv. Višarje bi tako postale slovensko okno v svet.
Na Višarjah smo že v Evropi.
Pri evropski Materi božji na Sv. Višarjah bi Slovenci postali predstavniki ostalih slovanskih narodov.
Tu smo sicer na slovenski zemlji, a na tromeji med tremi velikimi skupinami narodov, ki v glavnem sestavljajo Evropo.
Sredi naravnih lepot bi širili ljubezen do narave in budili smisel za preprosto življenje.
Na ugovor, da Sv. Višarje niso funkcionalne, ker ležijo v težko dostopnem kraju in morejo delovati le nekaj mesecev v letu, odgovarjamo: »Ljudi ne zanimajo laže dostopni kraj, kot so Žabnice, Gorica ali Celovec, saj že stoletja množično hodijo na
Pred mesecem dni je Milan Meden, član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije - Stranke demokratične prenove (kot se po novem imenuje) objavil odprto pismo — poziv javnosti k narodni spravi. Milan Meden je glavni urednik lista »Ljubljanski Dnevnik«, ki si je nedavno nadel ime »neodvisni«, poznavalci pa ga uvrščajo med časopise, ki so pod bolj ali manj neposrednim vplivom komunistov.
Pisec poziva si spravo predstavlja kot simbolno dejanje, ki bi jo kot spravno daritev-mašo opravil ljubljanski nadškof ob navzočnosti predsednika Predsedstva Republike Slovenije. Članek je opremljen še z dvema citatoma dr. Šuštarja in bivšega pleterskega priorja.
Medenov poziv ni naletel na pravi odmev, zato pa je toliko bolj nepričakovano prišel predlog Predsedstva (Socialistične) Republike Slovenije o narodni in državljanski umiritvi, ki ga je v celoti objavilo ljubljansko »Delo« 6. marca letos.
Poziv pomeni glede na dosedanje nepopustljivo stališče uradne slovenske politike do medvojnega dogajanja na Slovenskem in glede ocenjevanja razlogov, vzrokov in okoliščin državljanske vojne sicer določen napredek, saj predvideva »začetek urejanja vprašanj v zvezi z grobovi, spominskimi znamenji in drugimi aspekti pietetnega odnosa do vseh mrtvih«. Izjava Predsedstva tudi omenja prispevek »k normalizaciji odnosov med Slovenci doma in po svetu« ter pripominja, da je »država predvsem dolžna, da s svojimi zakonskimi normami in predpisi normalizira razmere za vsakršno znanstveno kvalificirano zgodovinsko raziskovalno dejavnost«. Vendar pa spet ugotavlja, da državljanska vojna na Slovenskem izhaja »iz različne-
Sv. Višarja. Kljub neugodnim razmeram v Sloveniji je na Višarjah še vedno največ Slovencev.«
Sv. Višarje so za Slovence že stoletja priljubljena točka, napravimo iz njih tudi »postojanko«. V ta namen pa so potrebni prostori, vsaj majhni prostori, ki bodo slovenski do... sodnega dne.
Izrabili smo priložnost, ki se je ponudila za nakup hiše na Višarjah.
Hišo bo treba izplačati do konca tega leta.
S prepisom vred bo stala okrog 250 milijonov lir.
Formalen lastnik bo zadruga, katere člani bodo Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in domovine.
Ustanovite akcijske odbore za naše središče na Višarjah, odprite, prosimo, bančne račune in povejte ljudem, kam naj pošiljajo svoje prispevke.
Za vaše razumevanje in dobro voljo se vam, sestre in bratje, vnaprej iskreno zahvaljujem in toplo pozdravljam!
»Potrebujemo mož in žena, mož in žena duha, značaja in dejanj!«
V imenu iniciativne skupine:
VINKO ŽAKELJ, Gulil. Lambert laan 36
B - 3640 Eisden
Belgija
V Gorici se trenutno morete obrniti na prof. Krannerja (tel. 530924).
Svojo denarno pomoč lahko nakažete: Cassa Agricola - Kmečka banka, t. račun 44490 - Gorica.
ga razmerja ljudi do okupatorja in narodnoosvobodilnega boja«. Pri tem nadaljuje, da je bilo .»takšno ravnanje v evropskih zasedenih državah v času druge svetovne vojne (je) ovrednoteno v evropskem zgodovinopisju nesporno kot sodelovanje z okupatorjem«.
V	številnih odmevih na izjavo Predsedstva omenimo mnenje Spomenke Hribar, ki ugotavlja, da Izjava ne govori »o spopadu dveh političnih koncepcij oziroma njegovih nosilcev«, kar naj bi po njenem mnenju državljanska vojna v Sloveniji bila. Hkrati tudi dvomi v oceno Predsedstva, »da je bilo edino realno narodnoosvobodilno dejanje, kakršnega je izvajala KP za hrbtom in v imenu OF« (Demokracija, 13. marca 1990, št. 10). V Delu istega dne Andrej Capuder meni, da »ta poziv sicer ne prihaja s pravega naslova, saj komunistov, ki so vso stvar zagrešili, formalno ni več med živimi«, pri čemer meri na spremembo imena .in označb ZKS. Vprašuje se, »ali bomo samo z njo (s spravo namreč, op. L. M.) izbrisali goro krivic, ki so se nakopičile v preteklosti« ter odgovarja, da »ta naloga verjetno čaka bodoči slovenski parlament«.
Razgovori med katoličani in pravoslavnimi v Ukrajini
Nadaljujejo se razgovori med zastopniki katoliške in ruske pravoslavne Cerkve za ureditev odnosov med uniiati in pravoslavnimi v tej sovjetski republiki. Razgovori dobro napredujejo. Zgodilo se je celo, da so nadškof Miroslav Marušin, ki vodi vatikansko delegacijo, ter uniatski škofje skupaj somaševali v stolni cerkvi Gospodovega spremenjenja v Lvovu.
V	nedeljo, 18. februarja 1990, je bil v Slovenskem domu v Parizu večer, posvečen sedanjim dogajanjem v Sloveniji. Srečanje se je odvijalo na temo Položaj v Sloveniji in demokratske perspektive razvoja. Gosta sta bila prof. Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in podpredsednik DEMOSa in dr. Andrej Capuder, član sveta DEMOSa. Prisotni so bili tudi načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Marko Kremžar iz Buenos Airesa, dr. Peter Klopčič iz Toronta, dr. Jože Bernik iz Chicaga in inž. Marjan Struna, funkcionar na UNICEFu v Ženevi.
Dobrodošlico in uvodno bisel je izrekel dr. Janez Zorec, predsednik Društva Slovencev v Parizu, ki je srečanje tudi pripravil. Poudaril je važnost skupnega nastopa in osebne odgovornosti za politično bodočnost v domovini. Nato je prevzel besedo Lojze Peterle, ki je zelo stvarno in izčrpno orisal trenutni položaj v Sloveniji. Posebej je nato predstavil nastanek in program Slovenskih krščanskih demokratov. Poudaril je, da je treba .po pol stoletja politične abstinence, družbene drugorazrednosti, spet zbuditi politični in družbeni čut pri naših ljudeh. Dr. Andrej Capuder pa je pronicljivo orisal psihološko podobo današnjega Slovenca, ki stopa na pot novih odgovornosti in dolžnosti. Spregovoril je tudi o Slovenskem svetovnem kongresu in o važnosti te zamisli.
Sledila je sproščena debata, pri kateri je sodelovalo veliko število prisotnih. Iz vseh posegov je bilo čutiti resno in iskreno prizadevanje za demokratično ureditev v Sloveniji, za spoštljivo obravnavanje polpretekle zgodovine (priznanje in časten pokop žrtev, poravnava krivic, v kolikor se to lahko še stori), za iskanje izhoda iz ekonomske zagate. Živahno in tehtno izmenjavanje misli je najbolje pokazalo, kako Slovenci po svetu živo spremljajo dogodke v Sloveniji in kako jim je pri srcu bodočnost skupne domovine. Med diskutanti so bili tudi strokovnjaki (npr. iz pravnih in ekonomskih ved), ki so se v tujini zelo uveljavili. Vsakdo je skušal čim jasneje podati svoje mnenje o različnih problemih, ki sedaj tarejo Slovenijo, predvsem z ozirom na stroke, v katerih so si z dolgoletno izkušnjo pridobili obširno znanje in razgledanost. To je slovenski potencial v svetu, ki bi ga morala Slovenija ovrednotiti.
Po končani debati se je g. Nace Čretnik, ki je srečanje tudi vodil, iskreno zahvalil gostom in ostalim udeležencem in končal z željo, da bi ta večer okrepil osveščenost, zavednost in odgovornost vsakega Slovenca.
Ta veličastni večer je izzvenel v zdravem optimizmu, da tudi čas pač dela v prid demokratizaciji v Sloveniji in Jugoslaviji (tudi z ozirom na dogajanja pri neposrednih sosedih Jugoslavije in drugih vzhodnih državah). Ob koncu so prisotni skupno zapeli Prešernovo Zdravico in se razšli z bogatim in enkratnim doživetjem v mislih in srcih.
Prof. L. Peterle in dr. A. Capuder sta v naslednjih dveh dneh imela še razgovore s časnikarji Le Monda, La Croix in Liberation.
v.č.
»KATOLIŠKI GLAS«« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Slovenski krščanski demokrati na kongresu v Kataloniji
Predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov se je v dneh od 7 do 11. marca mudil na obisku pri krščansko demokratski stranki Katalonije UNIO (Demo-cratica de Catalunya) kjer se je udeležil tudi njihovega kongresa.
UlNIO je ob priložnosti svojega kongresa namreč na obisk povabila predstavnike krščanskih demokracij z Vzhoda. Gostje iz Rusije, Estonije, Češke, Slovaške, Poljske, Romunije, Madžarske in Slovenije so se udeležili več pogovorov z uglednimi predstavniki političnega življenja Katalonije, med drugim s predsednikom, deželne vlade Pujolom in predsednikom katalonskega parlamenta Xicejem.
Obisk je bil nadvse zanimiv zlasti zaradi podobnosti med položajem Slovenije v Jugoslaviji in Katalonije v Španiji. Katalonija si namreč že vrsto let prizadeva za večjo avtonomijo znotraj Španije, zlasti pa za pravičnejšo ureditev ekonomskih odnosov, saj je Katalonija poleg Baskije industrijsko najbolj razvita in najbogatejša dežela v Španiji. V ospredju razprav na kongresu je bilo vprašanje zavarovanja nacionalne identitete.
Leon Marc
MsšHški aliiei n. tanili talil
Krnim mn ali umiritev ?
■ ■
0
»a 0DC1DI
V sredo zvečer, 21. marca, je zapadel mandat vseh občinskih svetov, ki jih bodo volivci obnovili prihodnjega 6. maja. Tako je tudi goriški občinski svet po dolgi in pravi maratoni zaključil svoje sedanje petletno obdobje. Svet se je v zadnjem tednu sestal kar na petih dolgotrajnih, zelo težavnih sejah. Predzadnji večer svojega mandata so svetovalci odobrili proračun za leto 1990 in za triletje 1990-92. Za proračun so glasovali svetovalci večine (DC, PSI, SSk, PRI). Proti so glasovale stranke celotne opozicije (PCI, MSI, PLI, PSDI, Zeleni). Zupan dr. Scarano je v sredo zjutraj podal v sintezi kratek politični obračun petletja (1985-90) in odločno zavrnil nekulturna in goriškemu mestu tuja stališča, demagoške in nizkotne opozicije (zlasti zelenega svetovalca, ki je v svetu v dveh dneh govoril v prazno skoraj sedem ur).
Ob glasovanju za proračun se navadno predstavijo tudi razne resolucije. Tako sta predstavnika SSk dr. Damjan Paulin in dr. Andrej Bratuž predložila resolucijo za nujno izglasovanje zaščitnega zakona. Resolucija se najprej sklicuje na že v preteklosti izglasovane podobne politične do-
» Pesem
V nedeljo ,25. marca je Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu slovesno praznovala dvajsetletnico revije otroških in mladinskih zborov »Pesem mladih«. Prva je bila marca 1971. leta. V tem času se je zvrsitilo 245 zborovskih nastopov z nekaj nad 5.000 pevci. In ker je praksa Zveze, da zbori nastopajo s tremi skladbami, pomeni, da je bilo izvedenih nad 730 pesmi. Če dodamo bližnje in daljne priprave na nastop, je bilo ustvarjeno s to pobudo celo kulturno premoženje. Študij glasbene in besedne komponente pesmi, ki traja mesece in leta, mora nujno pustiti sledove v duši mladega človeka, ki se odpira življenju in spoznanju.
Res je treba truda in vztrajnosti, da se človek nauči lepega petja in ne samo petja, toda trud je poplačan, iker petje je lepo, nam kaže svetilo stran življenja in nas uvaja v svet zvoka in harmonije. Našli glasbeniki že od davnih časov posvečajo veliko pozornost mladini, ker je glasba pomemben dejavnik pri razvoju osebnosti mladega človeka in so mladi naša bodočnost, ker Ko moglo petje, kot značilna in važna sestavina slovenske kllture, le preko njih živeti 'in rasti.
»Pesem mladih« ni imela od vedno oblite, kakršno ima danes. Na začetku so poleg zborov nastopale plesne skupine in igrali instrumentalni ansamblu; sledile so revije mladinskih zborov in ansamblov; od 1977 nastopajo samo pevski zbori, do česar je prišlo po naravnem razvoju, tudi glasbene dejavnosti izven Zveze, lin v skladu z značajem in nameni organizacije.
Na nedeljski prireditvi je nastopilo na odru Kulturnega doma v Trstu deset zborov: enajsti, otroški pevski zbor Ladjica iz Devina, že programiran, je odpovedal zaradi obolelosti pevcev. Nastopili so v naslednjem zaporedju:
Otroški pevski zbori: Vesela pomlad z Opčin (vodja Franc Pohajač), Fran Ven-tunini od Domja (Suzana Žerjal), Zvonček z Repentabra (Tone Bedenčič), Slomšek iz Bazovice <(Andrej Pegan), Slovenski šopek iz Mačkolj (Ljuba Smotlak) in Kresnice od Sv. Ivana v Trstu (s. Karmen Koren).
Mladinski zbori: Vesela pomlad (Franc Pohajač), Zvonček (Tone Bedenčič), Fran Venturini in Valentin Vodnik, Domjo-Do-Mna (Suzana Žerjal) in dekleta mladinskega zbora Vesela pomlad (Franc Pohajač).
Nekatere zbore so spremljani na klavir Vesna Zuppin, Andrej Pegan, David Leni-sa, Loredana Guštin; bazovski Slomšek je na harmoniko spremljal David Ražem; sklepno, skupno. Svečano pesem Neže Maurer in Janka Gregorca, pri fkateri so nastopili vsi sodelujoči zbori ‘pod vodstvom Franca Pohajača, instrumentalni ansambel Zvezde.
Pred nastopom zadnjega zbora v prvem delu revije je predsednik Zveze, Zorko Harej, podelil diplomo zboroma, ki sta vsa deta sodelovala na reviji. To sta otroški zbor Slovenski šopek, ki ga vsa ta leta vodi Ljuba Smotlak in ji gre zato pohvala in zahvala, ter otroški zbor Slomšek, ki ga zadnji čas vodi Andrej Pegan, a zanj vso to dobo skrbi in z ljubeznijo spremlja spretni režiser .kulturnega in duhovnega življenja v Bazovici, župnik Mar-
kumente, nato opozarja na predstavitev zakonskih osnutkov s strani različnih strank in sedaj tudi vlade. Dokument SSk nadalje omenja pomembne resolucije Evropskega parlamenta in Evropskega sveta v zadevi manjšinske zaščite in končno tudi obstoječe pozitivno in prijateljsko vzdušje posebej v goriški občini. Za resolucijo so glasovali predstavniki DC, PSI, SSk, PRI in Zelenih. Proti so glasovali svetovalci MSI in PSDI, vzdržal se je liberalni predstavnik. Zanimivo je, da so komunisti sicer vsebinsko podprli dokument, niso pa zanj glasovali...
Pred proračunsko razpravo je občinski svet odobril tudi proračune mestnih podjetij (Aziende municipalizzate) in občinske lekarne. O tej je obširno spregovorila predsednica zadevnega 'konzorcija dr. Har-jet Dornik in orisala proračunske postavke. V kratkem bo odprta tudi druga občinska lekarna v rajonu sv. Ane.
V teku razprave o proračunu je načelnik svetovalske skupine SSk dr. Paulin obširno obravnaval predvsem problem zakonske zaščite, nato pa še vprašanja šolstva in kulture ter glavne gospodarske in družbene probleme.
mladih«
jan Živic. Priznanje naj ne bo samo pohvala in izraz hvaležnosti za opravljeno delo, marveč tudi spodbuda k nadaljnjemu delu.
Nato so pozdravili in spregovorili o vilogi in pomenu revije za posameznega pevca in za našo narodno skupnost: predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predstavnik Zveze slovenskih kulturnih društev Ignacij Ota, predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marko Studen in v imenu tržaške občine prof. Aleš Lokar. Čestitke in voščila je po pismu poslala Marija Ferletič v .imenu SSO.
Hvaležni smo tistim, ki so v teh letih učili in pripravljali otroke in mladino za nastop; staršem, ki so skrbeli in skrbijo, da so njihovi otroci prihajali in prihajajo na pevske vaje; seveda pevcem, ki so nastopili, in tistim, ki so pomagali pri pripravah in izvedbah te 'mladinske zborovske revije.
Spored, izvajalce in nastopajoče je profesionalno natančno in usklajeno predstavljal Aleksi j Pregare.
H.
Aktniki inblini
Deželno tajništvo SSk je na seji v petek, 23. marca, v Nabrežini razpravljalo o raznih vprašanjih, med drugim o odnosih znotraj naše narodnostne skupnosti. SSk poudarja, da je vprašanje demokratizacije in resničnega pluralizma v ustanovah, ki so po svoji naravi namenjene vsej manjšini, stvarno in pereče vprašanje, ki ga je treba razčistiti, tudi v luči bližnjih volitev (npr. Glasbena matica, SLORI, SKGZ, Gledališče). V ta namen bo o problemu še razpravljala 'in se želi soočiti z drugimi komponentami. Sklicevanje na »nadstran-'karstvo« in »odklanjanje lotizacij« ne more namreč zakriti dejstva, da se znotraj manjšine od prvih povojnih let pa vse do danes vzdržujejo neenakopravni odnosi, ki jih je zakrivil tudi ideološki pristop matičnih oblasti do stvarnosti v zamejstvu, in monopolni položaji, ki danes niso več sprejemljivi.
Deželno tajništvo je obravnavalo tudi pismo, s katerim je vladni predsednik Andreotti odgovoril SSk glede Maccanicove-ga zaščitnega osnutka. Kljub zagotovilom, da se bo dalo besedilo še izboljšati, so v pismu predsednika vlade nekatera nesprejemljiva stališča, ki jih je SSk zavrnila.
Na seji so udeleženci z obžalovanjem ugotovili, da je v Avstriji prišlo do zapletov, ki onemogočajo, da bi poslanec Karel Smolle kot predsednik Koroške enotne liste in zastopnik manjšin v Avstriji znova kandidiral pri Zelenili na oktobrskih volitvah. Žal je prišlo do zapletov tudi po krivdi levega tabora 'koroških Slovencev, tako da je zdaj resna nevarnost, da manjšina izgubi edinega parlamentarnega zastopnika, ki ga je uspela izvoliti v zadnjih 70 letih.
SSk je nadalje obsodila ponovno odložitev razprave v deželnem svetu glede zahteve domačinov iz Sovodenj in Štandreža, da se zapre tamkajšnji upepeljevalnik.
Vsedržavno zborovanje Vincencijevih konferenc
V dneh od 23. do 25. marca je bilo v Riminiju zborovanje predsednikov Konferenc sv. Vincencija Pavelskega. Navzočih je bilo čez 380 delegatov iz vse Italije. Prisoten je bil tudi predsednik generalnega odbora za Evropo Amin de Tarrazi iz 'Pariza, ki je imel uvodni referat »Univerzalnost in tradicija Družbe sv. Vincencija Pavelskega«.
Zborovalci so v štirih delovnih skupinah obravnavali naslednje argumente: a) vloga dn namen Vincencijevih konferenc; ib) laiš-tvo in cerkvenost v konferencah; c) enotnost organizacije in mednarodni stiki; č) problemi oseb potrebnih duhovne in gmotne pomoči glede na razvoj današnje družbe.
Zaključki teh delovnih skupin so bili potem obravnavani na plenarnem zasedanju. Slovensko Vincancijevo konferenco iz Trsta in 'Gorice, ki je avtonomna in povezana neposredno s centralnim odborom v Rimu ,.sta zastopala prof. 'Laura Abrami in prof. Martin Kranner.
Kranner
Priznanje zboru »Slomšek«
Slomškov dom iz Bazovice je vesel, da je otroški zbor »Slomšek« prejel priznanje od ZGPZ iz Trsta za 20-letno zvestobo reviji iPesem mladih. Z navdušenjem so zapeli dve domovinski in »Drežniško« .pod vodstvom Andreja Pegana ter ob spremljavi mailega Davida Ražma.
Če se bodo starši resno zavzemali za tako važno kulturno delovanje kot je petje, bo gotovo otroški zbor še pel doma in v okolici. Čestitamo!
V domu za ostarele
V četrtek, 22. t. m. je bilo v domu za ostarele (ITIS) zelo razgibano. Misijonar p. Roman Tkauc je v okviru misijonske obnove maševal za slovenske goste tega doma. Prišlo jih je lepo število, pa ne samo slovenskih, tudi nekaj italijanskih gostov se je pridružilo. Naslonjeni na palice, vozičke in druge pripomočke so z
Zbor inoM -
V občinski dvorani v Špetru Slovenov v Benečiji .je bil v soboto, 24. marca popoldne zbor izvoljenih slovenskih političnih predstavnikov na pobudo skupine izvoljenih iz vseh treh pokrajin (tržaške, goriške in videmske), ki pripadajo različnim .političnim skupinam., je prišlo do srečanja za razpravo o vladnem zakonskem osnutku za zaščito Slovencev v Italiji, Splošna ocena udeležencev je, da -gre za zgodovinski dogodek, saj se je prvič zgodilo, da so se institucionalni predstavniki manjšine na tako široki osnovi zbrali na skupno razpravo o življenjskih problemih naše skupnosti.
Več razpravijalcev je predlagalo, naj se ta nova kvaliteta enotnega nastopanja goji tudi vnapreej. Do nadaljevanja pobude 'bo pravzaprav moralo priti, saj v soboto še ni bil dokončno sprejet dokument o Mae-canicovem osnutku, ki so ga .pobudniki ponudili kot osnovo za razpravo. Udele-ženoi so načelno podprli dokument, obenem pa opozarjajo na njegove pomanjkljivosti in protislovnosti. Vendar je v resoluciji, ki 'je bila sprejeta ob koncu razprave, rečeno, da je treba listino še poglobiti in razmisliti. Odbor pobudnikov je zato dobil nalogo, da čimprej skliče še en zbor izvoljenih, ki naj pravočasno odobri in pošlje parlamentu dokument o zaščitnem zakonu.
Ker smo že skoraj v kampanji za majske upravne volitve, bo do tega prišlo slejkoprej šele po volitvah, vendar je vsa razprava nedvomno izzvenela v podporo predloženih stališč.
NEKATERI GOVORNIKI
Zborovanja se je udeležilo nad 60 izvoljenih predstavnikov, ob njih pa še nekateri drugi javni delavci dn mnogi časnikarji. Po uvodnem pozdravu moderatorja, komunističnega deželnega svetovalca in zgoniškega župana Miloša Budina, je spregovoril špetrskii župan in pokrajinski svetovalec Firmino Marinič, ki pripada socialistični stranki. Zavzel se je za realistični pristop do Maccanicovega osnutka, 'ki naj bo kompromisna osnova za razpravo, kot tudi za boljše odnose med manjšino.
Krščanskodamokratski predsednik Nadi-
veliko pozornostjo prisluhnili patrovim besedam, čeprav ga nekateri niso razumeli. Med mašo so prejeli tudi sv. maziljenje. Nadvse srečni so bili naši ljudje, da so po tolikem času zopet poslušali med mašo slovensko petje Zato naj gre zahvala članom zbora od Sv. Jakoba in prof. Tomažu Simčiču, .ki je bil pri orglah.
Po nekaj dnevih presledka je bilo v Domu še vse živo, toplo in tolažeče občutje teh naših ostarelih bratov in sester.
Seveda tudi tamkajšnjim italijanskim redovnicam gre topla zahvala, saj so imele kar precej izrednega dela s prevažanjem onemoglih na vozičkih po dolgih hodnikih in dvigalih. Končno tudi naši slovenski s. Aleksandri in ostalim dobrim družbenicam, ki so po svojih močeh sodelovale. - F. V.
Za 80-Ietnico
gospe Marije Glavič se slovenska skupnost od Sv. Jakoba pridružuje družinskim članom in vošči jubilantki obilo vsega dobrega! Za njeno dolgoletno zvestobo cerkvenemu petju in za požrtvovalno delo vsakokratnega misijonskega srečolova v Marijinem domu.
Spokorno bogoslužje
Kot že napovedano, bo spokorno bogoslužje s priložnostjo za sv. spoved v nedeljo, 1. aprila ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Vodil ga bo mlad je-zuitki pater iz Ljubljane. Na voljo bo več spovednikov. Pridite in povabite še druge!
Protest dijakov
Dijaki in učno osebje I razreda pedagoškega liceja »A. M. Slomšek« v Trstu, ki smo se kot del povabljenega občinstva udeležili oddaje »Piacere Rai Uno«, protestiramo, ker je le-ta prezrla slovensko prisotnost na Tržaškem. Tako obnašanje je nesprejemljivo za sredstvo javnega obveščanja, ki bi moralo biti posebno občutljivo za objektivno prikazovanje stvarnosti.
Podpisani: dijaki in učno osebje (19 po številu).
uritt v HOdivai
ške gorske skupnosti Giuseppe Chiabudini je poudaril zgodovinski pomen srečanja. Glede razmer v Benečiji je podčrtal, da je Maocanicovo besedilo za nekatere maksimum, za druge pa minimum tega, kar naj bi veljalo za zaščito.
Komunistični senator Stojan Spetič je naštel točke, glede katerih manjšina ne more odstopati.
Deželna svetovalec SSk, devdnsko-nabre-žinski župan Bojan Brezigar je omenil korenite kritike svoje stranke na račun vladnega osnutka, podčrtal pa je pomen skupnega oblikovanja temeljnih stališč.
Po štirih uvodničarjih je Laura Bergnach prebrala osnutek dokumenta. Svoj pozdrav in podporo pobudi sta prinesla predsednika krovnih organizacij: SKGZ 'Klavdij Palčič in SSO Marija Ferletič.
V razpravo so nato posegli neodvisni župan iz Grmeka Fabio Bornimi, pokrajinski odbornik SSk v Gorici dr. Mirko Špacapan, devinsko-nabrežinski svetovalec iste stranke Martin Brecelj, dolinski župan, komunist Edvin Švab, devinsko-nabrežin-ski svetovalec, neodvisni Igor Tuta, videmski pokrajinski svetovalec, komunist Giuseppe Blasetich, tržaški občinski svetovalec SSk prof. Aleš Lokar, doberdobski svetovalec Proletarske demokracije Karel Černič, predsednik 'Kraške gorske skupnosti socialist Marino Pečenik, tržaška 'komunistična občinska svetov. Anamarija Kalc.
Izrečene so bile tehtne misli in kritike na račun vladnega osnutka, zahteve po enakopravnosti in sožitju v sami manjšini in razmišljanja o enotnem nastopanju in odgovornosti izvoljenih predstavnikov.
Nadškof Romero prištet med blažene
V San Salvadorju bodo v soboto 24. marca začeli proces za proglasitev blaženim nadškofa Romera. Na ta dan so pred desetimi leti neznanci ustrelili nadškofa v neki cerkvi med mašo. Krivcev do sedaj niso izsledili, toda vsi so prepričani, da so ga umorili desničarji, ker je v svojih pridigah ostro obsojal teptanje človekovih pravic in zahrbtne umore s strani tako imenovanih »škvadristov smrti«.
ZAKLJUČEK OBNOVE MISIJONA
župnije sv. Marije Magdalene - Bazovica in župnije sv. Tomaža apostola - Pesek v nedeljo, 1. aprila
16.00 Zahvalne večernice v bazovski cerkva
17.00 »Praznik staršev'« v župnijski dvorani:
— otroci počastijo starše
— novela »Pod košatim očesom« igra amatersko gledališče Železničar iz Celja
— ansambel »Zvezde« z Opčin pesmi in slike z gostovanja v Kanadi.
Poletne počitnice — kolonije
Vsa povojna leta dobrodelna društva prirejajo poletne počitnice za otroke, mladino. Tako bo tudi letos.
Vincencijeva konferenca in slovensko dobrodelno društvo »Slokad« opozarjata starše, naj otroke prijavijo že v šoli in to čimprej, da socialne asistentke do časa sporočijo občinam imena vpisanih otrok. Marec je mesec prijav otrok na šolah. Kasneje nastanejo razne težave na občinah, ki ne sprejmejo več otrok.
Doslej je Dežela podpirala to dobrodelno delovanje v prid slovenskim otrokom. Tako ni bilo treba staršem dajati visokih prispevkov za dva tedna počitnic. Dobrodelna društva so s pomočjo Dežele in s skromnim prispevkom staršev lahko poskrbela za 25 ali 20 dni primernih počitnic. Dežela je sedaj to skrb izročila Pokrajini, ki pa še nič ne ve, koliko denarja bo imela na voljo za kolonije.
Pri vpisu v šoli, naj se starši odločijo, ali za kolonijo v hribih v Comeljansu ali za kolonijo v bližnji Dragi, ki nudi otrokom tudi kopanje.
Obe društvi prosita starše, naj pohitijo z vpisom, če želite kaka pojasnila se telefonsko obrnite na Slokad, tel. 226117 ali na Vincencijevo Konferenco 764288 ali 43194 (to za Trst).
V Gorici dobite pojasnila na tel. št. 530924.
(prof. Kranner) ali pa v Katoliški knjigami na Travniku (tel. 531407), kjer so na voljo tudi formularji za vpis otrok iz goriške občine.
Zbor vernikov Treh Benečij
V pripravi na ta zbor, ki bo v Ogleju in Gradežu letos, je pripravljalni odbor izdal že drugo knjižico z navodili za uspešen potek tega srečanja. Na strani 10 je tudi poglavje z nasiovom »Etnično kulturna različnost«, kjer pravi:
Ob pregledu stanja na severovzhodu Treh Benečij moramo priznati obstoj etnično jezikovnih in kulturnih razlik, ki so značilne za našo deželo. To najdemo na Južnem Tirolskem in v Furlaniji-Julijski krajini. To različnost je treba obvarovati, da ne utone v večinskem prebivalstvu in tako izgubi posebnosti svoje bitnosti (identitete).
Dialog med različnimi ljudmi in skupinami je mogoč in bogati, kadar se vsak zaveda svoje bitnosti. To pomeni, da je treba spoznati in ovrednotiti zgodovinske in kulturne korenine, brez katerih ne bo prave bodočnosti. S svojimi problemi ustvarjajo beneške, furlanske, nemške, ladinske in slovenske skupine že od nekdaj nekako »evropsko skupnost«. Prava evropska skupnist se ne ustvarja z odstranjevanjem posebnosti posameznih narodov, ali pa da se ekonomsko in politično pomešajo, ampak da jih povežemo, ne da bi uničili njih posebnosti tako da vsak ohrani svoje dostojanstvo. Ta pogled na etnično kulturni svet je podoben stanju prvih kristjanov, kjer je vera .povezovala razne jezike in omike. To je bila skupnost ljudi, kjer vsak ohranil svoj značaj. V tem nam daje zgled tudi Cerkev v Ogleju, ki je zbirala različne narode v eno, ne da bi pri tem izgubili svoj narodni značaj«.
Qui si parla solo italiano
Meseca avgusta 1942 sva z očetom šla obiskat brata, ki je ležal bolan v vojaški bolnišnici v mestu Lecce. Ko sva na goriški postaji čakala na vlak in se sprehajala po peronu, sva seveda govorila med seboj po slovensko. Pa pristopi miličnik in opozori: »Reverendo, qui si parla solo italiano.«
Podobno se je zgodilo svetovalcu SSk Bojanu Brezigarju. V deželni zbornici v Trstu je gostoval predsednik slovenske Skupščine Miran Potrč; govoril je v slovenščini; njegov govor so sproti prevajali. Ob koncu govora je Bojan Brezigar hotel zastaviti Potrču vprašanje v slovenščini. Toda predsednik deželnega sveta Solim-bergo ga je prekinil. »Qui si parla solo italiano«, diši po fašizmu.
(r+r)
Dvajsetletnica zborovske revije
Stran 4
Msgr. IVAN KRETIČ kanonik
Msgr. Ivan Kretič
Goriški nadškof A, V. Bommarco je z dekretom, dne 26. marca preuredil goriški stolni kapitelj. Msgr. dr. D. Ristdts je bil imenovan za dekana stolnega kapitlja namesto pok. M. Grusovina; msgr. dr. E. ■Fabbro je postal kanonik sholastik in stopil na mesto dr. Ristitsa; msgr. Ivan Kretič je bil imenovan za stolnega kanonika in dobil kanonikat sv. Evfemije, doslej v lasti msgr. E. Fabbra.
Vsem novo imenovanim naše čestitke!
Sestal se je goriški pokrajinski svet SSk
V Gorici se je sestal .pokrajinski svet SSk z namenom, da preuči sestavo kandidatnih 'list za prihodnje občinske volitve. Najprej so se prisotni izrekli v prid predlogu tajništva, naj se v prihodnje stranka še bolj zavzema za to, da bi vanjo vstopilo čimveč Slovencev, tudi takih, ki so drugačnega ideološkega prepričanja kot večina v SSk, saj mora v slovenski stranki vsakogar združevati enotna pripadnost istemu narodu, ne glede na splošna gledanja.
Za goriško občino bodo kandidirali trije nosilci liste, po abecednem redu: Breščak Marjan, Figelj Aleš, Špacapan Bernard. Ostali kandidati (vseh bo 40) bodo po abecednem redu in bodo predstavljali v pravilnem sorazmerju vse predele goriške-ga občinskega volilnega območja.
V Krminu bo kandidat Stanko Prinčič nastopil zaradi posebnih razmer na listi Krščanske demokracije kot neodvisen in bo v primeru izvolitve zastopal izključno interese Slovencev v krminski občini. Eden poglavitnih problemov bo odprtje slovenske osnovne šole v Krminu, v središču mesta.
V dokončni fazi so tudi predstavitve List SSk v Doberdobu, Števerjanu in Sovod-njah, kjer bodo za SSk nastopali tradicionalni in novi kandidati, ki jih je tokrat kar precej.
Slikar Robert Faganel v Avditoriju
Od 3. do 17. marca je v Avditoriju razstavljal svoja dela goriški slikar Robert Faganel. Po daljšem premoru se je predstavil goriškemu občinstvu z antološkim pregledom svoje skoraj 30-letne ustvarjalnosti.
Faganel je presenetil predvsem zaradi res bogate produkcije velikih platen. Tematika njegovega izražanja je raznolika. Najbolj ga karakterizirajo krajine kot utrinki z domačega Krasa in impresije z njegovih pogostnih potovanj po Evropi, Afriki in Ameriki.
Njegova dela polno zaživijo v izredni igri barv in svetlobe. Lahko bi rekli, da je umetnik, ki ljubi lepote sveta in veličino človeka.
Premiera Jurčičevega »Domna« v Števerjanu
V nedeljo 25. marca je bila v Sedejevem domu v Števerjanu premiera Jurčič-česni-kove igre »Domen«. Radi smo se odzvali povabilu, in ni nam bilo žal. Pogled na toliko mladih igralcev, ki so prvič nastopali na odru, je bil res razveseljiv. Med njuni so bili tudi trije z dokajšnjo izkušnjo na odrskih deskah: Marko Černič (graščak Sova), Kazimir Cernic (berač Urh) in kmet Jurec (Simon Komjanc), In tako je tudi prav, da se ob nekaterih starejših nauči mladina nastopati in dobi pogum. To se je tudi videlo v nedeljski predstavitvi. Kljub velikemu številu nasto-
pajočih, je igra tekla gladko in brez zastojev. Tudi življenja polni Domen (Jelko Komjanc) je z dokajšnjo sigurnostjo ustvaril lik glavnega junaka. V ženskih vlogah pa so zlasti blestele Valentina Humar (Anka), Silvana Vogrič (Jerica) in Anamarija Škorjanc (Meta). Tudi vsi ostali igralci (krojač, župan, biriča itd.) so dobro opravili svojo nalogo.
O tem priča tudi burni aplavz občinstva vsem nastopajočim ob zaključku igre, ter zlasti režiserju Franku Žerjalu, ki je s prirojeno mirnostjo in nevsiljivostjo zdre-siral vso množico nastopajočih. Že vrsto let režira igre in nastope v Števerjanu in so mu Števerjanci res hvaležni za vse njegovo požrtvovalno delo.
»Primorska poje« v Desklah
V drugi polovici marca se je začela revija pevskih zborov »Primorska poje«, ki se odvija v raznih krajih Primorske, na obeh straneh meje.
V nedeljo, 25. marca je prireditev bila v Desklah, kjer je nastopilo osem .zborov, od teh dva goriška. Program je odprl mešani zbor »Štandrež«, ki ga vodi Valentina Pavio, zaključno pesem pa je zapel pod vodstvom Zdravka Klanjščka mešani zbor Rupa-Peč. Oba zbora sta se lepo predstavila v pomlajeni zasedbi.
Sovodnje
Sovodenjski občinski svet je zaradi bližajočih se volitev zasedal kar trikrat v marcu. Osrednja točka je bil proračun za leto 1990. Finančni dokument predvideva 3.049 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Za kritje tekočih stroškov bo šlo 936 milijonov. Od tega .je največji izdatek za osebje. Krožne postavke, vračanje posojil in blagajniški predujem znašajo 259 milijonov. Za javna dela se predvideva 1.436 milijonov. Vsota je razdeljena takale: za socialni center 450 milijonov, za ureditev in okrepitev javne razsvetljave in prilagoditev električne napeljave v šolah in vrtcih 114 milijonov, za okrepitev vodovoda 131 milijonov, za obnovo cest 260 milijonov, za preureditev društvene stavbe kotalkališča na Peči .105 milijonov, za izvajanje načrta obrtniške cone in urbanistične posege 59 milijonov, za popravilo župnišča 40 milijonov.
Razprave o proračunu dejansko ni bilo, razen večkratnih posegov načelnika svetovalske skupine SSk Černiča. Zaustavil se je zlasti pri postavki v zvezi z župniščem, ki še nima v celoti zagotovljenega kritja. Pri glasovanju se je SSk vzdržala. Predstavnikom občinskega odbora poteza svetovalcev SSk ni bila pogodu. Zato so zahtevali pojasnila. Černič je bil mnenja, da proračun prinaša v glavnem lanskoletni seznam investicij. Na očitke je dodal, da se novost nanaša le na preurejanje električne napeljave v javnih zgradbah in na odpravo arhitektonskih ovir, kar itak spada med obveze novih predpisov, ki se jim občinska uprava ne more izogniti, ter da finančni strošek popravila župnišča ne moremo prištevati med velike investicije, kot to meni občinski odbor. Na postavki župnišča še ni najeto posojilo za 28.640.000 lir, medtem ko imajo vse zgoraj omenjene postavke (razen ene) že zagotovljena sredstva v obliki prispevkov ali že najetih posojil! Zato se sprašujemo, ali se res ni dalo te majhne vsote zagotoviti iz drugih sredstev ali s posojilom pri domači hranilnici, kot so to naredili za socialni center na seji 19. marca letos.
Po odločnem nastopu načelnika SSk Černiča je na seji 21. marca ponovno prišlo v ospredje to vprašanje. Po krajši debati, ki se je nanašala na zakonske predpise, je svet sprejel predlog in ne priporočilo, kot navaja Primorski dnevnik 23. marca, »naj bi v tem času (pred volitvami, up. ur.) odbor ,poskrbel za pripravo načrta in druge dokumentacije v zvezi s popravilom občinske stavbe, kjer je sedež župnišča v Sovodnjah. Tako bi nova uprava že takoj na začetku mandata lahko najela posojilo in začela z deli...«
Nismo se zmotili, ko smo zadnjič zapisali, da bližajoče se volitve vzbujajo nemajhno bojazen za normalno in predvsem hitro rešitev tega problema. Danes lahko dodamo še, da do sedaj ni bilo prave politične volje! Kajti v nasprotnem primeru bi se občinski odbor že potrudil za pripravo načrta jn potrebne dokumentacije, saj je občinski tehnični urad že več kot dva meseca bil na jasnem glede stroškov in potrebnih del.
Remo Devetak
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE GORICA
SKLICUJE OBČNI ZBOR
v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega .doma v Gorici
Doberdob
Poseg zastopnika manjšine SSk dr. M. Gergoleta. Pretekla je že petletna mandatna doba, med katero smo kot manjšina skušali, na bolj ali manj učinkovit način, sodelovati z občinsko upravo z nasveti, z izkušnjami in z vsemi našimi močmi za dobrobit naše občine.
Podčrtati pa moram, da nismo vedno dobili tiste odprtosti, ki bi bila potrebna, da bi nam uspelo čim več narediti in .izpeljati na najboljši način naloge in probleme, ki so bili tesno povezani z našo občinsko dejavnostjo. Na žalost, programi, ki jih je večina ob začetku vsakega leta predlagala, niso bili vedno, ne ekonomsko ne politično primemo utemeljeni in zato tudi prevečkrat neizvedeni.
Občina razpolaga s sikromnimi lastnimi sredstvi in se zato mora naslanjati predvsem na deželne in državne prispevke za izvajanje svojih programov. Slabo razpolagati z lastnimi sredstvi pomeni tudi slabo izvajati občinske naloge.
Tu mislim predvsem na problem dober-dobskega jezera in na neuspešno izpeljano javno razsvetljavo. Po drugi strani pa se je treba zahvaliti prav občanski upravi, če je prišlo do odprtja nižje srednje šole v Doberdobu, kar je važna pridobitev za kulturno rast naše vaške skupnosti in izrednega pomena predvsem za Slovence, ki živijo na območju tržiškega in ronške-ga okraja.
Ostali pa so še povsem nerešeni problemi jusarskih zemljišč, ki obsegajo skoro celo jameljsko področje, za kar se je občinska uprava prav malo zanimala, in vojaške služnosti.
Odnosi med večino in manjšino so bili v glavnem dobri, saj so težili k medsebojnemu sodelovanju, strpnosti pri preverjanju raznovrstnih problemov in reševanju nalog v korist vaške skupnosti.
Omenil sem, zakaj naša občinska uprava ni uspela izvajati svojih programov. Tu bi želel še podčrtati, da je bilo mogoče premalo posluha za izvajanje tistih programov, ki bi bili izvedljivi po skrbni preučitvi načrtov in treznem, kritju stroškov.
Ob koncu vsake mandatne dobe večina predstavi tudi proračun in smernice bodočega delovanja, ki kot po navadi presegajo zmogljivosti občine. Zato so razne postavke nakazane samo na .papirju. Svetovalci, ki delajo obračun svoje mandatne dobe na žalost ugotovijo, da se začetnih problemov še sploh niso dotaknili, -kaj šele, da bi jih izvedli; npr. pločniki po vasi, kanalizacija, greznice, telovadnica in drugo.
Ob proračunu se je manšina vzdržala zavoljo premalo jasnosti pri nakazovanju investicij. Trdno smo namreč prepričani, da morajo biti načrti ustrezno predstavljeni in kritje stroškov tudi zagotovljeno, tako da se programi izvedejo v najkrajšem času.
Ne moremo pa si predstavljati, da bomo razne stroške krili samo z raznimi poviški taks, kot se je to dogodilo na zadnji občinski seji. Večina je predlagala .povišek taks za pobiranje smeti kar za 20%, medtem ko je predlagala povišek za 50 % takse za državna dovoljenja. Manjšina je bila proti takim poviškom in je predlagala, nai bi se to izvedlo le v višini lanskoletne inflacije.
>1» * *
Ob zaključku se je župan skupno s predstavniki strank zahvalil za sodelovanje in za trud pri izvajanju raznih obveznosti med celo mandatno dobo.
Širite „ Katoliški gias“
Enajstletna deklica na poti k svetništvu
V	soboto, 3. marca se je zbrala v Vatikanu Kongregacija za zadeve svetnikov. Prisoten je bil tudi sv. oče. Potrdili so čudež na priprošnjo božjega služabnika Filipa Rinaldija, nekdanjega vrhovnega inšpektorja salezijancev in čudež na priprošnjo redovnice L. T. Montaingnac de Chau-vance; mučemštvo treh Mehikancev: Cri-stobala, Antonia in Juana. Nadalje so potrdili heroično stopnjo kreposti za devet božjih služabnikov.
Med temi preseneča An ne De Guignč iz kraja Annecy-le-Vieux v Franciji. Rodila se je 25. aprila 1911 in umrla v kraju Cannes 14. januarja 1922. Torej ni dopolnila niti
11	let.
Vprašanje vodstvu RAI, Trst
Zadnje čase na Goriškem ni več mogoče poslušati slovenskih oddaj tržaške radijske postaje, in sicer zato, ker desno in levo motita oddajo dve italijanski privatni postaji. Ti dve sta tako močni, da popolnoma preglasita slovensko oddajo. Nekaj poslušalcev se je obrnilo na nas, naj v njih imenu protestiramo.
Zato vprašujemo pristojne osebe na RAI Trst:
1. Ali jim je ta zadeva znana?
2. Ali je prav, da neki privatnik onemogoča neko javno službo?
3. Kaj mislijo ukreniti pristojni voditelji RAI, Trst, da bodo naročniki, ki redno plačujejo pristojbino za radio in televizijo, mogli uživati svoje pravice?
UREDNIŠTVO
OBVESTILA
V okviru Srečanj z avtorjem bo v četrtek, 29. marca ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici srečanje s furlanskim pesnikom Celsom Macorjem. Pesnik predstavlja eno najvidnejših imen sodobne furlanske poezije v vzhodnem predelu Furlanije.
ACM - Gorica vabi tk maši za edinost v ponedeljek 2. aprila ob 16. uri v Zavodu sv. Družine.
ACM - Trst vabi člane in prijatelje k mesečni maši za edinost, ki bo 2. aprila ob 17.30 v ul. Risorta 3. Sledi ogled diapozitivov.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu
v ul. Donizetti 3 bodo v ponedeljek 2. aprila ob 20.30 predstavili letošnji seminar mednarodne mladinske manjšinske organizacije MBNS, ki bo v kratkem v Trstu in Gorici. Pred predstavitvijo bo o manjšinskih perspektivah v luči Evrope 92 in korenitih sprememb v Vzhodni Evropi, Sloveniji in Jugoslaviji govoril pisatelj Boris Pahor.
Mladinski dom - Boljunec vabi na za-bavno-glaSbeni večer, na katerem nastopi ansambel »Zvezde« z Opčin, ki bo prikazal svoje potovanje po Kanadi in nas povedel v lepo melodijo slovensike narodne glasbe. Prireditev bo v dvorani Mladinskega doma v soboto 31. marca ob 20.30.
MbMH
DAROVI
Za Katoliški dom: K. A. ob 16. obletnici smnti očeta Benedikta 300.000 lir.
Za Katoliški glas: druž. Jelen, Doberdob v spomin na pok. mamo 55.000; Simon Prešeren 10.000; rev. Karel Kozina 125.000; Matija in Johana Hrvatin 20.000 lir. Za lačne po svetu: N. N. 15.000 lir.
Za lačne v misijonih: N. N. Jazbine
80.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Karla Sosič v spomin na Ado Sferzi 20.000, Justina Vatta 50.000, Valerija Daneu namesto cvetja na grob Ide Majcen 30.000, Giuliana Sosič ob krstu vnuka Danijela 50.000, boter Viktor Piščanc ob krstu Danijela 10.000, Franco in Morana ob krstu sinčka Danijela 30.000 lir.
Za obnovitev cerkve pri Banih: Olerma Pahor v spomin na Zofko Grilanc 10.000; Natale Budai v spomin na sestro Lino por. Osso 20.000; N. N. za »Veselo pomlad« in Mar.ijanišče po 20.000 (skupaj 40.000) lir.
Za popravilo orgel na Opčinah: Pinotovi prijatelji v spomin na Maria Ferluga
50.000 lir.
Za obnovitev cerkve pri Ferlugih: Fani Ferluga v spomin na moža Romanota ob šesti obletnici smrti 15.000 lir.
Ob 7. obletnici smrti Zmage Cotič-De-vetak: Remo za ogrevanje v cerkvi na Vrhu ter za cenkev v Sovodnjah po 60.000 lir (skupaj 120.000).
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Košuta ob obletnici smrti moža Stanka 30.000; N. N. 50.000; N. N. 200.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: P. L. 50.000; druž. Bizjak v spomin na Josipa Lozeja 20.000 lir.
Za barvna okna cerkve v Bazovici: Mara Racman v spomin mame Ane 10.000; sorodniki v spomin Bruna Mondo 75.000; Avguiština Pickotova 10.000; Justina Rapo-tec v spomin pokojnih sorodnikov 20.000; N. N. 50.000; Ivanka Richter 20.000; starši Grahonja v spomin sina Branikota 20,000; družina Pavlovič 40.000; N. N. 20.000; milanski romarji v Medjugorje 70.000; Dora Zivic ob rojstnem dnevu pokojnih staršev
300.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Mila Sosič
20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 1. do 7. aprila 1990 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Travica želja«. 11.00 Za smeh in dobro voljo.
11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas. 14.10 Satirični kabaret. 14.30 V studiu z vami. 17.00 Šport in glasba. 18.40 V studiu z vami.
Ponedeljek: 8.10 Četrtkova srečanja. 9.10 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Slovenski kantavtor-ji. 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj.
12.40 Primorska poje. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Igrajmo se skupaj! 15.10 Ta dom je naš. 16.00 Kontrabasist F. Grillo. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Torek: 8.10 Mladostni spomini ob zalivu.
9.40 Kultura in ne. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Biti človek. 12.40 Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Kontrabasist R. Grillo. 16.45 Postni govori. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Sreda: 8.10 Ko zgodovina zazveni. 9.40 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored.
11.30 Francoski šansoni. 12.00 Zdravniška posvetovalnica. 12.40 Primorska poje. 14J0 Otroški kotiček: »Črno na belem«. 14.30 Na goriškem valu. 16.00 Violinist T. Lorenz in pianistka A. ŠčefoLorenz. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Četrtek: 8.10 Slovenski Ikar. 9.40 Sanje se nadaljujejo. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zvočne kulise. 12.00 Pomembni dogodki na'šega stoletja. 12.40 Primorska poje. 13.30 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.10 Rezija ’89. 15.40 Lahka glasba raznih narodov. 16.00 Mešani zbor Obala iz Kopra. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Petek: 8.10 Aladinova svetilka. 9.40 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored,
12.00	Protagonisti slov. kinematografije.
12.40 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet! 14.30 Od Milj do Devina. 15.10 Kulturni dogodki. 16.00 V svetu starih glasbil: kljunasta flavta. 16.45 Postni govori. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.10 Valčki in polke. 9.40 Kultura in ne. 10.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 11.30 črnske duhovne pesmi. 12.00 Modre dalje. 12.40 Primorska poje. 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. 16.00 Harmonikarski kvintet GM s Proseka in Kontovela. 17.10 Vozlišča. 18.00 A. Zorn: »Fragmenti o Francetu Levstiku«.
ŠTANDREŠKA DEKANIJA vabi na
TEOLOŠKI TEČAJ
29. marec: dr. Ciril Sorč - Cerkev obhaja skrivnost odrešenja (pogled na pokoncilsko liturgijo).
Predavanja bodo
v mali dvorani Katoliškega doma,
začetek ob 20.30
Res je, prihodnost nam ni znana in morda je prav tako; znano pa nam je veliko več kot ona: kaj je cilj našega življenja. Pa naj usmerja naše korake! (Schneider)
DAROVI
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: nečakinja iz Trsta v spomin pok. tete Amalije 150.000; druž. Felicijan, Ricmanje 100.000; N. iN. Boršt 100.000; N. N. Rocol 100.000; skupina častilcev sv. Jožefa 300.000; Julij Tavčar, Trst 100.000; Milka Petaros-Veljak, Trst 100.000; Elizabeta in Jožef Kuret, Ricmanje 100.000; Bernarda Kuret, Ricmanje 50.000; Mery Tul, Krmenika 50.000; Nada Bersenda 50.000; N. N. Domio 50.000; N. N. Boršt 10.000; druž. Delak, Ricmanje 50.000; druž. Sacchi, Rovigo 50.000; dobrotnik s Krasa 600.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N. - tudi za gobavce 75.000; N. N. 30.000 lir.
Za misijone: J. S. 50.000 lir.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Goniča - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28,01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societk Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca: trgovski	oglasi in osmrtnice 500
lir, k temu dodati 19 % IVA