raziskave in razvoj
UDK: 630*852:176.1 Quercus robur L
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Sledi vej na lubju
Bark markings in the outer (dead) bark
avtor prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI
Izvlecek/Abstract
Ro‘e so sledi na lubju, ki ozna~ujejo mesto odlomljene veje. Prikazan je nastanek ro‘e na primeru doba.
Klju~ne besede: ro‘e, dob, Quercus robur L.
Roses are bark markings denoting the location of the pruned (broken) branch. The origin of the rose in oak is described.
Keywords: roses, oak, Quercus robur L.
V eni prej{njih {tevilk smo si ogledali “kitajske brke” pri bukvi, ki skupaj s “pe~atom” ali “bradavico” ozna~ujejo mesto odloma veje in nakazujejo premer veje pri drevesnih vrstah brez lubja (=mrtva skorja, zunanja skorja, ritidom). V bistvu gre za kotno brazgotino v skorji (nem. Winkelnarbe, Schulz 1958) ali vejni skor-jin greben (nem. Astrindenleiste; angl. branch bark ridge, Shigo 1989).
Sledi odpadlih vej pri vrstah z lubjem (hrast, jel{a, topol) imenujemo “ro`e” (Erteld 1957, str. 87; Erteld, Mette & Achterberg 1962, str.55). Predstavljajo kro`ne brazgotine (nem. Rundnarben), ki glede na na~in nastanka ustrezajo “pe~atom” oz. “bradavicam” pod “kotnimi” brazgotinami pri bukvi. Nem. Rose pomeni “vrtnico”. Na{a “ro`a” je v o`jem pomenu “vrtnica” v {ir{em pa “cvetlica” (SSKJ). Manj{e “ro`e” ali “ro`ice”
Slika 1. Prera{~anje vejnega {trclja; debela linija: ‘iva skorja (li~je), ~rtkano: lubje (ritidom). (Risba po Schulzu 1958).
'■%■&■'■■ »*■-"■           .	WLfr.t'"
J .<%V	B
'   5   '                         --     ■ *             ....       T -i. *	'Jl
Slika 2. Dob (Quercus robur L.): za~etek prera{~anja od‘agane veje; {trcelj obdaja rob iz ranitvenega lesa.
Slika 3. Dob (Quercus robur L.): mlada ro‘a: odlom prekriva les, li~je in lubje.
Slika 4. Dob (Quercus robur L.): starej{a ro‘a z mo~no razpoka-nim lubjem.
Slika 5. Dob (Quercus robur L.): odlom veje ozna~uje le gr~ast izrastek lubja.
Nemci imenujejo Rosette ali Röschen. Angle{ki ekvivalent je rose. Nemci “ro`o” imenujejo tudi Taler (“tolar”) ali Ochsenauge (“volovsko oko”).
Slika 1 prikazuje nastanek “ro`e” . Slika 2 ka`e za~etek prera{~anja od`agane veje z nabreklo obrobo iz kalusa in ranit-venega lesa. Na sliki 3 je mlada ro`a. Tik pod povr{ino kalusnega tkiva je nastal felogen in pod njim nov kambij, ki se je zdru`il s starim ob rani. (prim. npr. Esau 1969, str. 531). Kambij je tvoril navznoter sekundarni ksilem (“les”) in navzven sekundarni floem (“li~je”). Nastal je tudi `e prvi globinski felogen oz. periderm in lubje nad njim, ki je kri`no razpokalo. Slika 3 ka`e starej{o “ro`o” in slika 4 {e starej{o, kjer odstranjeno vejo “markira” le {e gr~ast izrastek lubja. Sledi odpadlih vej na lubju so lahko vidne tudi do 150 let. Ro`e nastanejo tudi na mestih, kjer smo odstranili epikormske poganjke, ki so odgnali iz “spe~ih” in adventivnih popkov. Iz konfiguracije ro`e lahko z dokaj{njo gotovostjo sklepamo na debelino veje in globino odloma (Schulz 1954; Erteld & Achterberg 1955).
Debla z veliko ro‘ami niso primerna za izdelavo furnirja. Na furnirskih listih pomeni ro‘a mesto s kro‘nim ali vrtin~astim potekom vlaken. Lahko nastanejo tudi majhne luknje.
Literatura
1.  Erteld, W. 1957. Forstnutzung auf holzkundlicher Grundlage. Neuman Verlag, Radebeul
2. Erteld, W. & Achterberg, W. 1955. Die Bedeutung der Narbenbildung und des Faulkerns bei Roterlenschälholz. Arvhiv für Forstewesen, zv. 7/8
3.  Erteld, W., Mette, H.J. & Achterberg, W. 1962. Holzfehler. VEB Fachbuchverlag, Leipzig
4. Esau, K. 1969. Pflanzenanatomie. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart
5.  Schulz, H. 1958. Merkmale überwachsener Holzfehler in der Baumrinde. Holz-Zentralblatt {t. 71 in 80
6. Shigo, A.L. 1989. Tree pruning. Shigo and Trees, Associates, New Hampshire
7. SSKJ, Slovar slovenskega jezika 1994. DZS, Ljubljana

ijaLes 53(2001) 3