10. štev.
Oktober. — 1887.	Letnik X.
CERKVENI GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold.,
za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo je v hiši „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.
O koralnem petju mašnikovem pri altarji.
(Dalje.)
Opiraje se na ta glavna pravila hočemo govoriti o posamičnih koralih „miss(w cantatae"; opomniti pa moramo poprej na razloček med „missa so-lemnis„rmssa simplex" in „requiem".
Val. Molitor ima v svojem direktoriju (1G92) pravilo: „Kakor je že dan slovesen, je s tolikanj večjo odvažnostjo ter dostojnostjo pri petju glas povzdigovati ali zadrževati (bolj lahno peti) [sustentanda et moderanda], tako da se o večjih praznikih bolj zategneno (protractius), o nižjih hitrejše (celerius), ne pa višje ali nižje (depressius) poje".
Cantus gregor. ud usurn dioec. Brix, pravi: „0 prazničnih dnevih povzdigne se petje pri sv. officiji z bolj prazničnim glasom, v ferijalnih officijih pa in zlasti pri onem za ranjce je nižje (depressior) petje v rabi".
Ozir tonove visokosti si ta dva citata na videz oporekata, ker prvi ne pripušča znižanja ali zvikšanja, drugi pa za ferijalni officij „cantum depressi-orern" zahteva. Ta „depressioru pa se v drugem slučaji lahko na tonovo moč nanaša ter ima pomen: bolj nalahno, bolj tiho petje.
Vsekako razloček v intonaciji med „missa solemnis" in „simplexu ni tako velik, morebiti pri enem in tistem pevcu le za en cel ton. Pri „missa solemnis" kolikor mogoče visoko, pri yirpquiemu pa kolikor mogoče nizko peti, ste napačni izkrajnosti. Toraj naj petje o večjih praznikih izvira iz globo-kejšega čuvstva in veselejšega srca, ter bodi navdušeno zategneno, veličastno in polnoglasno, ob manjših praznikih (in pri „requiem") pa naj se bolj bliža mirni recitaciji. Premočno zateganje pa v prvem slučaji, ki točno izgovarjanje ovira ter je vsled donenja izrekovanju in melodiji na škodo, kakor tudi mrzločutno branje v drugem slučaji, ste napačnosti, ki se ji je ogibati.
Prvo, kar celebrant pri peti maši poje, je: „Gloria in excelsis Deo". Naj bi se le to vselej prav posrečilo!
Resni, usmiljenja proseči glasovi kyrievi so vsa srca presunili ter v njih skrušenost in hrepenenje, kesanje in upanje je srca prešinilo ter jih z resnimi, svetimi mislimi napolnilo. Ako pa se potem prav slaboglasna ali popačena „gloriau začuje, obide vse zbrano občinstvo nasmeh, hrkanje ter zmajevanje
z glavo sledi in spodbuja je neprecenljivo škodo trpela. Ako pa zadoni v onem blagoglasju, častitjivosti in navdihnjenosti, ki je edino le koralu lastna, ima upliv neizmeren na srca, ki jih k Bogu povzdigne ter se svetimi mislimi in prazničnim veseljem napolne. Kadar je duplex, naj gleda celebrant, da previsoko ne prične in tako z glasom v zadrego ne pride. Za tenor bila bi
gac cc	fgb bb
najvišja intonacija: glo-ria, za nižje glasove: glo-ria. Pri marijanski gloriji se
gagfg gg g
večkrat „diesis" (zvikšanje f v fis) napačno rabi. Glasiti se ima: glo-ria in ab C ag ef g g
ex-cel-sis De-o.
Poleg teh dveh načinov (napevov) poje se časih tudi glorija za nedelje in praznike, ki so semiduplex in simplex, kateri morejo toraj pevcu tudi znani biti. Kdor hoče glorijo dobro peti, more se z duhom njenim soznaniti. V zgodovinskem oziru je „gloria" spev angeljev božjih, s katerim so prihod Zveličarjev na ta svet poveličevali — biti mora toraj poln vzvišenosti in ča-stitljivosti. Kot pesen cerkvena pa je „glorin" oznanilo tolažljive resnice, da seje po daritvi Kristusovi Bogu povrnila dolžna čast, ljudem pa dušni mir; ona je hvalni spev, ki ga cerkev v spoznanju te resnice Bogu daruje. Vtisnen jej je toraj znak vzvišenosti in radosti v najvišjej meri. V subjektivnem pomenu pa je „gloria" izraz svetih ter veselih čutil mašnikovih, ki je za vrednega spoznan , Bogu s presveto daritvijo najvišjo čast skazovati ter sklenitvi s knezom miru nasproti hiteti. Tako se izrazujejo v gloriji najvišje ideje ter najmogočniša čutila.
„Dominus vobiscum" je pozdravilo darujočega mašnika do ljudstva. Biti ima izraz najvišje blagovoljnosti in pobožnih želja, ne sme se toraj peti ne kričeče ne zaspano. Vzame naj se tista visočina tona, v katerem se glas najnaravniše ter najprostejše giblje in razvija.
Tudi tenoristi naj višje ne segajo, nego do c ali h. Najprimernejši toni za celebranta in kor so b, a in as. Pogostna napaka je spodnja terca na
g b b g b b
zlogih Do in vo, n. pr. Dominus vobiscum, ker se ta verz in sploh verzikelj, vedno na enem in tistem tonu poje. Tudi ni lepo zadnji zlog „cum" predolgo vleči.
„Oremus" se poje na enem in tistem tonu.
Pri „oratiou je delati razloček med slovesnim ter neslovesnim tonom, za katere ima oficijelna izdaja na novo pregledanega „ Ceremoniale episeoporum" troje imen. Prej smo ločili samo dva tona, solemnis ali festivus in simplex ali ferialis; zdaj pa imamo: 1. t. festivus, 2. simplex ferialis in 3. ferialis. In vender se mora reči, da se ton ni spremenil, ampak le njegovo ime. Prvi teh 3 tonov (t, festivus) se enako glasi, kakor prej, namreč poje se razen modulacije pri punetum principale in semipunetum brez spremina na enem tonu. Pri punetum princi pale (:, ali ali ,) je moludacija ta-le:
b.............- - b a g b b b - -
Deus, qui corda fidelum .... illustratione docuisti; da nobis . . . Pri
b b b a a
semipunetum se pade le za pol tona: reeta sapere ....
Ta modulacija se ponavlja pri sklepu (conclusio). Pri „Dominum noti b ba b	b b b a g b b strum" tako-Ie: Filium tuum qui .... Spiritus sancti Deus i. t. d. Pri „qui vivis" ali „qui tecum vivit odpade semipunctum ter ostane le modulacija „puncti principalis" na „sancti Deus". V ostalem se ta sklep poje le na enem tonu. Zadnje besede se smejo nekoliko zategniti, ven der pa se zadnji zlog predolgo naj ne vleče. Ako si sledi več oracij z enim sklepom ali klavzulo, ima vsaka „oratio" svoj punctum principale ter semipunctum. Nelepo je po vsaki interpunkciji za malo terco nižje pričenjati, n.
g b b g b b pr. qui vivis, et regnas ....
„Oratio" naj se poje mirno in dostojno z dobrim povdarkom ter ozirom na interpunkcije. Malinskemu klopotanju podobno, prehlastno in vrvrajoče branje, pa tudi leno ter hlomudravo mrmranje je enako nedostojno.
„Tomus simplex feriaHs" je oni, kateri se rabi pri oracijah cnm lon-giori conclusione in officio simplici in sestaja v popevanju cele oracije brez vsaktere modulacije glasu. Tonus ferialis pa je za oracije cum clausula mino r i, ter na konci pade za terco.
Berilo ali list bere se za malo terco nižje kot oratio na enem tonu; le pred vprašanjem se pade za pol tona, k se povrne takoj k prejšnjemu tonu,
g........g fisfisg
n. pr. quis cognovit sensum Do-mi-ni? Tako tudi pri vprašanji v evangeliju. Zadnjih 5 ali zlogov listovih se sme nekoliko bolj zategniti.
Pri evangeliju, ki se zopet v tonu oracije poje, pade se pred piko in klicajem za malo terco, tako da za njo še kaka dva ali trije zlogi v stalnem tonu slede. Ta terca ima redoma na kaki nepovdarjen zlog priti; n. pr. b b g b - -
secundum Joannem. Konec evangelija poje se pred zadnjim 4. ali 6. zlogom ta-le modulacija:
b......b g a b b b -
usque ad consummatio - - nem saeculi.
Čredo se vedno enako intonuje, to pa določno in nekoliko odvažno, kar pomeni trdnost ter radostnost vere.
O „ Dominus vobiscum" in „oremusu velja, kar je bilo zgoraj pri oraciji povedano.
„Praefatio" (predglasje), ta veličastni spev je pravo čudo muzikalne iznajdbe, ki z največjo priprostostjo (giblje se le na 4 tonih) največjo vzvišenost združuje, tako dajo tudi najbolj genijalni skladatelji po pravici občudujejo.
Praefatio se pričenja z vrstečim ali menjajočim se petjem, s katerim mašnik kor, ki ljudstvo zastopa, pozdravlja ter k hvali in slavi Božji spodbuja, ki pa se slednjič v veličasten hvalospev razcveti. Boga — v skrivnosti, ki je podlaga prazniku — hvaleč, povzdigne se v duhu mašnik — pevec med zbore Kerubov in Serafov s hvalospevom razlegajočim se v nebesih in na zemlji, s katerim se slednjič trojni „svet, svet, svet!" pevskega kora združikot odmev tistega neskončnega „svet", ki ga angeljski kori Jagnjetu neprestano prepevajo.
Vzvišenost tega speva zahteva že sama na sebi, da se poje z vso mogočo častitljivostjo ter z vzvišenim čutilom, ki se ravna po večjem ali manjšem prazniku samem.
Ta častitljivost ter dostojnost pa zahteva zlasti zmernost, ki se ogiblje nič manj ne hlastnega recitovanja, ko predolgega zategovanja.
Zelo razširjena misel je, da je med slovesno ter neslovesno „praefatiou ta razloček, da se pri prvi ndiesis" (zvikšanje celega tona pri kadencah) rabi. To pa je čisto napačno; kajti obedve se razmotavate iz istega tonovega načina, hypodoriškega namreč, mod. II. — Ako se praefatio transponuje za kvinto
e g aa h a a
višje, tako ni nikdar gis ampak se mora g peti; n. pr. Per omnia saecula g « a9 9
saecu-lo-rum i. t. d. — Ako se rabi diesis (gis), izgubi „praefatiou njej lastni tonovi način; to pa jej vzame vso veličastnost in moč, ter v njo zanese me-lariholičnost ter mehkužnost modernega „molla". Pri intonaciji »Per omnia" je malo terco e g nekoliko težje zadeti. Zelo se to zlajša s tim, da se po „peru gre po sapo, zlog „omu pa se potem krepko povdari. Da se začne v primerni visočini, je dobro, da organist intonacijo naznani. — Na mnogih krajih pridejo naglašeni zlogi na nižje ležeče tone, n. pr. salutare, agere itd., kjer je toraj treba skrbno naglaševati. To tukaj rečeno velja tudi za Pater noster in Pax Domini.
Slednjič še „Ita missa est". Tukaj velja: Konec nosi zvonec! Pri velikonočnem „Itea vrine se rada neopravičena diesis (fis namesto f), ter jo zanese v ptujo, moderno dur lestvico, ko se vendar v VIII. (hypomixolydiškem)
tonu nahaja. Strogo koralno se ima po najnovejši verziji glasiti: Ite missa
gg g g
est | alle | Iuja | al-Ie---| lu-ja.
a a f g a a gchag fga ag
Pri slovesnem „Ite missa est", ki je najbolj v navadi, to se pravi: ki se najrajše ter največkrat poje, čujejo se različne priljubljene napake.
Nekateri menijo pobožnost izraziti s tem, da vsako noto neprimerno za-tegajo, tako da ni z lepa konca dočakati. S tem pa se vsa prava melodija skazi. Tu uporabljene „neume" naj se gladko, a brez hlastečnosti pojejo. Na „missa est11 ima nastopiti mir, ki pripravlja na konec. — Druga posebnost obstoji v tem, da se vsaka nota s h pričenja ter melodija drobi. N. pr. I-hi - hi - hi - hi - hi - hi - te, he - he i. t. d.
Neslovesni Ite missa est „in duplicibus" se poje ob dnevih sv. apostolov , o praznikih II. class. maj. et min. Tukaj so pogostoma nepravilno g v gis zvikša tonovemu načinu (mod. I) čisto nasproti. Glasiti se ima :
I-te	i. t. d.
a agachaga
Tako je tudi pri srednji „neumi" marijanskega »Ite missa est" (ali „Be-nedicamus") celi ton jemati.
Pri vseh „Ite missa est" se ima sopsti natančno na mestih s črto zaznamovanih ter peti dostojno in brez vsakega skazovanja.
Dopisi.
nji" (od njegove strani v tej zadevi tretji) besedi') (ali „v zadregi" ali „brez zadregi", tega ne omenite, s čemur pa ste meni že drugo besedo (zagovor) brez ovinkov zasolili), nadejam se, da tudi meni „altera pars" k tretji (in želim da tudi k „zadnji") besedi ne bodete odrekli majhnega prostorčka, da tudi jaz pojasnim v „zadnji besedi" g. A. F. omenjeni prepir Stahl-ov s Kondring-om, vrednikom „Sangerwarte", in da branim Stahl-ovo avtoriteto, katero g. A. F. hoče podreti s citovanjem nekoliko vrstic iz „Sangerwarte"2).
Dotični prepir se je vnel, ker je Kondring v „Sangerwarte"-ji jel rušiti edinost v Galin-Paris-Cheve-ovi metodi ter v organu društva te edine metode razvijati razne druge številkarske metode v jasnem nasprotju s §. 1. onega društva, ki povdarja, da je namen društva — raz š i rje vanje G.-P.-Ch.-ove metode3). Katera pa je ona, razsodil je prvi občni zbor nemških številkarjev v Dortmundu 19. sept. 1883 s tim, da je sprejel z vsemi proti dvema glasoma Stahl-ovo „Erklarung", v kateri je določno označeno G.-P.-Ch.-ova metoda tako-le: „Zweck des Vereins ist die Verbreitung der Methode G.-P.-Ch. Nun gibt es aber nur eine solehe Methode und nur eine authentische, von den Verfassern genehmigte deutsche Ausgabe derselben, diejenige von Fr. Th. Stahl". Stahl-ov „monopol" in njegova „nestrpijivost" se opira toraj na golo določbo društvenih pravil in na določni ukrep občnega zbora, ter se razteza le na to, da je on edini avtorizovani izdajatelj Cheve-ovega pevouka v nemškem jeziku, in da on kot taki, kot mandatar izumiteljev opirajoč se na voljo izumiteljev, na državno (?) in nravno pravo javno protestuje proti vsakoršnemu izdavanju izvirne Ch.-ove metode brez njihovega delovanja, ali proti prenarejanju taiste pod imenom Cheve-ove metode, ker tako predelovanje izvirno metodo le pači, njeno izvrstnost diskredituje, in njeno razširjevanje zadržuje; nikakor pa ne oporeka izdavanju muzikalij v Galin-ovi pisavi. Opira se toraj na pravico, kakoršno si prilastuje sleherni literat, komponist, izdajatelj, založnik in vlastnik izdavanjske pravice. Taki „monopolisti" in „nestrpljivci" se nahajajo pač v vsakem narodu, tudi med slovenskimi literati, komponisti in založniki, in vender jim radi tega nihče ne odreka ,,avtoritete" in zaslug.4) — Koliko „merodajna" da je
') Da bode ti sitni zadevi v resnici enkrat konec, odgovarjamo koj sami. G. F. ni začel prepira, v Oglasniku je bila njegova nova lastna metoda le opravičena in nalašč povedano, da je razločna od Stahlove, in zakaj. Voda je tekla narobe.
2)	Društvo nemških številkarjev ustanovil je urednik „Sangerwarte" in je bil tudi voljen prvim predsednikom tega društva. Izid volitve je bil ta-le: a) „Fr. Th. Stahl in Ifohlscheid 14 Slimmen; b) Dr. M. Tratter in Meran 3 St.; c) Redacteur Fr. Kondring in Steele 90 St.; d) Buchhandler Jos. Stahl 1 St. (von Gregor Jakelj, Pfarrer in Rudnik bei Laibach)".
3)	Imamo pred saboj pravila tega društva, a o Stahlovi metodi tam še govora ni, ampak samo o metodi Galin-Paris-Cheve, katero ime si pristavljajo vsa dela in vse skladbe v raznih jezicih in v razuih deželah; Stahl je prestavil samo metodo „Cheve" in sicer izmed treh najstarejšo, torej še ni edine metode Cheve-ove.
4) One nemške besede so predlog, ki g i je sam Stahl, ne da bi ga bil pravilno naznanil, stavil h koncu seje, ko so se bili že udje večinoma razšli. Ker tudi predsednika ni več bilo, in je Stahl hotel z monopolom prodreti, izvolili si je nekoliko ostalih pristašev Stahlovih (kot „Rumpfparlament") lastnega predsednika ad hoc in tako je bil sprejet Stahlov predlog. Daleč bi zašli, ako bi hoteli priobčiti dolgo razpravo o celi pravdi; omejimo odgovor samo na najnujniše citate iz „Sangerwarte" : „Der Verein verpflichtete sich auf die Schreibweise (Methode G.-P.-Ch.) und nicht auf einen einzelnen Lehrgang (Methode Chevč — uber-setzt von Stahl). Žweck des Vereines ist die Verbreitung des Singens nach Mu3ikalien in der Ziffernschrift (Methode G.-P.-Ch.) und dem Vereine bleibt es gleich, o!) dies Singen nach dem franaosisehen Lehrgang von Emil uud Madame Cheve, oder nach einem andern franz. Lehrgang, z. B. von Roussilhou, oder nach der [Jebersetzung des Che-ve'schen Lehrganges von Stahl oder des Roussilhou von van Scheltema, oder nach dem L. von Andrade et Bullen nach Cheve-schen Grundsatzen, oder nach dessen Uebersetzung von Scheltema, oder nach der Gesangschule von de Lange nach den Grundsatzen der Methode G.-P.-Ch., oder nach den Singubungen von de Groote, oder nach der Anleitung (Pesmaričica po številkah) von A. Foerster, oder nach einer der von Jorgen Mailing herausgegebenen, oder nach dem Begleitwort zu den Essener Lie-derbttehern, oder nach der nGesang^tunde" von Auffenberg, oder nach den Sing-
Stahl-ova ^avtoriteta" med nemškimi številkarji, naj priča to, da ga K. sam večkrat imenuje „Vater der dcutschen Zifferisten, Fiihrer, Haupt der Zifferisten, Hauptvertreter der Methode G.-P.-Ch.", in da mu ponuja častno predsedništvo pri društvu.5) Avtoriteto Stahl-ovo potrjuje in visoko čisla obilica družili eminentnih številkarjev, izmed katerih navedem le enega, čegar avtoriteto gotovo pripoznava tudi g. F., ker se celo sam nanjo sklicuje, namreč dr. Tratter-ja, ki na neko vabilo, da bi izdal kako številkarsko pevsko šolo, pravi: „Wir haben schon eine Gesaugschule in Ziffern umi zwar eine vorzuglich gute von Stahl. Es ist nicht zu erwarten, dass Jemand eine bessere zu Wege bringt, oder auch nur eine g lei ch praktisehe, wenn er nicht jene von H. Stahl absehreiben wollte. leh glaube auch nicht zu irren, dass alle Zifferisten es als eine Ehrenpflicht betrachten, Herrn Stahl, der die Meihode in Deutschland eingefuhrt und fiir dieselbe so viele Opfer gebracht hat, zu unterstufzen; daher eiu anderweitiges Unternehmen wenig Unterstutzung hoffen diirfte.6)
Mislim, da je s tem dovolj podprta Stahl-ova „merodajna avtoriteta" in da je s taisto vtemeljena sodba o F. metodi.7)
Tudi jaz želim, da bi bil s tem konec besedi; čč. gg. čitatelji pa naj sodijo, kateri metodi gre prednost in gg. pevoučitelji naj |se poslužujejo one, o katere prednosti so bolj prepričani.8) Z Goriškega, dne 24. sept. — (Pevska produkcija goriškega „Cecil. društva" v Dornbergu dnč 15. sept.) — Naša stvar po Goriškem počasi napreduje, v hvibih je bolje. Ne tako v nižavi. Tam pride ljudstvo več ali manj v dotiko z italijanskim življem , ki vpliva na cerkveno, kakor svetno pesen. Cecilijanska ideja ima tu neugodna tla. Da bi se nekoliko okrepila, je odbor „Cec. društva" sklenil za letos napraviti na Vipavskem pevsko produkcijo in si je izbral prijazni, vinorodni Dornberg, ker je tamošnji g. župnik v to dovolil in je v bližini troje prav dobro izvežbanih moških zborov. Četrtek dne 15. sept. ko je tam letni somenj in imajo gg. duhovniki in učitelji prost dan, je bil odločen pevskej produkciji. G. župnik sam je hotel maševati. Iz katerega namena, smo zvedeli pozneje. Bil je lep solnčni dan, Dornberg je razobesil nekaj zastav, cecilijancem v pozdrav. Naroda se je zbralo mnogo; duhovnov do 30 in blizo 20 učiteljev; pri skupnem obedu nas je bilo 92.
Pela se je III. maša za 4 moške glasove se spremljavo orgel od J. Rennerja; Agnus Dei iz A. Foersterjeve maše in hon. Št. Jacobi-, Graduale: Benedicta zl. A. Foerster; Offertorium: Beata es zl. D. Fajgelj; oboje iz „Cerkv. Glasb." za moške glase preloženo.
tafeln von Kondring, oder nach gar keinem gedruckten, sondern nach des Lehrers eigenem Lehrgange erlernt wird. — Wer will es den vorgenanuten Autoren veriibeln, dass sie ihr Nachdenken und ihre Feder der Ziffernsache geliehen haben, ihre Erfahrungen und die Fruchte ihrer Arbeiten uns anbieten? Wir mussen ihnen vielmehr dafur dan k bar sein. Sie alle suehen die M.-P.-Ch. zu verbreiten, verfolgen denselben Zvveck, den unser Verein verfolgt, wenn sie auch nicht den Lehrgang Chev£'s absehreiben. Und wir sollen sie nicht benutzeu durfen?! Sie werden gebraucht werden, und wenn Herr Stahl auch noch zehn Broschitren dagegen schreibt".
5) Inimicus rei (i. e. monopoli), non personae.
") Kljub avtoriteti, katere mu nihče ne izpodriva, je dobil Stahl pri drugi volitvi po ti veliki borbi 52 glasov (g. Jakelj je tudi glasoval takrat za Fr. Tli. Stahla), Kondring pa 110 glasov (veliko števiio ni volilo), in s tem je bil napad monopolistov popolnoma odbit.
7) Kondring in dr. Tratter naglašujeta v „Sangerwarte" Foersterjevo metodo, in g. F. se je sam že večkrat izjavil, da noče njegovo „Pesmaričico" tekmovati sit Stahlovo nemško prestavo francozke metode, ki je že lastnina celega sveta kakor „generalbas" itd. Jorgen Mailing piše: „A!so niclits ist unbedingt vollkommen, weder Stahl's Singschule, noch das „Begleitwort" (zu den Essener Liederbiichern) und keines von den beiden \Verken kann beanspruchen, monopolisirt zu werd(;n. — Wer wagt nun zu behaupten, dass die erste, von Stahl iibertragene Ausgabe die allein eehte und reehte Cheve-sche Methode sei? Cheve hat ja selber gezeigt, dass es nicht nur eine einzig und allein seligma-ch en de Cheve-sche Methode gibt. - Verbreiten \vir das Stahl'sehe Buch, weil es gut ist, aber gestatten wir auch die Einfuhrung anderer guter Biicher.
s) No, tako je prav. naj si vsak izvoli sam po volji; torej „adquid perditio haec" — čemu je bilo treba toliko razprav?	Vr.
Najmanj sta se posrečila koralni Introitus, pa Communio. Druge točke so se pele dobro, deloma prav dobro, čeravno je bila ena sama glavna preskušnja. Bili so zedinjeni 3 sloveči zbori: Dornberški, Prvaški in Rifenberški, stara garda nekdanjega Goriškega „Slavca", izurjeni po svojih pevovodjih gg. nadučiteljih Križman, Orel in Poniž, vseh skupaj do 35, po vsem kmetski ga in delavskega stanu. To so vam čisti, lepodoneči glasovi. Bilo je veselje jih poslušati popoludne pri prosti zabavi na vrtu g. A. Šinigoja, ko so posamno ali vkupno poptvali kar iz spomina zelo težke slovanske skladbe. Takih pevcev še nisem čul na kmetih.
Po maši je bilo zborovanje v novem šolskem poslopju. Govorila stačč. gg. prof. dr. Se dej in župnik Harmel, ki sta namene cecilijancev razkladala in nekatere ugovore pobijala. Posebno sta govornika povdarjala, da nimamo cecilijanci ničesar proti narodnemu ljudskemu petju, marveč, da ga še podpiramo in želimo; vsaj smo izdali že 2 zvezka starih cerkv. pesni, ter da se latinskega petja le takrat držimo, kedar nam je strogo zaukazano.
Ob 2. popoludne bile so litanije z blagoslovom, pri katerih so se pele Fajgeljnove Lavretanske litanije iz „Cerkv. Gl." in Tantum ergo zl. K. Santner. Pohvalno je omeniti, da je pri tej priložnosti pelo vse ljudstvo po cerkvi št, 101 iz „Cecilije" in štev. XX. iz 2. zv. Cerkvenih pesmi.
Vsa ta pevska produkcija dela čast odboru „Cecil. društva", ki sme na to ponosen biti; posebna pohvala pa gre neutrudljivim pevcem in njihovim požrtvovalnim pevovodjem
Lavorov venec si je pa iztekel celebrant sam se svojim vedenjem, odboru in društ-venikom nasproti, kateremu vedenju ne najdem prikladnega izraza. Ta naša produkcija bila mu je lepa priložnost, kazati svojo nestrpnost, svoj proticecilijanski duh. Dovolil nam je predavanje, pel je sam sv. mašo, da bi nam zadej dal brco na brco. Inter sacra imel je kratek, davno že pripravljen, precej zmeden ogovor do nas, v katerem nas je sicer pozdravil, a z dolgim latinskim citatom govoril proti latinskemu petju, katero ni v stani ljudstvo duševno povzdigniti in je nas prosil, naj se vendar usmilimo naroda; kakor da bi le pri nas bilo latinsko petje odpraviti in nekakšno novoslovensko liturgijo vpeljati. Tudi so se čule vmes besede: barbari, in menda tudi: idiotae, da sem si mislil, govorniku se je pamet zmešala, Pa to je bila le predigra k skovani simfoniniji proticecilijauski. Prišlo je še bolje. Popoludne po blagoslovu pri prosti zabavi na vrtu, ko se je bilo že precej radovednega., deloma vinjenega ljudstva zbralo, je ta Dornberški „Cicero" dalje razkladal svojo modrost in zgodovinsko učenost; govoril je o Nemcih in njih gostoljubnosti, o Wihiugu, Husu, o popežih i. t. d. da je bil pravi škandal. Semanjski mob, nalašč skupaj zbrani somišljeniki so govorniku pritrjevali; mirnomisleči gostje so iskali temu v okom priti. V naglici odbrani stoloravnatelj odvzame govorniku besedo, pevci zapojo „Hej Slovani" in naš „Cicero'; se je odpočil na svojih lavorikah, potem, ko si je postavil spominek aere perennius, nad katerim bi bila imela veselje znana Forster ali Reinkens. — Ne eden duhovnikov mu ni pritrdil, naš Gradiški pesnik mu je rekel: „Filip, ali je to tvoja slovanska gostoljubnost?" in nek sivolas župnik, ki je bil „Cec. društvo" na svojo zlato mašo letos povabil, seje izustil: „Gospodje, pri meni bi ne bilo kaj tacega". — Dovolj o tem!
To bodi našemu odboru nauk biti odslej bolj previdnemu, vsem slov. cecilijancem pa v svarilen izgled. Našemu „Ciceronu" pa, ki je v Dornbergu nad nekimi vrati iznašel izdolbeno podobo paganskega Svantovida z letnico 1811 (!) in jo za dan 15. sept. z napisom in trakovi okrasil, pristoja — norišnica.
Razne reči.
— Občni zbor nemškega „Cec. društva" v Kostnici od 22. — 24. avg. je bil jako dobro obiskan. Vsih vdeležencev bilo je nad 2000. Predsednikom za 6 let bil je per acclamationem zopet voljen radi bnlezni uenavzoči Dr. Fr. \Vitt; 1. podpredsednikom stolni kapeluik v Miinster-u, Schmidt, II. podpredsednikom g. Ignacij Mitterer iz Bri-ksen - a. Izmed slovenskih cecilijancev bila sta prisotna čč. gg. Dr. Fran Sedej, profesor v Gorici in Adolf Harmel, župnik v Šebreljah. Da si tudi razpolagamo čez več nemških
sporoči), vendar se nadejamo in prosimo, naj bi eden ali drugi našinec kaj o zboru poročal za prihodnjo štev. „C. Gl-a."
—	Amerikanski Cecilijanci zborovali so, kakor smo bili že pred napovedali, od 12.— 14. jul. v Rochester-u. Program je obsegal vespere, en reqtiiem, dve pontifi-kalni maši, obiskovanje presv. R. Telesa, in dve pridigi (dveh škofov). Število skladeb je bilo precejšno; a najbolj je dopadala Missa brevis zl. Palestrina.
—	Tudi belgiški Cecilijanci so 25. jul. obhajali svoj 5. občni zbor v Tournai-u. Cerkvena slovesnost bila je, kakor ob največjih praznikih. Pri pontifikalni maši, katero je mil. g. škof sam služil, pela se je Witt-ova Missa in mem. Cone. Vaticani.
—	f Iz areškega zborovanja (leta 1882.) nam znani glasboslovec Abbe F. Raillard je umrl dne 13, aprila t. 1. v pariški župniji sv. Tomaža Akv., kjer je bil mnogo let vikar. Rojen 1. 1804., vzgojen v semenišču Langres-kem, bavil se je mnogo z fiziko, astronomijo in zlasti s koralom ter mnogo pisal in delal na to, da sta se rimska liturgija in gregorijanski koral prerodila tudi v Franciji. Njegova knjiga „Explicat.ion des Neumes" bila je 1. 1860. na prvem mestu odlikovana po „francoski akademiji napisov in vednosti." R. I. I*.
—	Učenec dunajskega konservatorija, enajstletni Fric Kreisler, sin zdravnika Dr. Kreisler-a, prejel je letos na pariškem konservatoriji enoglasno prvo darilo. Zadnji, ki si je bil zaslužil to odlikovanje, bil je Wienievski. Odsihdob zgodilo se je prvikrat, da je bil kak gojenec vreduimu spoznan tega darila. Iz tacega učenca utegne še kaj nenavadnega postati.
O glas33.ik-
Mlssa pro defunctla za sopran, alt, tenor in bas postavil in založil Franc Miglič, org. na Igu. Delo 1. Cena 50 kr. Čisti dohodek je sv. Detinstvu odmenjen. Bivši učenec naše org. šole nam podaja dokaz, da je bil marljiv in se je vživel v cerkvenega duha; akoravno skladbo samo, kar se tiče iznajdbe, izvirnosti in tudi čistega sloga, imenujemo le dober poskus, zadostuje priporočanju že to , da jo damo v „Oglasnik". Pomote v prozodiji, v pravopisji in v harmoniji se dajo lahko popraviti.
Ker je igra na klavir temelj igri na orgle, je tudi treba skrbeti za dobro šolo, in tako priporoča že več merodajnih listov Foersterjevo ,Klavirsko šolo' (v zalogi Glasbene Matice v Ljubljani). Razen naših domačih listov priporočajo to delo med drugimi „Deutsche Kunst- und Musik-Zeitung" na Dunaji, „Padagogische Mittheilungen" na Koroškem; na Češkem pa „Češko-slovansky varhanik" in „Učitelske noviny" : „Imamo sicer dovolj šol, a dragih. O nekaterih posebno velja: ,Za mnogo denarja malo mu-zike'. Foersterjevo šolo pa si upom priporočati vsacemu učitelju. Metodično prav in točno, brez suhoparnosti in v duhu slovanskem zložena, je pripravna tudi za manj nadarjene učence. Že ime Foersterjevo je porok za dovršenost in tehnost. Cenejše in boljše šole dozdaj nimamo in torej ne pošiljajmo denarja za razne R. . . , K . . ., B . . ., Seli ... v Nemčijo, ampak kupujmo od brata Slovana!" Zdaj pa prinaša Berolinski „K)avierlehrcr" iz peresa muzikalnega pisatelja in urednika glasbenega slovarja, ki je prišel v Kolinu (Koln) na svitlo, jako pohvalno kritiko, iz katere objavljamo sledeče vrstice na dokaz, da dobro delo obvelja zmir in povsod: „Skla-datelj si je pridobil že mnogo zaslug za razširjevanje resnejše glasbe na Slovenskem, s tem delom pa si vlaga nov list v svoj venec slave ... In akoravno smo bogati raznih šol, moremo še to delo prav radi sprejeti (acceptiren). Prvič ima ta šol a tudi nemške besede, drugič prinaša skoraj brez izjeme nekaj posebnega in lastnega. Nekaj mora biti v vsaki šoli isto; a razdelitev tvarine, izpuščanje nepotrebnega, vpeljanje neogibno potrebnega, to leži v roki skladateljevi. In roka našega skladatelja je bila srečna in spretna. On je namreč na podlagi večletne skušnje in z ozirom na to, da mladina ljubi „utile" združeno z „dulce", celo tvarino tako razdelil, da se učenec uči igrati korak za korakom in naravno. Posebno zanimive so češke in slovenske narodne pesni, ki utegnejo tudi v tujih deželah zbuditi zaradi lastnih ritmov in izvirnih napevov več zanimanja, nego se je dozdaj godilo".
Pridana je listu 10. štev. prilog.
HF" Vredništvo in opravništvo „Cerkv. Gl-a" seje preselilo v hišo katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", Poljske ulice št. 10. kamor naj v prihodnje p. n. gg. dopisniki svoja pisma, gg. naročniki pa zaostalo ali novo naročnino pošiljati blagovole.