GEOGRAFSKI OBZORNIK PODIPLOMSK I ŠTUDIJ ODDELKOV Z A GEOGRAFIJO OD LETA 1 9 9 7 DO LETA 2 0 0 1 Eva Konečnik V Geografskem obzorniku so bolj ali manj redno objavljana imena diplomantov geografije in naslovi njihovih diplomskih del. Že dolgo pa niso bila objav- ljena imena študentov, ki so uspešno zaključili podi- plomski študij geografije. Kot ste gotovo zasledili, je pričel objavljati ključne informacije o diplomantih obeh stopenj podiplomskega študija ter povzetke magistrskih in doktorskih del Geografski vestnik. Infor- macije bodo sprotne, sicer pa so prvi diplomanti, pred- stavljeni v Geografskem vestniku, uspešno zaključili podiplomski študij v letu 2000. S pričujočim prispev- kom v Geografskem obzorniku želimo tako pred- vsem nekoliko zapolniti vrzel, ki je nastala pri predstavljanju uspešnih podiplomskih študentov, in sicer s temi, ki so zaključili magistrski in doktorski študij v zad- njih petih letih oziroma od leta 1997 do leta 2001. Poleg tega želimo izpostaviti nekaj statističnih in vse- binskih značilnosti podiplomskega študija v aktualnem obdobju. Po podatkih Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani se letno vpiše od 5 do 10 magi- strskih študentov, vendar se število vpisanih povečuje. V študijskem letu 1997/98 je bilo v prvi in drugi letnik podiplomskega študija vpisanih 14 magistrskih študentov geografije, v študijskem letu 1998/1999 16 študentov, v študijskem letu 1999/2000 14 študen- tov, v letu 2000/2001 17 študentov, v študijskem letu 2001 /2002 pa kar 24 podiplomskih študentov geo- grafije. Zanimiva bi bila primerjava števila magistrskih študentov Oddelka za geografijo in števila magistrskih študentov drugih oddelkov Filozofske fakultete, vendar smo uspeli pridobiti podatke le za leto 1999/2000, ko se je število magistrskih študentov po drugih oddel- kih Filozofske fakultete gibalo od 1 do 40. Sicer pa tudi na Filozofski fakulteti kot celoti v zadnjih letih opa- žajo rast števila magistrskih študentov in števila potr- jenih doktorskih tem. Tako so na primer v študijskem letu 1999/2000 beležili kar 3,5-kratno povečanje šte- vila magistrskih študentov v primerjavi s preteklim letom. Število končanih magisterijev na Filozofski fakulteti kot celoti v zadnjih letih niha, vendar je tudi tukaj opazi- ti rahel porast. Potrebno je poudariti, da od študijskega leta 1999/2000 omogoča podiplomski študij geografije tudi Pedagoška fakulteta v Mariboru. Ker je v teku šele tretje leto podiplomskega izobraževanja na področ- ju geografije na tej fakulteti, še ni mogoče navesti diplo- mantov podiplomskega študija. Vsekakor pa je na Pedagoški fakulteti v Mariboru mogoče opaziti porast števila vpisanih podiplomskih študentov geografije. Od prvega vpisa na podiplomski študij geografije, ko so se vpisali štirje študentje, zanimanje narašča. V teko- čem študijskem letu se je vpisalo osem magistrskih štu- dentov geografije. Prva skupina podiplomskih študentov geografije na Pedagoški fakulteti v Mariboru priprav- lja magistrske naloge na področju šolske geografije - didaktike geografije, družbene (ekonomske) geogra- fije in fizične geografije. V nadaljevanju navajamo pregled diplomantov magistrskega in doktorskega študija na Oddelku za Geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani gle- de na leto zagovora magistrskega dela in doktorske disertacije od leta 1997 do 2001 (za vsako leto po abecednem vrstnem redu): 1 9 9 7 MAGISTRSKA DELA Bogataj, Nevenka: Degradacija slovenskega goz- da s posebnim ozirom na metodološko problematiko popisa. - Ljubljana, 1997. - Mentor Darko Radinja, somentor Milan Hočevar. DOKTORSKE DISERTACIJE: Kolenc Kolnik, Karmen: Mednarodno razumevanje in sodelovanje v luči geografske vzgoje in izobrazbe: na primeru slovensko-italijanskega in slovensko-madžar- skega obmejnega prostora. - Ljubljana, 1997. - Mentor Jurij Kunaver. Slavec, Andrejka: Geografija Kranja. - Ljubljana, 1997. - Mentor Mirko Pak. Zupančič, Jernej: Slovenci v Avstriji. Sodobni socialnogeografski procesi in ohranjanje identitete. - Ljubljana, 1997. - Mentor Vladimir Klemenčič. 1998 MAGISTRSKA DELA Brečko, Valent ina: Vpliv pokrajinskoekoloških dejavnikov na vodno oskrbo Ljubljane. - Ljubljana, 1998. - Mentor Dušan Plut. študijsko leto Slika I: Gibanje števila vpisov v prvi letnik podi- plomskega študija. 2 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Cigale, Dejan: Bližnja rekreacija prebivalstva malih mest in njeni pokrajinski učinki (na primeru Domžal). - Ljubljana, 1998. - Mentor Matjaž Jeršič. Resnik-Planinc Tatjana: Evropska dimenzija pou- ka geografije v Sloveniji. - Ljubljana, 1998. - Men- tor Jurij Kunaver. Sterbenk, Emil: Premogovniške ugreznine in ojeze- ritve v Šaleški dolini ter varstvo okolja. - Ljubljana, 1998. - Mentor Darko Radinja. DOKTORSKE DISERTACIJE Bratun, Zvon imi r : Geografski dejavniki državno- varstvenega sistema Republike Slovenije. - Ljubljana, 1997. - Mentor Jurij Kunaver, somentor Vladimir Kle- 1 9 9 9 MAGISTRSKA DELA Krajnc, Dimitr i j : Strukturne spremembe v kmetijstvu SV Slovenije po letu 1990. - Ljubljana, 1999. - Men- tor Borut Belec, somentor Mirko Pak. Polšak, Anton: Kozjansko: razvojni problemi rob- ne manj razvite pokrajine. - Ljubljana, 1999. - Men- tor Marijan M. Klemenčič. Šolar , Helena: Vloga in pomen osnovnih oskrbnih središč v sistemu poselitve z vidika centralnih dejav- nosti kvartarnega značaja. - Ljubljana, 1998. - Men- tor Andrej Cerne. DOKTORSKE DISERTACIJE Horvat, Uroš: Družbeno geografska preobrazba turi- stične pokrajine na primeru Rogaške Slatine. - Ljub- ljana, 1999. - Mentor Matjaž Jeršič. Koščak, Marko: Preobrazba slovenskega podeže- lja ob slovensko-hrvaški meji. - Ljubljana, 1999. - Men- tor Anton Gosar. Krevs, Marko: Geografski vidiki življenjske ravni pre- bivalstva v Sloveniji. - Ljubljana, 1998. - Mentor Andrej Cerne. Mihevc, Andrej: Speleogeneza matičnega krasa. - Ljubljana, 1998. - Mentor Ivan Gams. Pavl in, Branko: Uporaba podatkov zemel j skoopa- zovalnih satelitov za izdelavo digitalnih tematskih kart (primer stare občine Nova Gorica). - Ljubljana, 1999. - Mentor Andrej Cerne. Rejec Brancelj, Irena: Agrarnogeografske značilno- sti slovenskih pokrajin z vidika varstva okolja. - Ljublja- na, 1999. - Mentor Darko Radinja, somentor Mirko Pak. 2000 MAGISTRSKA DELA Ferreira, Andreja: Pokrajinsko-ekološka presoja ran- ljivosti gozda pri gradnji avtoceste Ljubljana - Celje. - Ljubljana, 2000. - Mentor Dušan Plut, somentor Milan Hočevar. Kosi , Danilo: Sonaravno poljedelstvo v Sloveniji. - Ljubljana, 2000. - Mentor Marijan M. Klemenčič. Popit, Sabina: Učbeniki kot pogoj učinkovitega pou- ka geografije. - Ljubljana, 2000. - Mentor Jurij Kunaver. Potočnik, Irma: Družbenogeografske značilnosti kmetijstva v Ljubljanski kotlini (na izbranih prime- rih). - Ljubljana, 2000. - Mentor Marijan M. Klemen- čič. Smrekar A., Aleš: Varstvo kraškega okolja na pri- meru Cerkniškega jezera. - Ljubljana, 2000. - Men- tor Darko Radinja. Pavšek, Miha: Fizičnogeografska pogojenost snež- nih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo. - Ljubljana, 2000. - Mentor Ivan Gams. DOKTORSKE DISERTACIJE Rebernik, Dejan: Socialna geografija Ljubljane. - Ljubljana, 2000. - Mentor Mirko Pak. 2001 MAGISTRSKA DELA Konečnik, Eva: Motiviranje učencev pri pouku geo- grafije. - Ljubljana, 2001. - Mentorica Karmen Kolenc Kolnik, somentor Jurij Kunaver. Petek, Franci: Vrednotenje rabe zemljišč v sloven- skih pokrajinah z vidika kazalcev sonaravnega raz- voja. - Ljubljana, 2001. -Mentor Dušan Plut, somentor Marijan M. Klemenčič. DOKTORSKE DISERTACIJE Resnik-Planinc, Tatjana: Zahtevnejše geograf- ske učne vsebine kot izobraževalni problem. - Ljub- ljana, 2001. - Mentor Jurij Kunaver. Umek, Maja: Kartografsko opismenjevanje osnov- nošolcev v Sloveniji. - Ljubljana, 2001. - Mentor Jurij Kunaver. Upoštevajoč navedene podatke število diploman- tov magistrskega in doktorskega študija geografije iz leta v leto niha. Od leta 1997 do vključno leta 2001 so v povprečju uspešno zaključili magistrski študij tri- fizična družbena regionalna šolska geografija geografija geografija geografija • magistrska dela • doktorske disertacije Slika 2: Teme magistrskih del in doktorskih disertacij glede na glavne predmetne oznake. 2 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK ¡e do štirje (3,2) študentje, doktorski pa dva do trije (2,6) študentje geografije na leto. Teme magistrskih del in doktorskih disertacij so bile večinoma družbenogeografske. Znotraj prikazanih glavnih predmetnih področij naj- večji delež predstavljajo teme magistrskih del s področ- ja ekonomske geografije (agrarna geografija!). Pogoste so bile teme magistrskih del s področja vars- tva okolja v povezavi z agrarno geografijo, geografi- jo prometa, več tem je bilo povezanih s hidrogeografijo in šolsko geografijo. Pri doktorskih disertacijah poleg ekonomske geografije in šolske geografije nekoliko izstopata še geografija naselij in politična geografi- ja (kot predmetno področje drugega reda je nekoli- ko izstopajoča demogeografija). V zadnjih letih lahko opazimo porast števila podi- plomskih diplomantov magistrske in doktorske stopnje na področju šolske geografije (didaktike geografije), kar je do neke mere zagotovo odraz pomembnih spre- memb na področju vzgoje in izobraževanja. Relativno mlada znanstvena disciplina si počasi utrjuje temelje. DEJAVNOST I LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA D R U Š T V A JESENI 2 0 0 2 Leto 2002 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za Mednarodno leto gora. Glav- ni cilji so: oblikovanje zavesti in posredovanje znanja o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju, spodbujanju in ohranjanju kulturne dediščine ter ohra- nitev in trajnostni razvoj virov za kakovostno življenje ljudi danes in v prihodnje. Tudi LGD se želi aktivno vklju- čiti v ozaveščanje javnosti oziroma svojega članstva o pomenu slovenskih gora, ki z 2 ,6% ozemlja prese- gajo višino 1600 m (meja med sredogorjem in visoko- gorjem), več kot 200 vrhov pa se dviguje nad 2000 m. EKSKURZIJE: Tematska pot Konšca: 7 . 9 . 2 0 0 2 . Irena Mrak, asistentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakul- tete, Univerze v Ljubljani nas bo vodila po urejeni temat- ski poti v tržiškem sredogorju. Od samotnih kmetij, preko planšarije, pa vse do planinskega doma Pod Stor- žičem bomo spoznavali naravne danosti in človeko- ve prilagoditve nanje. Razgledišča ob poti pa nam bodo omogočila edinstven pogled na najdaljšo sloven- sko goro Košuto ter ledeniško preoblikovano dolino Lomščice v občini Tržič. Predvidena pot: Ljubljana—Tr- žič—koča pod Storžičem-Ljubljana. Do 6 ur hoje. Spreminjanje obsega Tr ig lavskega ledeni- ka: 1 4 . 9 . - 1 5 . 9 . 2 0 0 2 (v pr imeru slabega v remena bo e k s k u r z i j a p res tav l jena na 2 1 . 9 . - 2 2 . 9 . 2 0 0 2 ) . Na tej dvodnevni ekskurziji si bo z vodjem ekskurzije dr. Matejem Gabrovcem, znans- tvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Meli- ka ZRC SAZU, moč ogledati Triglavski ledenik, meto- de, s katerimi se spremlja njegovo spreminjanje, vpliv klimatskih sprememb na ledenike v Alpah in ledeniš- ki relief. Predvidena pot: Ljubljana-Kot-Begunjski vrh-Kredarica-Triglavski ledenik-Ljubljana. Do 8 ur hoje. Naravnogeografske značilnosti Snežn ika: 1 2 . 1 0 . 2 0 0 2 (v sodelovanju z Društvom mla- dih geografov Slovenije). Študenti 4. letnika Oddelka za geografijo, FF, Univerze v Ljubljani - Tere- za Cernigoj, Barbara Požar in Mitja Prelovšek bodo pod mentorstvom asistentke Irene Mrak predstavili naravnogeografske značilnosti Snežnika in nas sez- nanili s potekom ustanavljanja Regijskega parka Snežnik. Ekskurzija, ki jo bodo pripravili člani Druš- tva mladih geografov Slovenije, predstavlja ponovno oživitev aktivnega sodelovanja med društvoma. Pred- videna pot: Ljubljana-grad Snežnik-Mašun-Ljubljana. Do 3 ure hoje. Za vse ekskurzije sta potrebni primerna telesna priprav- ljenost in oprema za hojo v visokogorju. Ekskurzije so ob sobotah, odhod je predvidoma ob 7. uri s Kongresnega trga v Ljubljani. Prijave na ekskurzije sprejemamo na telefonskem odzivniku 01 200 2730 . V kolikor bo ekskurzija polno zasede- na, bo to takoj objavljeno na telefonskem odzivniku. Tudi jesenske ekskurzije so vključene v Katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja stro- kovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževa- nja 2 0 0 2 / 2 0 0 3 . Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. PREDAVANJA S lovenske gore : 1 5 . 1 0 . 2 0 0 2 . Predavanje o naših alpskih pokrajinah bo skozi oči našega, z gorami vsestransko povezanega kolega, mag. Mihe Pavška, raziskovalca na Geografskem inštitutu Anto- na Melika ZRC SAZU. Nekdaj nedostopne, vzvišene, kasneje druga za drugo osvojene, med obema vojna- ma celo ponižane in danes marsikdaj pravi poligon za različne dejavnosti so tudi naše gore le nekakšno zrcalo dolinskih sprememb, ki so posledica spreme- njenega načina življenja in dela. Nekaj tega pa je tudi »v zraku«, vremenske skrajnosti so vse bolj izrazite in na krajši rok. Morda smo generacija, ki bo priča kon- cu naših dveh ledeniških krp pod Triglavom in Skuto? Odkrili in preiskali smo že vsako vas, senožet in ostr- nico na njej, rovt, planino s stanovi. Alpske doline in vzpetine nad njimi so prepredene s številnimi potmi in plezalnimi smermi, pa vendar so gore še vedno za mar- sikoga neizčrpen vir odkritij in spoznanj, nekakšna geo- grafska delavnica brez omejitev. Kirgiz is tan: 19. 1 1 . 2 0 0 2 . Irena Mrak, asistentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univer- ze v Ljubljani nam bo z diapozitivi poskušala prika- zati podobe Kirgizistana, države srednje Azije, ki je ,jwji»{kpddaljena od svetovnih morij in oceanov. Nek- fersSšgSSv m )