Kritične pripombe
0 DELU OBČINSKIH ZBOROV PROIZVAJALCEV V LJUBLJANSKEM OKRAJU
Na pobudo >Okrajnesoi sindikalnega sveta Je večina občinskih sindikalnih svetov v Ijub-Ijanskeim okraju proučila delo in dosedanje uveljavljanje občinskih zborov proizvajalcev. To delo je bilo v različnih občinah seveda različno zastavljeno. Ponekod so se zadovoljili samo s tem. da so povedali, koliko sej je doslej imel zbor proizvajalcev in kakšni so bili dnevni redi zasedanj. V mnogih občinah pa so odborniki sindikalnega sveta vzeli vso stvar mnogo resneje. Le-ti so namreč analizirilai tudi druga važ-
na vprašanja v dosedanji praksi zborov proizvajalcev.
OBREMENJENI S FORMALNOSTMI!
Pomembna ugotovitev, do katere so prišli prvi in drugi, je ta. da so zbori proizvajalcev v občinah zelo obremenjeni z premnogimi formalnostmi, ki izvirajo seveda iz nalog kj jih imajo ti organi po predpisih. Tu gre za razne odloke, spremembe odlokov, preklice, imenovanja, potrditve pravilnikov itd. Jasno je, da so tudi te stvari važne, ker na en ali drug način ure-
iajo gospodarsko-upravne zade-v.». postavlja Pa se vprašanje, .če ne bi vrsto tbh stvari na sedanji stopnji razvoja družbenega upravljanja mogli urejati pripristojni sveti jn komisije.
Druga splošna ugotovitev pa se nanaša na delo pristojnih upravnih organov, skratka, na delo aparata ljudskega odbora, Kritične pripombe gredo predvsem v naslednji smeri: še vedno je veliko pomanjkanje strokovnih kadrov, z naj ob čutne jšo vfzeljo v referatih za delo in delovne odnose, za nagrajevanje in produktivnost, skratka v
IWIIIIlllllll)ll1lllinilllMMWIHHfflltlllHHMIlUltllMlllliltlll^	IIMIIIIIIIIIIIIliltfHlllllMIHnifflllllllNtlllfflM
POT MIRU
Vsa jugoslovanska pa tudi svetovna ja.v-nost z veliko pozornostjo spremlja sedanje potovanje predsednika republike Tita z jugoslovansko delegacijo v daljne azijske dežele. Na vabilo predsednika republike Indonezije Sukarna, ki je bil pred dvema letoma na obisku pri nas, je predsednik Tito zdaj na poti v to deželo. Spotoma pa bo, ko se bo vračal, obiskal še druge azijske in afriške dežele, med njimi Cejlon, Indijo, Burmo, Združeno arabsko republiko, Etiopijo in Sudan.
Vsem je še v spominu prvo potovanje predsednika Tita v dežele Daljnega vzhoda in prisrčnost, s katero so ga povsod sprejeli. V zgodovini sodelovanja in prijateljstva naše dežele z narodi Azije in Afrike ie to potovanje dobilo že svojo označbo kot potovanje miru. Potemtakem tudi sedanja pot ne bo nič drugega kot nova pot miru, nova okrepitev in utrditev miroljubnih sil na-svetu. Ce so bile takrat šele vzpostavljene prijateljske vezi, če so se šele ustanavljali prvi stiki, pa gre zdaj za utrditev teh vezi, ki so se v praksi že dobro izkazale. Hkrati gre za utrditev miroljubnega sodelovanja, ki ne bo moglo ostati brez posledic na splošne mednarodne odnose.
V čem je veličina in pomen sedanjega obiska predsednika Tita številnim deželam Azije in Afrike? Na prvem mestu je treba poudariti dejstvo, da vse te dežele, podobno kakor Jugoslavija, ne pripadajo nobenemu bloku. Vsaka hoče, biti glede urejevanja notranjega življenja in tudi glede sodelovanja z drugimi deželami popolnoma samostojna in neodvisna. To pa ne pomeni, da vse te dežele bežijo od sedanjih problemov, ki tlačijo svet in zastrupljajo mednarodno ozračje. Nasprotno, prav vse se, podobno kakor naša dežela, prizadevajo prav povsod, da bi s svojim poseganjem, v mednarodna dogajanja pripomogle k miroljubni 'rešitvi perečih vprašanj, toda ne s silo, marveč na temelju. medsebojnega spoštovanja in na podlagi miroljubnega sporazumevanja. Podobno kakor Jugoslavija si tudi ' številne azijske in afriške dežele prizadevajo, da bi okrepile in razvile sodelovanje z vsemi državami ne glede na njihovo notranjo ureditev.
Potemtakem leži glavni pomen sodelovanja s temi deželami v dejstvu, da to sodelovanje pomeni novo obliko v mednarodnem življenju, ki dobiva vedno več pripadnikov in tudi veljave v svetu. Namesto politike blokov in blokovskih nasprotij, ki svetu prinesejo lahko samo nesrečo, se v mednarodnem življenju vedno bolj očrtu-jejo obrisi nove, drugačne politike, politike sožitja, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in ki ji je glavni ■smoter utrditev miru na svetu. Velike 'sile skušajo uveljavljati svoje zahteve na škodo drugih, vsa mednarodna vprašanja bi hotele reševati s postojank sile, namesto enakopravnega sodelovanja se pojavljajo oblike kolonializma, imperializma in hegemonizma, velike sile si prizadevajo majhne in srednje države izkoristiti zgolj v svoje sebične namene. Vsa taka politika pa ne vodi in ne more voditi drugam kot v vse večje nezaupanje med narodi, k vse večjemu oboroževanju in s tem k vse večji nevarnosti nove vojne, ki bi zaradi razvoja sodobnega atomskega orožja nujno pripeljala k propasti sveta. Prav iz teh 'razlogov je tolikšen pomen tiste druge politike, ki je znana pod
imenom aktivnega miroljubnega sožitja. In prav ta politika je vsebina vsega mednarodnega sodelovanja in prizadevanja naše dežele in tudi mnogih drugih dežel. Med temi pa so vse tiste, ki jih namerava obiskati predsednik Tito na sedanjem potovanju v Azijo in Afriko.
Se mnogo drugih stvari je, ki spajajo našo deželo s temi sicer zemljepisno tako oddaljenimi deželami. Podobno kot mi, so se tudi narodi teh dežel -v nedavni preteklosti bojevali za svojo svobodo in neodvisnost. Tudi v teh deželah ustvarjajo narodi tako rekoč iz nič svoje boljše življenje in lepšo prihodnost .Prav zato pa je moč kljub oddaljenosti vzpostaviti z njimi trdno prijateljstvo. Podobna usoda in enake težave silijo vse nerazvite dežele k vsestranskim naporom, da bi v mednarodnem obsegu dosegli čim večjo pomoč in to brez kakršnihkoli pogojev, ki bi krnili njihovo neodvisnost. Ta pomoč jim je potrebna, da bi težave razvoja in gospodarskega napredka čim laže in čim prej premagale. Pri tem seveda ne gre zapostavljati tudi širokih možnosti za usfiešno in vsestransko gospodarsko, politično, kulturno in vseh drugih vrst sodelovanja s temi deželami. Zlasti še ne, ker to sodelovanje sloni na trdnih temeljih medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti.
Potovanje predsednika Tita v azijske in afriške dežele je nov dokaz velikega ugleda, ki ga uživa Jugoslavija v vseh teh deželah od Sredozemskega morja tja do obširnega Pacifika. Sedanji obisk bo ta ugled ne le znova potrdil, marveč ga bo hkrati le še bolj utrdil. Nedavno tega je predsednik Tito v Novem mestu opozoril, da nikdar ne smemo dovoliti, da bi nas oddvojili od narodov teh dežel. Take namere pa so kaj očitne v vsej protijugoslovanski kampanji, ki se dan za dnem pojavlja v deželah socialističnega tabora, zlasti pa na Kitajskem. Namen kampanje je več kot jasen. Jugoslavijo skušajo očrniti pri narodih Azije in Afrike in zmanjšati pri njih ugled, ki si ga je pridobila s svojo dosledno miroljubno politiko.^ Vselej in povsod je bila Jugoslavija vneta zagovornica pravic azijskih in afriških narodov. Ni se ozirala ne na desno ne na levo, kadar je bilo treba razkrinkati kakršnekoli naklepe proti komaj pridobljeni neodvisnosti, teh držav. In to narodi teh dežel dobro vedo. Dobro poznajo protiimperialistično in protikoloniali-stično stališče Jugoslavije, ki ga ni nikdar zatajila, tudi če je šlo na škodo njenih trenutnih političnih ali gospodarskih koristi. Narodi po svetu, pa tudi v Aziji in Afriki, vsi, ki se bojujejo za svojo neodvisnost, dobro poznajo napore Jugoslavije in vsa njena prizadevanja, da ohrani svojo neodvisnost, kljub pritiskom in napadom. Prav zato jo skušajo očrniti, od tod vsi govori in pisanje o tem, da Jugoslavija prehaja v imperialistični tabor, da služi politiki imperialistov in vse druge podobne izmišljotine.
Seveda so to napačni računi z zrelostjo afriških in azijskih narodov, ki cenijo Jugoslavijo po njenem delu, ne pa po lažeh obrekovalcev. Prav zato ima sedanje potovanje predsednika Tita v vse te dežele le še toliko večji pomen ne samo za okrepitev medsebojnega sodelovanja, marveč tudi za ponovno afirmacijo politike enakopravnega sodelovanja in boja za mir in enakopravne odnose med državami.
gospodarskih oddelkih- Niso namreč redke seje zborov proizvajalcev. kjer se ne bi postavilo vprašanje podatkov s področja nagrajevanja, gibanja norm in zaslužkov, nadur., izostankov z dela. zaposlovanja in fluktuacije. vajeništva itd.
ENOSTRANSKA ANALITIČNA SLUŽBA V OBČINAH
Posebno v zadnjem času so imeli zbori. proizvajalcev industrijskih občin več sej, kjer so 'skušali našteta vprašanja čimbolj podrobno proučiti. V nekaterih primerih so organi občine našli že kar zadovoljujočo metodo obdelave teh in drugih vprašanj. Posebno tam. kjer ie tudi sindikalni svet aktivno podprl takšna prizadevanja in po potrebi postavil tudi zahtevo, kakšne podatke je treba pripraviti, so lahko koristneje sprejemali ustrezne zaključke. Več ali manj se je namreč v nekaterih občinah Izoblikovala predvsem takšna analitska služba ki ie imela za cilj zgolj zasledovanje prddobitniških pokazateljev, koliko posamezna gospodarska organizacija pomeni za občinski proračun in sklade. Zapostavljeno pa je bilo. marsikje pa je še vedno, vprašanje organizacije dela in poslovanja v gospodarskih organizacijah, možnosti za večje izkoriščanje notranjih rezerv, zaposlovanje itd. Pri slednjem, to je prt problemu zaposlovanja se lahko zares čudimo. da se občine tega niso lotile, saj pravzaprav višina števila zaposlenih vpliva na večji ali manjši dotok sredstev iz osebnih dohodkov zaposlenih.
Zato je pri vsem tem pravzaprav razveseljujoče, da so marsikje uvideli potrebo po nujnejših analizah prav s področja dela in pibizvodnje. <Ja bi laže vplivale na odstranjevanje mogočih popačenj.
REDKA SO SE LOČENA ZASEDANJA
Razume se, da je za solidno delo katerega koli organa družbenega in delavskega upravljanja poleg tega kako kvalitetno so pripravljeni materiali, važno za marsikaj drugega. Točne so tiste ugotovitve, ki pravijo, da je tudi od, načina dela
(Nadaljevanje na 4. strani)
V nedeljo dopoldan so bile koprske ulice osamljene. Okoli 10.000 ljudi — Koprčanov in prebivalcev iz raznih krajev Slovenije — je odšlo na obalo, na novi pristaniški prostor. To dopoldne je namreč prvič ob novozgrajenem pomolu v Kopru pristala 9.300-tonska čezoceanska ladja »Gorica«. Po svečanem sprejemu »Goric e« in potlej, ko je graditeljem pristanišča čestital tudi kapitan ladje, je na zborovanju govoril predsednik Izvršnega sveta Slovenije tov. Boris Kraigher. — Za naše mlado pomor stvo se je s tem dnem začelo novo obdobje. Za koprsko področje in širše zaledje naše do movine so namreč ustvarjeni pogoji za nadaljnji gospodarski razvoj, kajti na stežaj se je odprlo novo okno v svet. Se širše pa se bo odprlo, ko bo zgrajen drugi del operativne obale in ko bosta lahko ob koprskem pomolu pristajali hkrati po dve čezoceanski ladji, polni tovora.
S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETU
Čimbolj smotrna uporaba sredstev
V torek dopoldne je bila v dvorani Doma sindikatov v Ljubljanj seja predsedstva Republiškega sindikalnega sveta. Vodil jo je predsednik Stane Kavčič. Člani predsedstva so najprej razpravljali o dosedanjem urejanju minimalnih osebnih dohodkov. Po razpravi je predsedstvo sklenilo, da bo v začetku leta sklican plenum Republiškega sindikalnega sveta. Osrednje vprašanje, o katerem bo plenum razpravljal, bodo naloge sindikatov v zvezi s spremembami o delitvi dohodkov in čim smotrnejšo razdelitvijo sredstev. ki jih bodo podjetja Pri-
dobila v naslednjem letu. Razen tega bo seveda plenum razpravljal o nagrajevanju v podjetjih. predvsem o nagrajevanju po učinku dela.
Tovariš Leopold Krese je na seji poročal o dosedanjih občnih zborih sindikalnih podružnic. V razpravi o občnih zborih sindikalnih podružnic so sodelovali vsi predfedniki sindikalnih svetov. V središču pozornosti je ■bila skorajda povsod razprava o tem. koliko sredstev nai bi v kolektivih in v komuni namenili za nadaljnjo rast družbenega standarda.
Ob zaključku seje ie bilo
Sprejeto stališče, naj bi na občnih zborih občinskih sindikalnih svetov nadaljevali med drugim z razpravo o razdeljevanju in porabi ustvarjenih sredstev v podjetjih in komunah, predvsem pa. da bi morali na občnih zborih občinskih sindikalnih svetov razpravljati o uresničevanju načrtov za rast družbenega standarda- To bo seveda moč uresničiti le tedaj, če bodo na teh zborih sindikalni sveti predložili konkretne načrte za razvoj družbenega standarda. O razpravi seje predsedstva bomo še podrobneje poročali-v naslednji številki.
SEJA PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Še enkrat: minimalni osebni dohodki
Kongres ZSJ bo od 23. do 25. aprila prihodnje leto v Beogradu
V Beogradu je bila 3. decem bra seja predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jug oslavije. V obsežnem dnevnem redu sta bili posebno važni dve točki: razprava o predlogu odloka o minimalnih osebnih dohodkih delavcev gospodarskih organizacij in razprava o tipskem načrtu sporazuma o splošnih osnovah in merilih za ugotavlja nje osebnega dohodka. Mimo tega je predsedstvo sklenilo, da bo kongres Zveze sindikatov Jugoslavije od 23. do 25. aprila prihodnjega leta v Beogradu. Določene so bile tudi tri komisije, ki bodo pripravile kongres.
Kakor ob vseh dosedanjih obiskih daljnih azijskih dežel je tudi to pot predsednik Tito odšel | na novo državniško potovanje z ladjo »Galeb«.
,	n
.................milim.«........................Illlllllllllllllllltllllllll......................
Odlok o minimalnih osebnih dohodkih bi moral biti sprejet že na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Toda ko je Centralni svet dobil tabelo, ki predstavlja praktično osnovo za razvrstitev gospodarskih organizacij v pogledu minimalnih osebnih dohodkov, so ugotovili, da je odmerjeni čas prekratek, da bi lahko proučili dobljene podatke in vsaj približno ugotovili, kako se bodo spremembe odražale v posameznih podjetjih im skupinah. Zaradi tega je bilo sprejemanje tega odloka odloženo na prvo prihodnje zasedanje skupščine, ki bo verjetno 16. decembra.
Medtem so sindikalne organizacije in zbornice poskušale ugotoviti v določenem številu podjetij, kakšne bodo praktične posledice pripravljenega odloka. Med ostMim se je pokazalo, da med posameznimi podjetji obstoje zelo velike razlike v višini tarifnih postavk in zato tudi razlike v minimalnih osebnih dohodkih; razlike, ki so mnogo večje, kot smo lahko predvidevali. Ce bi se uveljavila predlagana tabela, b;. moralo precejšnje število podjetij zmanjšati svoje minimalne osebne dohodke. V nekaterih podjetjih bi to zmanjšanje znašalo celo 20 do
25 odstotkov. Seveda bi bilo težko naenkrat in tako radikalno vsklajevati odnose med podjetji, ker niso po sredi samo osebni minimaln.i dohodki, marveč tudi skladi podjetja.
Preverjanja so pokazala nadalje, da v nekaterih primerih niso točni podatki o višini minimalnih osebnih dohodkov. Gre namreč za podatke, ki so jih dobili na osnovi ankete zvezne tarifn.e komisije v letošnjem letu. Minimalni osebni dohodki so pogosto večji, kot so bili prikazani na osnovi podatkov, zbranih iz ankete.
Posamezne skupine podjetij, nekatera strokovna združenja, zbornice pa tudi nekateri sindikati so še naprej vztrajali, da je treba v določenih primerih povečati minimalne osebne dohodke, razen tega pa menijo, da je potrebno združiti nekatere skupine podjetij (do sedaj je teh skupin okoli 150).
Kar se tiče sumljivih podatkov, je Centraln} svet obvestil vse centralne odbore, katerih se to tiče, da čimorei zhm-pjo novejše podatke. Medtem so bili že zbrani n.ovi, preverjeni PO' datkji od kakih 60 skupin in je treba to delo eimprej zaključiti.
Resneiži je problem zmanjševanj« minimalnih osebnih
dohodkov v podjetijh, ki znatno presegajo povprečje v svoji skupini. Po posvetovanjih je Centralni svet menil, da je treba v takih primerih doseči vsklajevanje miin,inalnih osebnih dohodkov postopoma. Predloženo je, da bi že sedaj zmanjšali minimalne osebne dohodke — takrat ko so v vprašanju zgornji ekstremi samo do ravni. ki za 10 odstotkov (morebiti 9 ali 8'odstotkov — točni odstotek je treba šele ugotoviti) presega povprečje grupacije. Tista podjetja, kj presegajo povprečje grupacije za manj kot 10 odstotkov, bi v glavnem obdržala sedanjo raven tninimalnih osebnih dohodkov. Samo za primer: V metalni industriji je 18 podjetij, ki so nad povprečjem, toda le 6 je takih, k; presegajo povprečje svoje grupacije za več kot 10 odstotkov; v industriji motorjev pa je od skupno 34 podjetij 11 takih, ki presegajo povprečne minimalne dohodke za več kot 10 odstotkov.
Sprejemanje takega kriterija 1 pomeni med drugim, da ni niti ene grupacije gospodarskih organizacij, ki ne bi. vzeto v celoti, dobila določeno povečanje mir.imalnih osebnih dohodkov, ker približno polovica podjetij povečuje minimalne osebne dohodke zato, da bi dosegla povprečje, neprimerno manjše pa je število tistih podjetij, ki lih bodo morala zmanjšati.
V razpravi na seji so potem proučevali nekatere posamezne zahteve za spremembe višifce minimalnih osebnih dohodkov v nekaterih skupinah. Nato je
predsedstvo sprejelo nekatera splošna načela in meilila za ' ugotavljanje osebnih dohodkov. Ta načela bodo služila podjetjem pri sprejemanju sporazumov o merilih za ugotavljanje osebnih dohodkov v posameznih industrijskih in drugih gospodarskih vejah.
Po mnenju predsedstva mora biti osnovno načelo nagrajevanja v gospodarstvu: delo, mer-: j eno po učinku in po enoti proizvoda. Enote proizvoda je treba uvajati čim hitreje in čim širše. Prav zato so ob tej prložnosti grajali tiste sporazume, k: so predvidevali omejitve, kot na primer, da se v teku leta ne more izplačati več kot tri do štirikratni mesečni osebni dohodek nad tarifnimi postavkami. Predsedstvo meni, da takšne omejitve nasprotujejo že >pre-jetim načrtom	s
sredstvi. Mejo bi bilo treba določiti z uspehi v proizvuuiA.. s produktivnostjo in ekonomskim učinkom, ne pa z odstotki odnosno z »dodatnimi, prekošte-vilnimi mesečnimi osebnimi dohodki«.
Prav tako le treba vztrajati na normativih dela, uporabi materiala in na drugih-elementih proizvodne cene. Samo ob takih podatkih bo lahko realno ugotoviti, kakšen učinek je bil dosežen pri delu.
Ze v predlogu načrta za tarifne sporazume ie bilo sprejeto stališče, da skupna vsota tarifnih postavk v potljetju ne bi smela biti za yeč kot 30 odstotkov večja kot skupna vsota ml-
NacSUjevanje na 2. strani)
*
Industrializacija gradbeništva je glavni smoter združevanja celjskiii podjetij. Novo podjetje, ki ga sedaj ustanavljajo, bo imelo vrsto specializiranih obratov: betonarno, obrate za mizarska dela, za tesarska dela, za odre. omete itd. To je nekaj novega pri nas, saj so doslej gradbišč predstavljala bolj ali manj zaključeno celoto. Sicer bo gradbišče tudj v novi organizacijski zgradbi podjetja zaključena celota, imelo pa ne bo svojih delovnih skupin, marveč bo naročalo dela posameznim obratom. — Na sliki prizor z gradnje stolpnice na Jesenicah.
NOVA
KVALITETA?
V Celju nameravajo združiti pet gradbenih podjetij: »Beton«, »Graditelj«, »Stavbenik«, »Savinjgrad« in »Cementnina« v eno veliko gradbeno podjetje z notranjo specializacijo, ki naj bi bilo sposobno močno poceniti zlasti graditev stanovanj.
V bistvu zšamisel ni slaba. Majhna podjetja si niso mogla nabaviti mehanizacije niti uporabiti sodobnih metod gradnje, ker so bila gospodarsko in tudi strokovno prešibka, da bi se modernizirala. Razen tega majhno gradbeno podjetje ne more postaviti take organizacije dela, da bi bilj strokovni delavci čez vse leto enakomerno zaposleni Vsa prizadevanja, da bi gradbeništvo ne imelo več značaia
Še enkrat: minimalni osebni dohodki
(Nadalqevanje s 1. Stranj)
nimalnih osebnih dohodkov, J praksi pa bo moral biti ta odstotek, kar je povsem razumljivo, od primera do primera drugačen. V principu meni Centralni svet, bi morala podjetja / nižjo proizvodnostjo in z nižjim dohodkom ter čistim dohodkom na delavca določiti tarifne postavke, ki ne bi bile visoko nad minimalnimi osebnimi dohodki. Po drugi strani, ne glede na visoko akumulativnost v nekaterih podjetjih, ne bi smeli sprejemati tarifne postavke tudi v tistih podjetjih, ki izkoriščajo mnogo sezonske delovne sile. To velja zlasti za nekatere rudnike, ki delajo s sezonsk' delovno silo.
V	podjetjih, kjer bodo minimalni osebni dohodki ostali nespremenjeni ali pa se bodo zmanjšali, bodo ostale tarifne postavke iste, kot doslej. Taki kolektivi so namreč nad povprečjem skupine in so imeli že dosedaj višjo raven tarifnih postavk ' in, minimalnih osebnih dohodkov. To je treba kolektivom pojasniti, če se bodo pojavile težnje, da bj povečevali tarifne postavke po zgledu drugih podjetij.
V	pogledu razponov' tarifnih postavk po kategorijah strokovnost;, meni predsedstvo, da je prt uslužbencih z univerzitetno iizobrazbo dosežen v poslednjih letih zadovoljujoč napredek. Po neki anket; zvezne tarifne komisije dosegajo posamezni visoko izobraženi strokovnjaki 250 čk> 300 odstotkov prejemkov '' primerjavi z nekvalificiranimi delavci, toda kvalificirani delavci so, kot kaže zapostavljeni. Njihove tarifne postavke so le za 50 ali pa še mar,j odstotkov višje od tarifnih postavk nekvalificiranih delavcev. Centralni svet meni, da je treba težiti k povprečnemu odnosu 1:2. Toda ta problem 3e treba reševati v tarifni politiki postopoma. V vsakem primeru je treba upo-r števati, da je kvalificirani delavec povsod, še posebno pa pri nas, glavni nosilec proizvodnje,
Z. Simič
sezonskega dela, so bila ob tatc-razdrobljenosti dokaj jalova.
Za združitev govori kopica razlogov, med katerimi ni med zadnjimi ta, da bi močno podjetje z ustaljeno delovno silo laže skrbelo za delavska stanovanja im za prehrano, skratka, za vso »komunalo«, kot temu v gradbeništvu pravijo.
Na združitev teh podjetij se pripravljajo skoraj že vse let-Pripravili so podrobng gospodarske analize, pri čemer so sodelovali predstavniki okrajne-ga in občinskega ljudskega odbora, kolektiv projektantov, Zavod za proučevanje organizac.je dela in varnosti pri delu, Društvo inženirjev in. tehnikov in drugi, tako da so s te plati res vse pripravili. Mimo tega je oi-ia že vrsta posvetovanj s predstavniki prizadetih delovnih kolektivov in prav pretekli teden je bilo skupno zasedanje delavskih svetov vseh petih podjetij. Nekaj jih je na tem posvetovanju izjavilo, da so za združitev, drugi pa so povedali, da njihov delavski svet še ni izrekel končne besede. Odločili naj bi se te dni.
Kaj pričakujemo od n.ovega podjetja? Predvsem menijo, naj bi imelo novo podjetje močno notranjo specializacijo. To pomeni, da bi imel poseben obrat za zemeljska dela, kanalizacijo ter pilotažo, obrat za betonske elemente, posebne obrate za zidarska in tesarska dela, za ome-
te, odre itd. Predvidevajo še, da bi bili v njem tudi vsi obrtni obrati od pečarstva, sobosldkar-stva, Inštalaterstva do steklarstva, kleparstva iitd. To podjetje torej ne bj bilo več odvisno od zasebnih obrtnikov in bi že zaradi tega, ker bi sami razporejali dela, lahko močno skrajšali čas graditve. Vsak izmed teh obratov bi bil samostojna ekonomska enota, delavci pa bi se imeli možnost specializirati za čisto določeno vrsto poslov. S tem bi seveda storilnost močno porasla. Računi kažejo, da bi tako organizirano podjetje moglo z ' do 17 odstotkov ceneje gr kot doslej grade, kar pome,. ,0 njegovi zmogljivost; treh milijard dinarjev na leto toliko, da bi lahko zgradili 250 stanovanj.
Kakšnih tehtnih ugovorov proti združitvi tudj tisti delavski sveti, ki so oklevali, niso mogli navesti. Eden izmed njih je, da potem ne bi bilo konkurence. Tega so zavrnili, češ da bo v Celju še gradbeno podjetje »Gradis« in da regulira Savinjo neko zagrebško podjetje. Drugi pa so bolj dvomili, ali bo novemu podjetju uspelo združiti gradbeno obrt in niso čisto prepričani, da bo novo podjetje res toliko cenejše, če se mu bo uspelo kmalu notranje specializirati itd.
čisto razumljivo je, da bo okrajni ljudski odbor podprl s krediti in mehanizacijo tisto podjetje, ki lahko jamči, da bo to koristno uporabilo. To so jasno povedali. Delavski sveti naj bi se potem svobodno odlo-
čili, ali bodo pristopili k novemu podjetju, ali bodo ostali samostojni in se morali pač ha izkušnjah poučiti, kaj bj bilo bolje storiti.
če se bodo delavski organi upravljanja teh gradbenih podjetij sporazumeli za združitev, ostala odprto pa še neko vprašanje, o katerem poslej nemara še niso toliko razmišljali. Ali se ■ bo namreč tudi to novo podjetje lotevalo popravila starih hiš?
, V Mariboru so na primer že spoznali, da je težko dobiti podjetje, ki bi prevzemalo taka dela in so ustanovili posebno remontno podjetje za popravilo že obstoječih zgradb. Z združitvijo vseh grabenih podjetij v Celju pa že nastaja dvom, če to vprašanje ne bo ostalo odprto in bi se novo podjetje veliko bolj usmerilo na nove gradnje, na popravila pa le toliko, kolikor bi imeli prostih kapacitet.
Ekonomski razlogi vsekakor pričajo za združitev, zlasti še, če bo z njo nastala nova kvaliteta: cenejša industrializirana gradnja. Morda gre bolj za način združevanja. Stara podjetja bodo prenehala delovati, novo bodo organizirali tako rekoč čez noč. Doslej ni bilo skorajda nikakršne oblike kooperacije med temi podjetji (izvzeti moramo kakopak »Cementnim)«, ki je že doslej sodelovala z njimi),; ko se v praksi še ne kažejo prav nobene oblike koristnosti in smotrnosti združevanja. Če bi ubrali to pot, pot postopnega sodelovanja, zraščanja in specializacije, bi taka ideja prav gotovo ne naletela na tako hudo branjene pomisleke kot danes, ko še marsikdo kljub za zdaj sicer papirnatim računom in kljub temu, da je glasoval za združitev, le n; čisto prepričan, da bo v združenem podjetju bolje.
V..T.
Skeppa posvetovanja
prsd sejami zborov proizvajalcev
Minuli teden je bil v Ljubljani plenum Okrajnega sindikalnega sveta. O delu zborov proizvajalcev, občinskih ljudskih odborov ljubljanskega okraja je poročal podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta tovariš Jože Jager. Člani sindikalnega sveta so nato razpravljali o nekaterih pomanjkljivostih v dosedanjem delu občinskih zborov proizvajalcev.
2e v prenekateri občini ljubljanskega okraju so člani zborov proizvajalcev skušali obiskati seje delavskih svetov gospodarskih organizacij. Naleteli pa so na odpor pri posameznih članih organov upravljanja. Le-r so namreč menili, da se skuša zbo.r proizvajalcev vmešava',’ v n.jihovo delo. V teh podjetjih v glavr-.em pozabljajo, da mora priti do stikov in sodelovanja med delavskim svetom in zborom proizvajalcev, da bi lahko na sejah zbora proizvajal:ez ocenjevali nekatera vprašanja podjetij. (V Trto-;jati pa je že komisida za de avsko in i" 'žbe-no upravljanje pripravili pose, ben seznam čl.moi zbora, k', naj bi obiskovali seje delavskih svetov. Komisija je tudi zbrala probleme, o katerih naj o' go-(rili na zbora proizvajalci/ Pri iskanju stikov med zborom
proizvajalcev 'n podjetji, .ahka pomagajo sind.kalne organizacije in občinski sindikalni sveti. Ti bi lahko pred razpravo o važnejših gospodarskih vp.MŠa-njih, ki zadevajo določena "tovarno oziroma vso občino, priredili posvetovanja. Nanje b;, povabili nekaj članov zbora proizvajalcev. Tako bi že pred sejo tega organa vskladili stališča. Sindikalne organizacije naj bi se za tak način dela borile zlasti v prihodnjih mesecih, ko bodo v podjetjih pričeli razpravljat; o sredstvih, ti naj bi jih porabili za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev.
Na plenumu Okrajnega sindikalnega sveta so razpravljali tudi o tem, zakaj je večina zborov proizvajalcev zasedala skupaj s splošnim zborom.
Menili so, da članom zbora proizvajalcev manjka veliko
»V SREDO ZVEČER«
V sredo, S. decembra je bil v dvorani Delavskega odra v Ljubljani prvi pogovor »V sredo ob osmih zvečer«. Tovariš Janez Stanovnik je govoril o temi »Socializem kot svetovni proces«. Dvorana je bila polna in poslušalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Takšni pogovori bodo odslej vsako drugo sredo in želeli bi, da bi postali zanimiva oblika javnih razprav O aktualnih družbenih vprašanjih. Dne 17. decembra bo tovariš Jože Vilfan govoril in razpravna! s poslušalci o temi »Ekonomska vsebina politike aktivne koeksistence«.
znanja. Doslej smo uspeli prirediti seminarje za člane delavskih svetov, upravnih odboro/ in sindikalnih organizacij. Zanemarjal; pa smo izobraževanje članov zbora proizvajalcev in gotovo je tu vzrok, da zbor proizvajalcev zaseda skupaj z občinskim zborom. V občini Šiška je sindikalni svet sicer sklenil organizirati seminar, sklepa pa vendarle niso uresničili. Nekateri ljudje so namreč menili, da je sindikalni svet v šiški v tem pogledu »edinstven« in da poa cenjuje zbor proizvajalcev. Sodili so, da članom zbora proizvajalcev seminar ni potreben. Odveč bi bilo menda dokazovati, da ti tovariši nimajo prav. Pripišemo pa lahko le to, da so v tej občni tudi takrat, ko so pripravljali seminar za člane delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih organizacij razglabljali, da je znanje članov teh organov precejšnje. Toda kc so'kasneje na priporočilo Okrajnega sindikalnega sveta priredili tečaj in ga tudi končali, so prav ti ljudje poudarjali, da so jim predavanja precej koristila.
Uresničevanje že sprejetih sklepov je tretji problem, ki ga ne kaže zanemarjati. Najprej primer: V občini Ljubljana — Center so na seji obeh zborov občinskega, ljudskega odbora sklenili, da bodo v prostorih nekdanjega gostinskega podjetja »Ilirija« odprli obrat družbene prehrane. -Preteklo je precej časa, sklepa še niso uresničili. Takih primerov je tudi v drugih občinah precej. Na občinskih ljudskih zborih poudarjajo, da je upravni aparat prešibak. da bi lahko izvajali sklep? ki so jih sprejeli na zboru proizvajalcev. Večkrat tudj posamezni sveti občinskega ljudskega odbora razpravljajo o formalnih zadevah, o katerih pozneje sklepa še zbor proizvajalcev. Po našem mnenju bi lahko odpadlo dvojno delo, če bi v nekaterih formalnih zadevah pristojni sveti dokončno sklepali. Hkrati pa dnevn; redi zasedanj zborov proizvajalcev ne bi bili prenatrpani in člani tega organa b; se lahko bolje poglobili v pomembnejše gospodarske probleme..	N.B.
Gospodarski pregled
Predlog družbenega gospodarskega načrta LRS za prihodnje leto
Pregled gospodarjenja v tem leftt v Sloveniji nam da v glavnem ugodno sliko gospodarskega razvoja, čeprav so v po-emneznih panogah dejavnosti večji ali manjši odstopi od družbenega plana za tekoče .leto.
Proizvodnja se je povečala v vis eh gospodar sikih panogah. Po sedanjih ocenah bo obseg industrijske proizvodnje za ^ odstotkov, obseg kmetijske proizvodnje pa za 12 odstotkov večji od dosežene ravni v letu 1957. Druge panoge prav tako kažejo večjo dejavnost. Pove-1 Čanje proizvodnje je omogočilo tudi porast vseh vrst potrošnje.
Kljub temu, da se je v tem letu močno povečala zaposlenost, kar je povzročilo zaostajanje predvidenega porasta delovne storilnosti, so ukrepi za zboljšanje življenjske ravni ter spremenjeni način delitve do-dohka omogočili povečanje realnih osebnih dohodkov zaposlenih. Seveda pa je osebna potrošnja kmetov narasla bolj kot osebna potrošnja delavcev. Delovna storilnost precej odstopa od planskih predvidevanj. Prav tako število novo-zaposlenih, kar je glavni vzmk za prepočasno dviganje Storilnosti. To vprašanje je posebno pereče v industriji in gradbeništvu, čemur bo treba v naslednjem letu posvetiti posebno piozormost. Ob večjem številu zaposlenih je industrijska proizvodnja kljub vsemu letos večja, kot je predvideval perspektivni načrt za leto 1957/1958. Vendar vse to ne rešuje omenjene slabosti glede zaposlovanja in proizvodnosti.
V nekaterih gospodarskih dejavnostih je bilo nekaj pomanjkljivosti tako v notranji in zunanji trgovini ter v obrtništvu; te pomanjkljivosti so neugodno vplivale na življenjsko raven prebivalstva. Tem pomanjkljivostim bo treba drugo leto posvetiti vso pozornost. Ne zadostuje pa, da na pomanjkljivosti opozarja samo družbeni plan, čeprav to stori v najresnejši obliki; vsa predvidevanja in ukrepi, ki jih predvidi družbeni plan, se lahko uresničijo le z dejavnostjo vsakega posameznika in organov, ki so odgovorni za neposredno uresničevanje planskih nalog.
Predlog družbenega plana Slovenije za prihodnje leto predvideva povečanje obsega proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah, da bi s tako povečano dejavnostjo poraste’ narodni dohodek za 8,6 odstotka p primerjavi z letošnjim letom. To povečanje bo možno le z dvigom delovne storilnosti v vseh gospodarskih panogah, predvsem po v industriji in gradbeništvu. Vsekakor je višja delovna Storilnost temeljni pogoj za nadaljnji gospodarski razvoj in za zboljšanje življenjskih razmer ljudi. Zato pa bo treba skrbeti za zboljšanje organizacije dela in kar najbolj smotrno zaposlovanje delovne sile. Predlog plana daje namreč velik poudarek zvišanju življenjske ravni prebivalstva in tak značaj bodo imele tudi investicije. .
Gospodarske in negospodarske investicije se bodo gibale na ravni letošnjega leta. Razpoložljiva sredstva bo treba vlagati predvsem v tiste dejavnosti, ki zaostajajo v razvoju glede na perspektivni plan in obenem zavirajo razvoj življenjske ravni prebivalstva. Zato bodo potrebna večja sredstva za komunalne dejavnosti, za šolstvo in zdravstvo.
Kakorkoli že proučujemo predlog družbenega plana za prihodnje leto, vedno vidimo, da sta glavni zavori za višjo življenjsko raven nesorazmerno zaposlovanje in prenizka delovna storilnost, zlasti v industriji. Mnogokrat je bilo poudarjeno, da lahko izboljšamo življenjsko raven predvsem z večjo proizvodnjo, ki izvira iz povečane storilnosti. V panogah. ki so že blizu ravni zaposlitve, predvidene za leto igr,; — tol sta predvsem industrija in gradbeništvo — se zaposlenost sploh ne bi smela povečati, marveč na,j bi se sedanje število celo zmanjšalo. Samo ob taki usmeritvi zaposlovanja se bo lahko povečala storilnost za predvidenih 7—8 odstotkov.
SMOTRNO GOSPODARJENJE Z DELOVNO SILO
Z že zaposleno delovno silo bo treba smotrno gospodarit’.. To pomeni izboljšati organizacijo delo, racionalno izrabiti delovni čas in naprave. Letos so nekateri ljudski odbori pod-.vzeli nekaj ukrepov za ureditev razmer v politiki zaposlovanja, vendar je to vse premalo in mogoče ne bi bilo odveč. ko bi bili plani občinskih ljudskih odborov glede delovne sile obvezni za vsa podjetja.
Nepolno zaposleno delovno silo je nadalje n-ajpametneje usmerjati v take dejavnosti, kjer primanjkuje delavcev. V
ta namen bi morali tisti organi, ki so pristojni za zaposlovanje, izdelati pregled zaposlenih po njihovi kvalifikacijski strukturi; takšen pregled bi bil podlaga z'a preusmerjanje in za potrebno prekvalifikacijo delavcev. Pravilen in spodbuden način notranje delitve čistega dohodka p« že sam po sebi nasprotuje »razmetavanju« z delov'ao silo in s tem s sredstvi iz čvtega dohodka gospodarskih organizacij.
Organi, ki o pristojni za zaposlovanje novih, mladih delavcev, mnogokrat prvi stopajo v stik z delavcem brez poklica. Ko pomagajo izbirati poklice, bi jih morali usmerjati tja, kjer ■ primanjkuje strokovnih delavcev ■— to so zlasti nekatere trgovinske dejavnosti, obrt in gostinstvo. To bi morati upoštevati tudi tisti, ki bodg delali načrt za razdelitev sredstev za gospodarske kadre. Močnejši priliv v te poklice tudi še ni vzpodbujen z ustrezno tarifno politiko in skrbjo za stanovanjsko izgradnjo.
Zaskrbljujoče število novo-zaposlenih in težnje po novih zaposlitvah zahtevajo, da delavski sveti, zbori proizvajalcev in pristojni upravni organi zelo budno spremljajo gibanje zaposlenosti. Zbori proizvajalcev naj bi pri tem spremljanju vskladili politiko zaposlovanja z delovnimi kolektivi po smernicah plana. Predlog plana je glede delovne sile zelo konkreten, čeprav pokaže s tem na glavne načine reševanja vprašanj novega zaposlovanja in storilnosti dela. Različnost pogojev delovanja podjetij bo dala tudi nove rešitve, ki jih plan ne predvideva, to pa le, če bodo delovni kolektivi dokončno in temeljito doumeli, kakšnega pomena je to za zboljšanje razmer delovnih kolektivov in vse družbe in temu primerno ukrepali.
V predlogu plana so dobili večji poudarek osebna potrošnja, družbeni standard in trgovina.
Gibanje osebne potrošnje v , zadnjih dveh letih ter predvideno pgvečanje v 1959. letu presega predvidevanja perspektivnega plana gospodarskega razvoja v letih 1957-61. Predlog plana predvideva 7 odstotno povečanje osebne potrošnje vsega prebivalstva. Realni osebni dohodki delavcev in uslužbencev naj bi se v prihodnjem letu povečali v povprečju za 7 odstotkov, pri čemer bo povečanje realnih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu večje, kot pa pri zaposlenih v negospodarskih dejavnostih, vse pa, če bo doseženo predvideno povečanje delovne storilnosti.
Razmerje osebne potrošnje kmečkega prebivalstva ter delavcev in uslužbencev v letu 1958 je v korist prvih, kar ni v skladu s smernicami perspektivnega plana. Do tega nesorazmerja je prišlo zaradi naraščanja cen v preteklih letih. Porast osebne potrošnje kmečkega prebivalstva mora biti odvisen od razvoja kmetijske proizvodnje in količine tržnih presežkov. Pravilna uporaba ukrepov, kot so davčna in odkupna politika, lahko zagotovi postopno vsklajevanje osebne potrošnje na vasi in v mestih ter v industrijskih središčih. Jasno je, da je naraščanje osebne potrošnje v veliki meri odvisno od ukrepov, ki jih bodo podvzeli ljudski odbori glede povečanja narodnega dohodka in proizvodnje, delovne storilnosti in zaposlovanja, organizacije tržišča ter razvoja obrti in gostinstva. Pri tem bi morali ljudski odbori dosledno izvajati kontrolo cen. Vsklajevanje politike cen komunalnih uslug in’ stanovanjskih tarif ter lokalnih davščin s politiko cen ne bi smelo iti naglo, t. j. brez trezne presoje preko ljudskih odborov, če hočejo leti prispevati k hitrejšemu naraščanju realnih plač delavcev in uslužbencev.
ZDRUŽENA SREDSTVA
ZA NAPREDEK TRGOVINE
IN SERVISNIH SLUŽB
Predlog plana za leto 1959 pa izrecno pravi, naj ljudski odbori pri razporejanju razpoložljivih investicijskih sredstev upoštevajo zlasti potrebe po razširitvi trgovskega omrežja na drobno, utrditvi preskrbovalnih podjetij v mestih, povečanju zmogljivosti obratov za družbeno prehrano in razširitvi storitvenih obrtnih obratov ter servisov za gospodinjske usluge.
Kaj pomeni ta »naj«, je popolnoma jasno. Pomeni pa tudi, da posamezne organizacije vseh teh nalog ne bodo zmogle. Treba ‘ bo združevati razpoložljiva, č&stokrat razdrobljena sredstva. Reševanje tega vprašanja je med najvažnejšimi in ne najlažjimi, ki stoje pred komuno. In kat komuno še ne predstavlja sam ljudski odbor in sredstva komune ne samo sredstva občinskega oro-računa. potem gotovo ni dolžnost občinskega ljudskega odbora, da on sam prevzame liso
skrb za tako odgovorno nalogo, Danes imenujemo te vrste investicij v glavnem negospodarske investicije. Koliko le-te še vedno res predstavljajo samo negospodarsko investiranje, lahko občutijo same gospodarske organizacije, ki imajo zaposlene delavce brez urejenih stanovanjskih, prehrambenih in drugih »negospodarskih* razmer. Od urejenosti 'ali neurejenosti vsega tega je neposredno odvisna storilnost dela. Planske naloge glede produktivnosti bodo podjetja reševala tudi z naložbami za rajzvoj osebne potrošnje. Razpoložljivih sredstev bodo podjetja imela več kot kdajkoli *>rej in tako so po tej strmi gospodarske organizacije pomembne v razvoju osebne potrošnje. Usmeritev podjetij v investiranje za osebno potrošnjo verjetno ne bo prav lahka, ker večkrat pravlada mnenje, da je edino komuna tista, ki mora skrbeti za ljudi, »kadar niso v podjetjih«.
Pokazala se je potreba, spremeniti strukturo investicijskih naložb v objekte družbenega standarda. Predvsem je treba povečati naložbe v izgradnjo komunalnih, prosvetnih in zdravstvenih objektov. Za smotrno uporabo sredstev ter skladnost teh in drugih dejavnosti družbenega standarda bodo republiški sveti v sodelovanju z Ijiudiskimi odbori izdelali okvirne programe investicijskih vlaganj v ta področja ter določHii priioriteto objektov.
Po taki spremembi strukture investicij za objekte družbenega standarda pričakujemo, da bodo ljudski odbori uporabili za gradnjo splošnoizobraževalnih špl okoli 15 odstotkov sredstev občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš in povečali iz teh skladov vlaganja v komunalne objekte in industrijo gradbenega materiala. Povečanje stanovanjskih skladov v prihodnjem ’ letu bo omogočilo izkoriščanje skladov v te namene. Sredstva stanovanjskih skladov skupaj s sredstvi gospodarskih organizacij pa bodo omogočila naložbe v stanovanjsko izgradnjo na ravni letošnjega leta.
Mimo tega. da je treba pri odobravanju posojil iz skladov za zidanje stanovanjskih hiš' pritegniti kar največ sredstev gospodarskih organizacij in prebivalstva, pa je treba upoštevati perspektivni razvoj posameznih panog in s temi posojili vplivati na razvoj tistih dejavnosti, ki se ne morejo razvijati zaradi pomanjkanja delovne sile.
Sredstva stanovanjskih skladov bodo uporabljena med drugim tudi za stanovanja kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev na tistih večjih kmetijskih posestvih, ki bodo v naslednjih letih naredila največji razvoj.
1000 NOVIH PRODAJALN
V blagovni izmenjavi računa predlog družbenega plana s povečanjem prometa za 12 odstotkov. Za neposredno preskrbo prebivalstva je odločilnega - pomena trgovina na drobno. Ta pa znatno zaostaja za perspektivnim planom. Z ureditvijo novih trgovskih Ipkalov in povečanjem števila trgovin z neprekinjenim poslovanjem bo treba pridobiti, kot pravi predlog plana, najmanj 101)0 novih prodajaln. Razširitev trgovskega omrežja je potrebna (jpredvsem v mestih in indu-stijskih središčih, kjer so bile največje motnje v preskrbi prebivalstva. Zato naj bi ljudski odbori predvideli za razvoj trgovine večja sredstva kot v preteklih letih. V ta namen je treba uporabiti tudi sklade podjetij. Ta sredstva so močno razdrobljena in bo možen večji učinek z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij, kar naj organizirajo ljudski odbori skupaj s trgovinskimi zbornicami.
Mnogokrat je razširitev trgovske mreže oviralo to, da industrijska podjetja niso vedno mogla odpirati lastnih prodajaln Plan pravi, naj trgovinska zbornica LRS prouči možnost za odpiranje takih grojaialn. ki imajo zaokroženo izbiro blaga, ter naj skrbi za ustrezno povezavo med ljudskimi odbori in gospodarskimi organizacijami. Ne kaže, da bi še naprej zanemarjali odpiranje samopostrežnih trgovin. , Koliko bo prispevala organizacija trgovske mreže k zboljšanju posloVan/a in stabi-lizacih tržišča, je odvisno od prilagoditve organizacije trgovske mreže potrebam trga. Uveljavitev načela enotnega gospodarskega področja ne glede na meje zahteva tudi reorganizacijo trgovske mreže. Ve-leposredništvo med proizvodnjo in potrošnjo je lahko le izjemno, če je koristno zaradi izbire blaga; ta ukrep bo gotovo pozdravil vsakdo. Taka reorganizacija pa mora biti res temeljito pripravljena, da ue bi dal^ prav naspratnegfli učinka.	S. S.
Od birokratizma do prisilne uprave
Z&koj so ljubljanske mlekarne zašle v tako hudo zagato
Najprej naj povemo, da so nas vesti o zagati, v katero M zašle Ljubljanske mlekarne, pošteno presenetile. Se sedaj, ko je minilo nekaj tednov od objave prvih podatkov, ki so govorili, da v tem pomembnem ljubljanskem komunalnem podjetju »ni vse v redu«, se Ljubljančani začudeno sprašujejo, kako je bilo sploh mogoče, da so mlekarne do srede minulega meseca »prigospodarile« 138 milijonov pasive, da so bile dolžne pekarnam kakih 60 milijonov, skoraj toliko pa kmetjskim zadrugam — in da se ni našel nihče, ki bi pravočasno preprečil takšno »gospodarjenje«.
Ne ibomo po-navVali tistega, kar so pisali dnevni časopisi. Vsem Ljubljančanom je bolj ai,i manj znano, da imajo Ljubljanske mlekarne položaj javne službe, da je OLO Ljubljana določil ceno mleku in jo tudi zagotovil s subvencijami iz tako imenovanega sklada za boj proti alkoholizmu, ki nastaja pri trgovini z alkoholnimi pijačami. Ta sistem se je pokazal kot učinkovit, saj le preprečil podražitev mleka in uredil preskrbo z mlekom. Znano je tudi, da je komisija Sveta za tržišče OLO Ljubljana, ki je pred 'tedni pregledala poslovanje Ljubljanskih mlekarn, našla v tem podjetju razen kopice neplačanih računov tudi precejšen nered, ki je posledca slabega gospodarjenja uprave in delavskega sveta. Vodilni ljudje so sestavljali velikopotezne načrte brez točnih kalkulacij, brez temeljitih priprav. Računovodstvo je v zaostanku. Tako se je zgodilo, da so mlekarne predvidele 50 milijonov dobička od proizvodnje in prodaje mlečnega sladoleda, realizirale pa so le 5 milijonov in še ti vise v zraku. Zgodilo se je tudi, da je 900.000 »Lučk« nekam »izginilo«. Nihče ni vedel, kam so jih poslali. Sele pred dnevi so ugotovili, da je te »Lučke«, ki so jih prodali Reki in njeni okolici, knjigovodstvo enostavno pozabilo vknjižiti! Nepremišljene in problematične investicije so še povečale primanjkljaj. Ni jasno, od kod so si vodilni ljudje v podjetju vzeli pravlko, da 43 irsilijbnov dinarjev iz obratnih sredstev porabijo za investicije, obenem pa jadikujejo, da nimajo dovolj obratnih sredstev za kritje primanjkljaja.
Ze ti podatki dovolj zgovorno pričajo, v kakšno hudo zagato so zabredle Ljubljanske mlekarne. Toda še bolj kot dejstva o slabem gospodarjenju so važni vzroki takšnega stanja in o tem so nam govoriti nekateri
delavci Ljubljanskih mlekarn, zlasti pa predsednik sindikalne podružnice tovariš Planinšek, ki smo ga pred dnevi obiskali.
V Ljubljanskih mlekarnah so izvolili svoj prvi delavski svet letos aprila. Prej so bili zavod, ki ga je upravljal tako imenovani kolektivni organ, čigar Člani so bili v glavnem ljudje izven podjetja. Pravzaprav pa je vse breme upravljanja ležalo na direktorju in na nekaterih vodilnih ljudeh v upravi.
»Prevzel; smo podjetje,« je dejal predsednik sindikalne podružnice, »in nismo vedeli, kaj smo prevzeli. Načrti so bili sestavljeni, za investicije je bilo dogovorjeno. Delavski svet je pritrjeval upravi, n,j se poglobil v gospodarske probleme podjetja; verjel je velikopoteznim načrtom, ni nadzoroval dela uprave.«
Pa tudi sindikalna podružnica in osnovna organizacija ZK se v novih razmerah nista znašli. Nista omogočili konstruktivnim silam v podjetju, da bi se uveljavile, pravočasno opozorile na napake in jih pomagale odpravljati. Delavci so kritizirali nepravilnosti, toda ne na sestankih, ne javno. Razširjeno j n bilo mnenje, da je bolje, če človek molči, kajti č® spregovori, se mu to utegne maščevati.
JAVNA USTANOVA BREZ
DRUŽBENEGA NADZORA
Ljubljanske mlekarne so torej bile javna ustanova, toda brez drubene pomoči in nadzora. Delavsko upravljanje se ni uveljavilo. V takšnih razmerah je v podjetju prišlo do pojavov samovolje in do drugih nepravilnosti, o katerih so delavci veliko šušljali, javno pa o njih niso spregovorili. Sele na nedavnem obč. zboru sindikalne podružnice so nekateri člani javno grajali delo uprave podjetja, delavskega sveta in sindikata. Nekateri sindikalni odborniki so jih obtožili, da so
demagogi, razbijači itd. Ne bomo ugotavljali, koliko je demagogije v ozadju teh kritik, kajti dejstvo je, da so mnoge pravilne, da temelje na resnici. To nam je potrdil tudi predsednik sindikalne podružnice.
TRIJE LJUDJE SO ODLOČALI O VSEM
»Res je,« kot je dejal obra-tovodja Cerar na sindikalnem oibčnem zboru, »da šo bili v podjetju trije ali štirje ljudje, ki so odločali o vsem in se jim ni bilo dobro zameriti, ki niso upoštevali pametnih predlogov kvalificiranih mlekarjev, kaj šele navadnih delavcev.«
Res je, da je delavski svet dovolil takšne zaletavosti, kot j® na primer prodaja mlečnega sladoleda po vsej državi, ko prodaja sladoleda že v Ljubljani ni bila urejena. Kupili so hladilnike in ko so jih začeli uporabljati, se je izkazalo, da jih je 60 odstotkov zanič. Pošiljal; so sladoled v Crikvenico, Selce in v Novi, kjer po 6 do 8 ur na dan ni bilo električnega toka in sladoled se je seveda tajal. Vse komercialne posle okrog prodaje sladoleda je prevzel tovariš Štular, ki je bil po besedah predsednika sindikata direktorjev osebni tehnični svetovalec. »Nj bil zaposlen v podjetju,« nam je dejal tovariš Planinšek, »bil j"e honorarni uslužbenec, se pravi, dobival je plačilo za konkretno delo. Na občnem zboru sindikata je bilo rečeno, da je za organizacijo prodaje sladoleda v Beogradu zahteval 80.000 dinarjev. Kako je s tem, vam ne bi mogel povedati, kajti Stular je bil za svoje delo odgovoren le direktorju. Delavski svet je to dovoljeval, kar pa nas je drago stalo.«
RAZLIČNA MERILA V ODNOSIH DO LJUDI
Res je, da so v Ljubljanskih mlekarnah uveljavljali različna merila v odnosih do delavcev in nameščencev. Punčoh je ukradel liter ali dva smetane in bil je odpuščen. Francka Eržen je ukradla kakšno kilo sira In bila je odpuščena. Prav je tako. Toda Marija Reberšek, ki je vzela iz sindikalne blagajne okoli 70.000 dinarjev, ni bila odpuščena in sodišču je niso predali. Ivica Kante, ki je vodila blagajno menze, v kateri so na-
] A STNA KNJIGA GOSPODARJENJA
V pripravi je zakon o družbenem knjigovodstvu in obračunu. Podatki tega knjigovodstva bodo najboljša osnova za sestavljanje družbenih planov, za razdelitev in preporazdelitev narodnega dohodka. To bo javna knjiga‘gospodarjenja, iz katere bo moč razbrati, ali nosilci družbenih sredstev — gospodarske organizacije in drugi — upravljajo in razpolagajo z družbeno lastnino v skladu s splošno smerjo gospodarske politike. Podatki, ki jih bo zahtevalo družbeno knjigovodstvo, pa bodo koristili gospodarskim organizacijam oziroma družbenim sredstvom samim, kajti uspeh gospodarjenja je odvisen od dnevnega pregleda nad zalogami surovin, polizdelkov, neidočega blaga itd.
O tem. da je knjigovodstvo javna služba, že do sedaj ni nikakršnega dvoma. Kolektivi namreč upravljajo z družbeno
polagajo z družbeno lastnino. Toda. ker ta organ doslej ni
upravljanju jn izkoriščanju tako. da bi lahko te podatke uporabljali upravljavci družbenih sredstev — to je gospodarske organizacije — in prav tako drugi državni in družbeni organi. Iz podatkov družbenega knjigovodstva nai bi bilo razvidno. kako se oblikujejo, razdeljujejo in (trošilo družbena sredstva tako z vidika celote kot posameznih delov. Elementi o gospodarskih gibanjih in odnosih, ki se zbirajo po enotni
imel potrebnih podatkov, iz ka- meto-di. ki jih pristojni organ
torih bi lahko ugotavljal, kako obdeluje in posreduje vsem za-lastnino. razpolagajo z družbe- nekje poslujejo in na osnovi teh interesiranim. državnim organi-
nimi sredstvi. Prav zato je pravica in dolžnost skupnosti, da nenehno nadzoruje, kako upravljavci ravnajo z zaupano jim log tudi ni mogel v popolnosti lastnino. 2e doslej so morala opravljati-
računovodstva in knjigovodstva Čeprav .je v. našem gospodar-ob nastopu službe zapriseči, da stvu uvedeno enotno knjigovod-bodo razen koristi gospodarske stvo, bi lahko o tem marsikdaj
podvomili. Gre namreč za to. da o eni in isti stvari pridobivalo različni organi različne podatke z različnimi metodami. Tako se
ugotovitev že vnaprej preprečil zacijam in ustanovam, so nam-nep-ravilnosti v materialno-fi- reč potrebni predvsem za pra-nančnem poslovanju, svojih na- vilno določanje osnovnih soraz-
organizacije varovali tudi koristi družbene skupnosti. Toda iz izkušeni vemo, da samo ta zaprisega ni bila zadosten porok. da bi bile koristi družbene skupnosti vselej in v vsakem primeru, v vsaki gospodarski organizaciji zavarovane.
Res. Narodna banka je spremljala gibanje družbene reprodukcije. vendar je ta gibanja treba knjigovodstvo graditi Opremljala le z vrednostne plati, lovito od spodaj navzgor in od Banka je doslej razpolagala sa- zgoraj navzdol, ali' drugače re-mo s podatki o pojavih, ki so ceno, da je treba uveljaviti tak se dogajali zunanjim, poslovnim sistem družbenega knjigovod-
merii pri razdelitvi in pri Porazdelitvi narodnega 'dohodka.
Družbeno knjigovodstvo bo torej zbiralo vrsto podatkov, ki so potrebni za realno planiranje. Gospodarske organizacije mu bodo morale nuditi tiste podatke. ki jih doslej ni moč dobiti prek plačilnega prometa ali iz
hkraiti nagrmadijo najrazliž- drugih doslej predpisanih po-nejši podatki in zavoljo tega ni ročil. Te dopolnilne podatke bo-mogoče pravilno oceniti dolo- do morali vsi nosilci družbenih čen pojav.	sredstev posredovati iz takšnih
Vsi ti in še nekateri drugi mo- podatkov, kot so periodični in menti torej narekujejo, da ie zaključni računi, predračuni
ce- dohodkov itd. Zato Pa. da bi bil družben nadzor čimbolj učinkovit. nai bi se po sedanjem predlogu finančna inšpekcija vključila v to novo iavno službo.
Napak bi bilo misliti, da bo imela od teh knjigovodstvenih podatkov koristi samo družba. Ne. koristi bo imela tudi vsaka posamezna gospodarska organizacija. 2e s tem. ko bo Treba zbirati podatke po enotni metodi in sicer ne samo z vrednostne. temveč tudi z materialne plati, bodo imeli delavski sveti pred seboj vedno in pravi čas celovito podobo poslovanja. Na osnovi teh podatkov bodo lahko pravčas ukrepali. Učinkovitost te službe pa bo zagotovljena tudi z mehanizacijo knjigovodskih operacij. Družbeno knjigovodstvo bo namreč opremljeno
stva in obračuna, ki bo omogočal tako družbeni skupnosti kot upravljavcu družbenih sredstev hiter in celovit pogled, v kakšnem stanju so družbena sredstva. kako jih upravljavci upravljajo, kako z njimi razpolagajo in kako je vse to v skladu s spibšno gospodarsko politiko. Osnovni namen te nove službe naj bi bil torej, da bi dobila družbena skupnost pravi čas določene podatke, iz katerih bi mogla razbrati, vsa gibanja v gospodarstvu in prav čas uveljaviti vse potrebne ukrepe na področju gospodarske politike.
Namen zakona o družbenem knjigovodstvu in obračunu ni ,v s sodobno mehanizacijo, ki ne
bo služila samo potrebam te
zvezam gospodarske organizacije, ni pa imela na razpolago podatkov o poslovnih in gospodarskih spremembah, do katerih je prišlo znotraj same gospodarske organizacije. Te spremembe namreč niso vidne iz žiro računov gospodarskih organir racij in , zato jih bahka tudi ni mogla ugotavljati. Banka ni mogla ugotavljati, ali' so dejstva našteta v raznih dokumentih v skladu s stvarnim knjigovodskim stanjem v podjetju. Ker nima pristojnosti organov državne 'uprave, tudi ni mogla pravi čas ukrepati, pa tudi če je ugotovila iz svojih podatkov razne slabosti in nepravilnosti v
materialno-finančnem poslova- tem., da bi krnil pravice samo-nju. Finančne inšpekcije so tisti upravnih organov, temveč na- službe, temveč se ie bodo lah-dtžavni organ, ki naj bi ugo- sprotno, njegov namen ie. žago- ko posluževale tudi statistične Iflprljal, kako organi upravlja- toviti osnovne podatke o stanju službe, socialno zavarovanje >td alt jn’ drugi upravljajo in raz- družbenih sredstev, o njihovem	P- D.
šli okoli 200.000 dinarjev primanjkljaja, m bila odpuščena; sama je odšla v drugo službo.
Res je, da so obratovodji Mi-nodražu izplačevali nadure, prodajalkam in poslovodkinjam v prodajalnah Ljubljanskih mlekarn jih pa niso, čeprav so bile tudi njihove nadure nujno potrebne. (Ce prodajalka nenadoma zboli, jo mora zamenjati druga in delati ves dan, saj prodajalne ne more zapreti.)
In res je tudi, da njihov tarifni pravilnik še vedno ni potrjen, kec se z občino ne morejo sporazumeti o višini tarifnih postavk. Tudi to vpliva na slabo razpoloženje v kolektivu.
Se nekaj gibov in steklopihač bo lestenec oddal brusilcu...
aiii
> n
Dobra pljuča mora imeti steklar in spretnost je potrebna. Stari, že izkušeni steklar v tovarni v Slovenski Bistrici uči člane kluba mladih proizvajalcev
JASNO JE TREBA VIDETI
IN ODKRITO POVEDATI
Seveda pa so v tem podjetju tudi objektivne težave. Za vse, kar jih teži, niso krivi sami. Marsikaj bi se dalo odpraviti ali izboljšati s pomočjo in sodelovanjem občine, okraja, Zadružne zveze itd.
Svet za tržišče in Svet za industrijo OLO Ljubljana sta na svoji nedavni skupni seji predlagala Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana - Bežigrad, naj razreši direktorja Ljubljanskih mlekarn in uvede prisilno upravo. Občinski ljudski odbor je njun predlog sprejel. Sveta sta sklenila, da bosta iz sklada za boj proti alkoholizmu in iz drugih virov našla sredstva za kritje dolgov kmetijskim zadrugam jn pekarnam. Ugotovila sta, da predlogov o reorganizacija	Ljubljanskih
mlekarn, o ustanovitvi dveh podjetij ne kaže sprejeti, kajti izhod ni v .reorganizaciji, ampak v boljši organizaciji poslovanja, v zboljšanju upravljanja te pomembne javne ustanove. Predlogov o podražitvi tako Imenovanih stranskih proizvodov, kot so mlečni sladoled, surovo maslo, skuta itd. nista sprejela, priporočila pa sta prisilni upravi, naj sestavi točne kalkulacije, pri katerih naj upošteva, da mleka in jogurta nikakor ne sme podražiti. Prisilna uprava naj uredi razmere v podjetju, reši. tarifna vprašanja. in v sporazumu z občino in okrajem najde možnost za ustanovitev družbenega organa upravi j anj a.
Če so Ljubljanske mlekarne javna ustanova — In vsi trdimo, da so in da morajo biti — potem j.ih ne smemo prepustiti same sebi in dovoliti, da bi poslovale brez družbenega nadzora. Res čudnoi je (in nevzdržno), da danes, ko imamo alj ustanavljamo družbene organe upravljanja pri sleherni trgovini in trgovinici, dovoljujemo, da tako pomembna komunalna ustanova, kot so Ljubljanske mlekarne, nima družbenega organa, ki bi jo nadzoroval jn ji pomagal, vendar tako, da bi razvijal ustvarjalno pobudo mlekarskih delavcev, nikakor pa ne, da bi jo kratil.
Prisilna uprava sama ne bo mogla veliko storiti, če kolektiv Ljubljanskih mlekarn, zlasti pa še sindikalna organizacija ih organizacija Zveze komunistov ne bodo ustvarjalno sodelovali pri vseh prizadevanjih za zboljšanje poslovanja in odpravo nepravilnosti.
Ne bi bilo napak, če bi se te dni, ko tako odkrito razpravljamo o razmerah v Ljubljanskih mlekarnah, spomnili tudi drugih javnih ustanov, ki nimajo družbenega organa upravljanja — kot so na primer skladišča — in bi pregledali njihovo poslovanje. Tak pregled bj koristil tem ustanovam in potrošnikom.
J. Voljč
r y ratar Tovarne steklenih iz-\l delkov v Slovenski Bistri-~ ci je živčno vrtel številčnico telefona.
»Direktorja nd, je v mestu...«
»Potem pokličite...«
»Halo... Tudi njega ni...«
»No, pa predsednika kluba mladih proizvajalcev...«
Z njim se nisem mislil pomenkovati. Toda medtem ko je vratar telefoniral, sem prebiral obvestila na oglasni deski. Na enem izmed njih sem razbral, da prireja klub vsak četrtek predavanja.
»Zanimivo. Radoveden sem, koliko mladincev jih obiskuje«, sem zamrmral sam pri sebi in poprosil vratarja, naj ga pokliče.
XXX
Božo Cigelnar, predsednik kluba mladih proizvajalcev in Lado Grum, predsednik sindikata nista bila v zadregi s pojasnili.
»Uradno smo ustanovili klub letos 16. oktobra, deluje pa že delj časa. Približno štiri mesece ,že imamo predavanja in praktični pouk«.
»(Kako praktičen pouk? In koliko mladincev je včlanjenih v vašem klubu?«
»V podjetju nas je zaposlenih 148; okoli 65 jih je starih do 25 let, torej so še mladinci. 51 mladincev je vključenih v mladinsko organizacijo in vsi ti so tudi član; kluba mladih proizvajalcev. Že pred štirimi me-■seči smo se domenili, da bo klub prirejal vsak četrtek predavanja o gospodarjenju, o komuni, zdravstvu itd. Člani kluba so obljubili, da bodo predavanja redno obiskovali.«
»Alj prihajajo na predavanja samo mladinci?«
»Ne, zadnji čas jih obiskujejo tudi starejši delavci. Inštruktorji kluba, mojstri posameznih oddelkov, ki so tudi člani kluba, pa jih obiskujejo redno.«
»Omenila sta praktični pouk. Kdaj pa je jn zakaj ste se zanj odločili?«
»Vodstvo kluba je sporazumno z vodstvom podjetja in sindikata sklenilo prirejati predavanja, kjer bi mladincem razložili vise najpotrebnejše stvari, ki jih mora vedeti mladi proizvajalec o upravljanju, o gospodarjenju in še o marsičem drugem. Vendar se nam je zdelo vse to premalo. Namen kluba je med drugim tudi posredovati praktično znanje mladim delavcem. In zato smo sklenili, da se bodo lahko članj kluba eno nedeljo v mesecu izpopolnjevali pri praktičnem delu.«
»In kakšen je ta praktični pouk?«
»Praktični pouk traja 4—7 ur. če izdelujemo drobne steklene predmete, traja delj, če izdelujemo težje, pa prej porabimo stekleno maso v peči in je pouk
prej zaključen. Mladi delavci se pod vodstvom mojstrov uče izdelovati nove vzorce, slikarji slikajo nove motive, brusilci pa izpopolnjujejo svoje znanje pri brušenju. Praktični pouk vodi pet mojstrov in šest pomočnikov. Tako menimo usposobiti čim več strokovno usposobljenih steklarjev, slikarjev in brusilcev.«
»Ali mora klub plačevati surovine in pogonsko režijo za praktični pouk?«
»Ne, delavski svet je sklenil, da dobi klub vse te stvari brezplačno. Se več. Po njegovem sklepu mora Vodstvo podjetja voditi ločeno evidenco o potrošenem materialu in o izdelkih, ki jih izdelajo člani kluba v nedeljskem prostem času. Ob zaključku leta bodo z izkupičkom za te izdelke člani kluba nagrajeni po tem, kako so izdelali posamezne proizvode. Ocenjujemo namreč sproti, kako dolgo je posameznik delal in kakšen je bil njegov proizvod.«
V steklarni v Slovenski Bistrici so našli izhod iz zagate. To je mlado podjetje. Strokovno usposobljeni delavci — steklarji — so prišli od drugod, iz drugih steklarn. In teh je malo. Drugi še ne zmorejo vseh natančnih del, ki jih terja steklarstvo. S praktičnim izobraževanjem in s predavanji, kj jih prireja klub mladih proizvajalcev, pa si bo podjetje v kratkem času vzgojilo vrsto steklarskih strokovnjakov. Ta strokovna vzgoja bo še tem boljša im tem lažja potlej, ko bo začel delovati v podjetju biro za napredek proizvodnje. V njem bosta vključena tudi dva strokovnjaka — inženirja iz drugih tovarn, ki sta bila nekaj mesecev v1 tujini na praksi.	P.D.
Ni šala, takole s prosto roko naslikati različne, zelo zahtevne motive. Klub mladih proizvajalcev v steklarni v Slovenski Bistrici skrbi, da se slikarji in slikarke čimbolj izpolnjujejo v delu
PREDLOGI IN MNENJA ® PREDLOGI IN MNENJA ® PREDLOGI IN MNENJA
Delavska pzenočišča
V	mestih in v večjih industrijskih krajih še vedno ni dovolj hotelov. Zlasti v času letnih dopustov je marsikdo prisiljen, da si poišče prenočišče pri zasebniku, v najboljšem primeru pa pri znancu ali prijatelju. Pa tudi cene v hotelih so visoke. Zdaj, ko se je več okrajev združilo, je poraslo število službenih in zasebnih potovanj. Mnogi ne morejo opraviti svojih zadev v uradnem času. in zato so prisiljeni, da nekje prenočijo.
V	težkem položaju so tudi tisti, ki prihajajo v Maribor, Celje, Ljubljano, da bi si poiskali delo. Tovarne nimajo sob za samce, zato si ti delavci le
stežka najdejo prenočišče. V skrajno mučnem položaju so tudi mladi samski delavci, ki so vrh tega izpostavljeni kvarnim vplivom mesta, zlasti tedaj, če dobijo stanovanje pri ljudeh s sumljivimi moralnimi kvalitetami. Ce bi zgradili cenena delavska prenočišča bi obvarovali mlade delavce pogubnega delovanja slabega okolja.
Ljubljana in Maribor lahko rečemo, nujno potrebujeta delavsko prenočišče. V začetku bi lahko uredili v središču mesta skromnejšo stavbo, ki bi v njej bile spalnice, dnevna soba, umivalnica itd. Prenočišča naj bi bila pod ppravo posredovalnic za delo, oziroma okrajnega ali
pa občinskega sindikalnega sveta.
Okrajni sindikalni- sveti naj bi organizirali in vodili graditev delavskih prenočišč. Ker bi podjetja imela od tega največ koristi, naj bi gmotno podprla graditev. Močnejše sindikalne organizacije bi lahko v. ,'i; namene da;e nekaj sredstev. Tudi Zavod za socialno zavarovanje naj bi v tej akciji sodeloval. Prepričani smo, da se bodo tudi sredstva za tako graditev našla. V Mariboru govorijo, da so bila sredstva za gradnjo podobnega objekta že zbrana, vendar so jih porabili za graditev hotela Turist. To pa prav gotovo ai v redu.	K. Audič
m
PREDSEDSTVI SBČIlfSKEGfl STN1HKILNEGI SVETI PffitW
Dve tretjini sredstev za družbeni standard
Najprej kritičen zapisek ob razširjeni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Piran. Predsedstvo je sklenilo skupaj s predsedniki sindikalnih organizacij obravnavati napotke HI. plenuma republiškega sindikalnega sveta. Žal je bil ta namen le na pol uresničen. Večina predsednikov ni prišla na sejo. In tako bodo spet potrebna papirnata obvestila, o čem vse je sindikalni svet razpravljal, namesto da bi se predsedniki skupno s člani sveta pomenili, kako naj bi v svojem podjetju najbolje uresničili te napotke.	'
Odborniki so na seji najteht-neje razpravljali o tistem delu napotkov, ki opozarja organizacije, s čim b; se naj izboljšala življenjska raven zaposlenih. Zal nihče ni imel pri roki podatkov, koliko denarja bodo imela podjetja na razpolago in za kaj ga mislijo porabiti.
V	ospredju pa sta bili dve potrebi, to je gradnja stanovanj, ki jih tudi v Piranu primanjkuje, in organiziranje družbene prehrane. Tudi v Piranu je stanovanjska stiska pereča. Okoli 800 ljudi čaka na stanovanje, hkrati pa ima 65 ljudi kar po dvoje stanovanj in sicer eno v Piranu, kjer stanujejo le v poletnih mesecih, drugo pa tam, kjer so v službah.
V	piranskih gostinskih 'obratih je hrana zelo draga. Delavci z manjšimi zaslužki težko premorejo 5 do 6 tisoč dinar;ev samo za kosilo in večerjo. Sin-
Lelos več sredstev mu. komunalna dela
V »Tekstilani« v Kočevju dobro vedo, da za visi j o od večje storilnosti dela boljši življenjski pogoji delavcev. Letos je v »tovarni narasla storilnost dela za okrog 6%. ^ tovarni so prepričani, da bodo do konca decembra izpolnili proizvodni plan. Težave pa imajo s strojnim parkom,, ki je posebno v predilnici precej izrabljen. Pred kratkim so v tem obratu vgradili nov dvodelni mikalni stroj, tako so ozko grlo tudi v predilnici odpravili.
Razen s proizvodnimi vprašanji so se v zadnjem letu ukvar-ial; tudi z nekaterimi problemi izboljšanja življenjskih pogojev delavcev. Zgradili so nekaj stanovanj, medtem ko še gradijo štiristanovanjsko stavbo. Na pobudo sindikalne organizacije se je delavski svet odločil, da bodo v letošnjem letu dali več sredstev za ureditev vodovodnega in komunalnega omrežja na Trati, kjer stanuje največ delavcev.
V.. D.
dikalni svet je doslej že nekaj storil v tej smeri: vplival je na enega izmed gostinskih obratov, da je le-ta postal gostišče družbene prehrane. Ta obrat bo kuljal okoli 300 obrokov dnevno, vendar bosta kosilo in večerja stala kljub temu 5.300 dinarjev. Nekatera podjetja imajo lastne menze in restavracije in stroški, za prehrano so v njih različni. Medtem ko" stane obrok v menzi piranskih solin le okoj.i 60 dinarjev (pa menza vendarle posluje brez dotacij), staneta dva obroka dnevno v menzi sečovljanskega rudnika 5800 dinarjev, trije pa 6.200 dinarjev na mesec. In ta menza je kljub tako visoki ceni prehrane v izgubi.
Odborniki so menili, da bi bilo prav, ko bi podjetja pri razdeljevaj u lastnih sredstev razmislila o organiziranju sodobnega obrata družbene prehrane in o njegovem dotiranju, da bi se delavci lahko hranili poceni.
Iz dokaj plodne razprave je mogoče povzeti tele zaključke in napotke; sindikalne podružnice v podjetjih naj bi analizirale, koliko sredstev, bo ob zaključnem računu na razpolago in za kaj jih misli vodstvo podjetja porabiti. Vplivale naj b; na delavske svete, da bi porabili vsaj dve tretjini sredstev za družbeni standard zaposlenih. '
Občinski zbor proizvajalcev naj bi obravnaval delitev dohodka v podjetjih, svetoval naj bi delavskim svetom, kako naj trošijo sredstva. V plarm občine pa naj bi točno določili, koliko sredstev naj bo potrošenih za gospodarske in koliko za negospodarske investicije, zbor proizvajalcev naj tudi zahteva, da bo plan preskrbe sestavljen in da bo le-ta sestavni del družbenega plana občine.
Da bi bilo delo sindikalnega sveta v bodoče še konkretnejše, je predsedstvo izvolilo tri komisije. Komisija za družbeni standard naj bi proučila vprašanje družbene prehrane in
stanovanj. Analizirala naj bi tudi, kakšne so potrebe, koliko sredstev je na razpolago za gradnjo 'stanovanj in za organiziranje menze in kje naj bi dobili še preostali, denar. Druga komisija naj bi proučevala notranje odnose v podjetjih. Dogaja se namreč, da marsikje zaradi zdrave kritike trpi tisti, ki opozarja na nepravilnosti, krivec pa ostane nekaznovan. Organizacijsko politična komisija pa naj bi bila v tesni povezavi s sindikalnimi organizacijami, jim pomagala in jih usmerjala pri delu.
Pogled na Piran
Združevanje sredstev
20 gospodarske mvestiai|e ¥ Celjii
V začetku decembra je bilo pri celjskem okrajnem ljudskem odboru posvetovanje predsednikov delavskih svetov in direktorjev vseh večjih industrijskih podjetij celjskega okraja. Vodil ga je predsednik Okrajnega ljudskega odbora tovariš Riko Jerman, razpravljali pa so o združevanju denarnega dela osnovnih sredstev v poseben sklad okrajnega ljudskega odbora.
Po podatkih iz bilanc za letošnje tretje četrtletje so imela do od tega vse obveznosti podjetja v tem okraju 1 milijardo in 433 milionov dinarjev v skladih skupne porabe. Ce odštejemo od tega vse obveznosti podjetij, ki jih moramo plačati iz teh dveh skladov bi ostalo čistih 852 milijonov dinarjev. Do konca leta bodo ti skladi že močno porasli. Štetih pa je le 46 gospodarskih organizacij in bi bilo tega denarja še dosti več, ko bi računali še na manjša podjetja, kjer je največ takih primerov, da so sklade nesmotrno porabili, ker je bilo pač premalo denarja, da bi se lotili pomembnih in potrebnih stvari.
Prav zato, da bi denar čim preudarne j e uporabili in to za tiste najvažnejše zadeve, ki so predvidene v okrajnem družbenem planu gospodarskega razvoja v naslednjih petih letih, je dal okrajni ljudski odbor pobudo, naj bj del tega denarja, ki ga nameravajo vložiti v osnovna sredstva, združili v skladu okrajnega ljudskega odbora. Dosti je namreč podjetij, ki danes še nimajo dolgoročnega programa rekonstrukcij.
vendar bi že sedaj zbirala denar zanj. ‘ Spet drugod program sicer imajo, nimajo pa dovolj denarja, da bi ga uresničil,} itd. Zato bi tako združevanje sredstev koristilo vsem podjetjem. Močna spodbuda za združevanje sredstev pa je v tem, ker bi posojila obrestovali in bi imela podjetja od take naložbe še posebno korist, hkrati pa upanje, da bodo tudi sama prišla v določenem času na vrsto za kredit.
Z vodstvom sklada bi sklenilo vsako podjetje, ki bi nameravalo posoditi denar, posebno pogodbo, v kateri bi bilo določeno, za koliko časa daje kredit. Za vloge bi jamčil okrajni ljudski odbor.
V razpravi so predstavniki podjetij predlagali, da bi bilo treba najprej sestaviti prioritetni vrstni red in določiti, za kaj bi denar porabili. Končno pa so se sporazumeli, naj bo petletni plan okraja glavno merilo in da je treba najprej zagotoviti, da bodo predvidevanja tega plana uresničenai. Okraj sam namreč ne bo mogel zbrati toliko denarja, da bi lahko zagotovil uresničitev plana in je še zato potrebno zbiranje
sredstev zaoij.
gospodarskih organi-
Sprva so mislili, naj bi ta sklad, v katerega bi dal tudi okraj za te namene predvideni denar, upravljal,; tisti, ki bi vanj vlagali. Brž -ko pa so spoznali, da he kaže določati nekega vrstnega reda dajanja posojil, ampak da je uresničevanje petletnega plana prva in temeljna naloga tega združevanja sredstev, so odstopili od te zamisli. Takoj se namreč postavi-vprašanje, kako naj potem okrajni zbor proizvajalcev na primer vpliva- na uresničevanje petletnega plana, če bo z denarjem razpolagal nekdo drug. Povsem jasno je torej, da bo moral imeti okrajni ljudski odbor odločilno besedo pri določanju politike kreditiranja iz tega združenega sklada.
Zborovalci so pozdravili pobudo okrajnega ljudskega odbora in bo le-ta sprejel sklep o ustanovitvi takega sklada. Delavski sveti pa bodo potem samostojno odločali, ali se mu pridružijo, koliko denarja bodo dal,; in za koliko časa.
To je prvi primer teritorialnega združevanja investicijskih sredstev in pomeni koristno teritorialno povezovanje gospodarskih organizacij, da vsak po svojih močeh prispeva k uresničenju skupnih ciljev in ima še sam od tega neposredno korist.
Vendarle kaže ob tem pomisliti še na nekaj. Ta denar bodo združevali iz skladov skupne porabe podjetij in to izključno za gospodarske investicije, ki so predvidene v okrajnem planu. Že ob tem bi le kazalo napraviti določen vrstni red, kaj v planu predvidenega je najvaž-
nejše, najkoristnejše, kaj se bo najprej rentiralo itd. Zato le niso čisto brez osnove ugovori predstavnikov nekaterih gospodarskih organizacij, ki so zahtevali, naj bi sestavili tak vrstni red. Proizvajalci morajo vedeti, kako, kdaj in za kaj bo ta denar porabljen, pa četudi je določena investicija v planu.
Druga, še tehtnejša stvar, ki jo kaže premisliti, pa je, kolikšen del skladov skupne porabe bodo združili. Res bo o tem odločal vsak delavskj svet sam, okrajni ljudski odbor pa le računa na določene vsote denarja. Zato bo le treba premisliti, ali bo ostalo dovolj teh skladov za družbeni standard, zlasti še, ko so v gospodarskih organizacijah še vedno dokaj močne težnje po gospodarskih investicijah. Našlo se bo skoraj gotovo več zagovornikov predloga, haj bi dali denar v skupen okrajni investicijski sklad zato, da bodo še sami prisili nekoč na vrsto — za gospodarske investicije, kot pa tistih, ki bodo v prvi vrsti zagovarjali negospodarske investicije, gradnjo stanovanj, obratov družbene prehrane itd.
In končnofoi kazaloizagotoviti, da iz skupnega sklada ne bi začenjali in gradili novih tovarn, pa čeprav so morda predvidene v okrajnem planu. Sredstva za take gradnje mora zbrati okrajni ljudski odbor sam in ne morda računati na to, da bi z združevanjem sredstev sprostili svoje sklade po načelu, da bi od skupnosti pridobili čimveč sredstev za gospodarske investicije.
V. J.
ODS - zakoniti organ delavskega samoupravi] anj a
Danes objavljamo še nekaj odgovorov na vprašanja o delovanju obratnih delavskih svetov. Ob tej priložnosti ponovno vabimo, da pošljejo svoje prispevke tudi posamezniki, ker bomo razpravo o temi: »Obratni delavski sveti« v kratkem zaključili
Lesno industrijsko podjetje Bled:
V našem podjetju smo osnovali obratne delavske svete že ob izvolitvi centralnega delavskega sveta. Pristojnosti smo jim določili s pravili podjetja. Po pravilih ie obratni delavski svet.zakoniti organ upravljanja za vsak posamezni obrat. ODS ima naslednje pravice in dolžnosti: Predlaga gospodarski načrt obrata CBS; potrjuje operativne plane obrata; odobrava kalkulacije proizvodnje za svoj delokrog; predlaga tarifne postavke In premijski pravilnik; obravnava predloge novatorstva. racionalizatorstva itd. v obratu; skrbi za povečanje produktivnosti dela; za učvrstitev delovne discipline in za izboljšanje delovnega procesa v obratu; izvaja bigienskotehnične predpise v obratu; daje predloge za proizvodnjo in povečanje proizvodnih 'kapacitet ter izboljšanje tehnološkega procesa v obratu; obravnava poročilo upravnega odbora in delavskega sveta podjetja (sklepe le-teh mora dosledno Izvrševati); daje napotila upravnemu odboru obrata in vodilnim uslužbencem obrata; po potrebi imenuje komisije v skladu z zakonom o delovnih 'razmerjih itd.
Posamezni delavski sveti v obratih so imenovali tudi komisije, na primer komisijo za prošnje in pritožbo komisije za norme, premije in tarifna vprašanja. komisijo za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij, go-
ODS. posebno v Bohinjski Bistrici na obratu »Tomaž Godec« že opravičile obstoj. S tem se člani našega kolektiva postopoma uvajajo v še odgovornejše dolžnosti pri centralnem; delavskem svetu.
Mnenja članov našega kolektiva glede obratnih delavskih svetov so različna. CDS o tem še ni razpravljal, pač pa bo to na dnevnem redu prihodnega zasedanja. Nekateri člani kolektiva predlagajo, da bi le-ti obstajali tudi v bodoče, ker obravnavajo enostavnejši pa tudi pristopnej-ši material, obenem pa so. kot že rečeno, zelo dobra šola ža
vzgojo kadrov. Delo vseh komisij. Pa tudi obratnega delavskega sveta ipoteka v rednem delovnem času. To povečuje število neproduktivnih ur, .zato nekateri menijo, da bi delo ODS prevzel upravni odbor sindikalne podružnice in pa strokovni kolegij obrata (povsem zgrešeno, op-ur.). Reg je. da z obravnavo na obratnih delavskih svetih člani našega kolektiva spoznavajo sklepe CDS, zato menijo nekateri. da bi lahko te sklepe CDS bolje reševal strokovni kolegij, v katerem bi sodeloval predvsem tehnični kader, ki bi vsekakor uspešneje izvajal sklepe CDS.
Vsa ta vprašanja šele proučujemo in iščemo novih oblik za boljše izvajanje sklepov CDS in za boljšo utrditev delavskega samoupravljanja v našem podjetju.
Predsednik delavskega sveta Zdravko Cerkovnik
Kmetijsko posestvo Kočevje:
Predvsem samostojnost v gospodarienju
spodarsko komisijo, 'komisijo za odgovore.
Kmetijsko posestvo Kočevje je poslalo odgovore na drugo in tretje vprašanje o obratnih delavskih svetih. Drugo vprašanje želi odgovor na temo »Kakšne naj bodo materialne osnove obratnih delavskih svetov«, v tretjem vprašanju pa sprašujemo. »Kako razlikovati obratne delavske svete v strnjenih podjetjih in v potjetjih z raztresenimi obrati.
Tajnik sindikata tovariš Jože Žnidarič in predsednik Jože Furlan sta nam poslala takele
HTZ; komisijo za vzgojo kadrov. disciplinsko komisijo itd. Komisije obdelajo običajno gradivo. ki je pripravljeno za sejo obratnih delavskih svetov zato, da t)i bile stvari tehtno proučene in da bi zasedanje hitreje potekalo- Predsedniki ko-jjfeij so člani ODS in obenem pMjnčevalci komisije.
letošnjem letu so komisije
Podjetje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje ie sestavljeno iz 16 poslovnih enot, ki imajo obratne delavske svete. Razteza se v gozdarstvu na področju petih občin, v kmetijstvu pa na področju občine Kočevje. Skupno meri 45 tisoč hektarov, od tega je 38 tisoč gozdnih in 7 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč-
Za uspešno delovanje obratnih delavskih svetov, mislim, je potrebna predvsem samostojnost v gospodarjenju obrata, ki se kaže v sprejemanju planov, obračunov, pravici sprejemanja in odpuščanja delovne sile ter sodelovanju pri delitvi letnega zaslužka na osnovi doseženih uspehov v posameznih obratih. Le tako so obrati zainteresirani, da vlože vse sile za to. da bi povečali delovno storilnost in izboljšali gospodarjenje. — Pri nas se je predlog, da organiziramo obratne delavske svete, pojavil že pred tremi leti glede na velikost podjetja, raztresenost po obsežnem terenu itd. Delavski svet podjetja namreč ni mogel več podrobno obravnavati probleme posameznih obratov.
Obratne delavske svete smo oblikovali ob koncu leta 1956 in uspehi niso izostali. Kasneje pa smo jim s pravili podjetja do-
ločili naslednje pristojnosti:
I. Poslovne enote, ki volijo delavski svet obrata, določi delavski svet podjetja. Le-ta določi tudi število članov posameznega delavskega sveta v obratih, ki, imajo najmanj 5. a največ 15 članov. Delavski svet obrata volijo z neposrednimi volitvami, ki jih razpiše delavski sVet podjetg a istočasno z volitvami v delavski svet podjetja.
H. Delavski svet obrata zaseda najmanj enkrat mesečno. Sklicuje ga predsednik delavskega sveta obrata- Predsednik mora sklicati sejo delavskega sveta na zahtevo direktorja ali upravnika, upravnega odbora, sindikalne organizacije in organov delavskega upravljanja podjetja.
ITI. Pravice delavskega sveta so naslednje (Povzamemo le tiste pravice, ki jih v drugih odgovorih niso navajali. Torej ne ponavljamo pravic, ki so enake ali podobne tudi v ostalih obratnih delavskih svetih — op. ur.): odloča o irežijskih stroških obrata in stroških za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev obrata; predpisuje in sprejema poslovnik o svojem delu; odloča o številu delavcev (stalnih, sezonskih, začasnih) na obratu: usmerja dopuste in razporeditev delovne sile obrata; daje soglasje o odločitvi direktorja. ki se tiče dodelitve ali odvzema osnovnih sredstev obrata; obravnava in ocenjuje poročilo. ki ga poda upravnik obrata.
IV. Delavski svet Lesno industrijskega obrata pa zaradi posebnosti lahko sprejema še pra-
vilnik o higiensko tehničnih ukrepih ter predpisuje pravilnik o normah obrata.
Torej imajo obratni delavski sveti že precejšnje pristojnosti pri gospodarjenju v obratu. Tudi pri razdeljevanju doseženega dohodka gleda delavski svet podjetja predvsem na to. da spodbuja tiste obrate, ki doseza-jo boljše finančne uspehe. Tako lani nismo delili dobička oziroma nismo obračunavali dohodka enako za vse podjetje, pač pa različno, glede na uspehe posameznih obratov. Nagrade, ki jih je sprejelo Kmetijsko posestvo pri zveznem tekmovanju za dosezanje najboljših proizvodnih donosov, so bile razdeljene prav tako na osnovi uspeha med obratne delavske svete obratov-
Po mojem mnenju so pristojnosti. ki jih ima ODS pri nas. dokajšnje čeprav menimo, da jim jih bo treba še povečati, predvsem če bodo inštrumenti za delitev dohodka stalnejši.
V odgovoru na tretje vprašanje pa pravi predsednik tole: Po mojem mnenju in glede na izkušnje, ki jih imamo, je nujno potrebno razlikovati obratne delavske svete v tistih podjetjih ki imajo vezano proizvodnjo od tistih, ki imajo ločene posamezne obrate, v katerih sami ustvarjajo celoten proizvod. To je razvidno že iz pravil podjetja in kot že rečeno, ima pri nas recimo obrat lesne industrije nekatere dodatne pravice zaradi posebnosti v delu. Tudi pri spodbujanju je treba razlikovati obrate. ker imajo ti različne pogoje dela.
Rudnik in topilnica svinca Mežica:
Aktivnost odvisna od sodelovanja
Predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Maks Se-lišnik in predsednik sindikata tovariš Ludvik Šisernik sta tokrat poslala odgovor še na četrto vprašatjje. in sicer: Kakšne metode in oblike dela so v obratnih delavskih svetih najbolj primerne?
Po dosedanjih izkušnjah, pravita. se je pokazalo, da smo s pravilnikom o delu ODS našli primerne oblike. O tem smo vključno s pravicami, ki ''h imajo obratni delavski sveti, pi-
sali že v odgovoru na prvo vprašanje. Izkušnje pa seveda opozarjajo na nove probleme in obratni delavski sveti imajo v bistvu vedno več dela. Vsekakor pa so aktivnejši ODS tam. kjer se za njihovo delo zanima organizacija Zveze komunistov obratni sindikalni odbor in tudj tam. k-jer obratovodje posvetijo več skrbi tem organom samoupravljanja. Se posebej bo važno, "da bomo v bodoče našli večje materialne osnove za delo obratnih DS. Točneje bo treba
določiti gospodarske in finančne uspehe posameznih obratov, pri čemer bo treba še zlasti upoštevati to, da je uspeh enega obrata v mnogočem odvisen od uspeha drugega in podjetja kot celote. Slednje se nam zdi precej važno.
V našem kolektivu so izkušnje pokazale, da je najbolje voliti obratne delavske svete takrat, ko volimo centralni delavski svet- Trenutno volimo do sedemčlanske delavske svete, pač odvisno od števila delavcev v obratih. Mimo teh so ngmreč člani centralnega delavskega sveta že po položaju tudi člani obratnih delavskih svetov. Volitve pa so ločene, torej na dveh listah. Kolektiv teži. in menimo. da je to pravilno, da bi volili čimveč članov iz neposredne proizvodnje oziroma takih, od katerih je najbolj odvisen proizvodni uspeh podjetja. (Naj omeniva še to, da pri nas večkrat razpravljamo, kdo je pravzaprav neposredni proizvajalec Človek bi menil, da je vse tehnično osebje, ki je neposredno vezano na proizvodnjo in je od njega odvisen proizvodni uspeh podjetja, prav tako — neposredni proizvajalec.)
Na kratko še to. da sejam naših obratnih delavskih svetov prisostvujejo tudi obratni sindikalni odbori nekateri pa vabijo samo predsednike. Tako vselej iščejo skupne oblike za delo. Odkrito Da moramo priznati. da v začetku odnosno z uvedbo obratnih delavskih svetov sindikati niso delali dobro. Pojavila se je neaktivnost, češ da so obratni delavt-v; sveti odvzeli delo sindikatom. No. to se v zadnjem času vidno popravlja čeprav ne trdimo, da ie v tem pogledu dosežen že popoln uspeh. Z bogatimi življenjskimi izkušnjami in z veliko šolo delavskega upravljanja, ki io predstavliajo ODS. bomo sčasoma uspeli tudi v tem pogledu in verjetno še bolj napredovali-Treba je pač novih in novih izkušenj. K temu. da bomo imeii v prihodnje še več uspehov v poglabljanju delavskega samoupravljanja. bodo mnogo pripomogle tudi oblike .dela in izmenjava izkušeni po kolektivih k čemur bodo. o tem smo prepričani precej pripomogli tudi rubrika Kako upravljamo. Delavska enotnost. Radio ter sploh tisk. prav tabo pa tudi posveti Največ pa polagamo na izkušnje in pogoje, v katerih delajo proizvajalci v	domovini.
Kritične
pripombe
(Nadaljevanje s X, strani)
zbora proizvajalcev odvisen uspeh njihovega dela. Posebno se lahko z zadovoljstvom ozirajo na opravljeno delo tisti zbori proizvajalcev, ki so ali sami ali pa s pomočjo političnih organizacij že v začetku svoje mandatne dobe sprejeli nekakšen okvirni program dela. ali pa določili vsaj glavna vprašanja, na katera naj bi se osredotočili- Ponekod so organizirali posebna predavanja o nalogah odbornikov in zbora kot celote. medtem ko se v nekaterih manjših občinah na podeželju sploh še niso sestali na nobeno samostojno zasedanje, razen ko so se konstituirali. Ce niso izvedli ustreznih priprav že pred volitvami, če pozneje niso proučili nalog in položaja, ki ga ima v našem sistemu zbor proizvajalcev v občini, je razumljivo, da se ob pomanjkanju zavestnega subjektivnega faktorja zbori proizvajalcev v takšnih občinah doslej niso dovolj uveljavili.
Omembe vredno je tudi dejstvo. da komisije za delavsko upravljanje pri občinskih zborih proizvajalcev obstajajo sko-ro povsod le na papirju. Tu so odveč pripombe, češ saj imamo takšno komisijo že pri občinskem odboru SZDL in pri ObSS. Dovolj koristno delo bi te komisije pri zborih opravile že s tem če hi proučevale! sistem in, metode dela zbora proizvajalcev kako organizirati čim koristnejše stike z organi delavske uprave v podjetjih z volivci itd. Povezava z volilnimi enotami je precej pomanjkljiva. V ljubljanskih občinah so se v . glavnem obdržali še zbori volivcev proizvajalcev, ki so bili letos 3—5 krat. podobno ie tudi v drugih razvitejših občinah, v ostalih je to prepuščeno precej slučaju.
VENDARLE NAPREDEK
Mimo teh skopih ugotovitev pa je vendarle v veliki večini občin glede kvalitete skupnih zasedanj obeh zborov. Tu se odborniki zborov proizvajalcev živahno oglašajo k besedi in usmerjajo razprave -k obravnavanju življenja v gospodarskih organizacijah in proizvodnje.
Večina občinskih sindikalnih svetov je torej pričela obravnavati dejavnost zbora proizvajalcev. Dober del teh pa tudi aktivneje spodbuja ta organ, daje v razpravo važne probleme s področja življenjskega standarda prebivalstva- Zelo koristne pobude so dali nekateri sindikalni sveti tudi glede načina, kako učinkovito sklepati o teh vprašanjih na zasedanjih. Tako so bila celo skupna zasedanja zbora proizvajalcev, plenu- " ma občinskega sindikalnega sveta in predstavnikov organov delavskega samoupravljanja. V takšnem sestavu so analizirali uresničenje družbenega plana že v mnogih občinah .kot n. pr. Domžale, Kamnik. Šentvid. Moste in še nekatere.
Prve uspehe imajo nekatere občine tudi že pri ustanavljanju skupnega sklada gospodarskih organizacij za reševanje vprašanj družbene prehrane, stanovanjske izgradnje in urejanja zdravstvene službe. Uspehe dosegajo tam. kier zbor proizvajalcev, ObSS in organi delavskega samoupravljanja napravijo konkreten program ter ugotove. kaj je v občini proizvajalcem in prebivalstvu najnujnejše. ali menza ali stanovanja in na takšnem jasnem načrtu pričrio zbirati sredstva iz skladov za skupno porabo gospodarskih organizacij.
Tako vsklajeni napori sindikatov in družbeno upravnih organov v občinah zagotavljajo napredek v življenjskem nivoju. ki se za zdaj kaže v nekaterih občinah morda samo v boljši družbeni prehrani, v organizaciji toplih obrokov namesto suhih malic itd. Z nadaljnjo krepitvijo te linije pa bodo proizvajalci v občini lahko reševali postopoma tudi druga vprašanja.
Da bi analiza o delu občinskih zborov proizvajalcev imela svoje koristne posledice, nameravajo občinski sindikalni sveti v ljubljanskem okraju na svojih občnih zborih te in druge ugotovitve posebej proučiti, da bi lahko sprejeli ustrezne zaključke.	Jože Jager
Tople malice v mariborski tovarni pohištva
Delavci Tovarne pohištva v Mariboru bodo menda v kratkem prejemali toplo malico. Ker v podjetju nimajo primernih prostorov, kjer bi enolončnice pripravljali, jih bodo v začetku vozili iz .^delavske restavracije tovarne gvtomobilov.
Na občnem zboru sindikalne podružnice so razpravljali še o delovnih pogojih v tovarni, ki niso najboljši. Podjetje bo posvetilo vso skrb obnovi tovarne.
V okviru sindikalne organizacije delujejo tudi nekatere športne sekcije. Letos so ustanovili strelsko sekcijo, ki je v njej 55 strelcev, medtem ko hna brodarsko društvo »Jambor« Zt članov.
3EL0 V SINDIKATU POMENI
Veliko družbeno odgovornost
Ma občnem sbom sindikalne podružnice ljubljanskih kliničnih bolnišnic
Sindikalna podružnica ljubljanskih kliničnih bolnišnic je ena izmed najmočnejših v Ljubljani, saj šteje več kot dva tisoč - članov. 2e samo to daje sindikalnemu delu v tej ustanovi poseben pečat: dobro ali slabo delo se zrcali v življenjskih in delovnih razmerah dveh tisočev ljudi ter leži potemtakem na ramah odbornikov zelo velika odgovornost. Razen tega je še značaj ustanove tak, da so v njej zaposleni nenehno v stiku z bolnimi ljudmi, ki, pričakujejo od osebja bolnišnice posebno razumevanje težav vsakega izmed njih posebej in so občutljivejši za morebitni slab in nemaren odnos do njih kot pa zdravi ljudje.
Vendar je to le nekaj objektivnih okoliščin, v katerih se .oblikuje delo sindikata v tej ustanovi. Samo lani se je v njej na novo zaposlilo 270 ljudi, prav toliko jih je odšlo. — Večidel so to nekvalificirana dekleta, ki so prišla z dežele in nimajo v mestu niiti stanovanj niti urejene p'rehraoe.
TOČNEJE KAŽE RAZMEJITI DELO STROKOVNIMI DRUŠTEV IN DELO SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Prezreti tudi ne smemo dejstva, da je skoraj vse zdravstveno osebje organizirano v svojih strokovnih društvih (zdravniki, medicinske sestre, bolničarji, fizioterapevti itd.) in preko njih urejajo tudi svoje gmotne zadeve. Ta društva pa prevzemajo nase dostikrat tudi čisto sindikalne naloge, ki ne sodijo v njihovo območje. Posledica tega pa je, da strokovno osebje podcenjuje sindikalno podrhžnico ustanove in se brani dela v njej.
Sploh kaže posebej opozoriti na posebnost sindikalnega dela v takem kolektivu, kjer so strokovni delavci organizirani posebej v strokovnih,društvih. V teh društvih so namreč dokaj močne težnje, da bi postala v določenem smislu sindikalna organizacija. Povsem v redu in prav je, če svoje članstvo strokovno izobražujejo, ga seznanjajo z najndvejšimi dosežki znanosti, novimi delovnimi metodami in podobnim. Tudi ni napak, če si prizadevajo uravnavati nesorazmerja v prejemkih, ne bi.se pa smelo društvo preleviti v kolektivnega zagovornika napak katerega izmed svojih članov niti ne more mimo proučevanja organizacije dela in oblikovanja etičnih vrednot zdravstvenega delavca. V društvih je celo najprimernejše mesto, da se pogovore o kvaliteti dela in da odkrito opozarjajo na nepravilnosti v strokovnem delu, bodi v odnosu do bolnikov, bodi glede porabe zdravil itd. V določeni meri se njihove naloge res prepletajo z delovanjem sindikalne podružnice in prav zato ne bi bilo napak, da občni zbor te stvari jasno razmeji.
Sindikalni podružnici pa tudi ni uspelo pritegniti teh ljudi; le-ta ni našla prayega mesta v življenju ustamoive in so se pečali boli z nakupi, organiziranjem občasnih prireditev, dopustov kot pa s poglobljenim političnim in izobraževalnim delom ter s prizadevanjem, da bi izboljšali življenjske in delovne pogoje zaposlenih. Seveda ni moč trditi, da žp doslej ni bilo poskusov, da bi reševal; nekatera najbolj pereča življenjska vprašanja kolektiva, saj jim je uspelo skoraj docela urediti vprašanje prehrane zaposlenih. Vendar so bili sindikalni odborniki prepuščeni največkrat sam: sebi, uživali dokaj skromno podporo komunistov, pri urejevanju n. pr. stanovanjskega vprašanja pa so naleteli skoraj na povsem gluha ušesa pristojnih organov.
ZAKAJ SE ZASTOPNIŠTVO NI OBNESLO?
Sindikalno delo se je odvijalo v glavnem v 19 pododborih. Ti so reševal; svoja vpra-
šanja bolj ali manj uspešno, najbolje seveda tam, kjer so uživali vsestransko podporo osnovne organizacije Zveze komunistov. Osrednji odbor pa so sestavljali predsedniki vseh pododborov. T; so bili izvoljeni največkrat iz vrst zdravnikov, bolj zaradi njihove avtoritete kot pa iz prepričanja, da bodo oni najboljši sindikalni delavci. Zdravniki pa so največkrat že tako obremenjeni s svojim strokovnim delom, da se niso utegnili posvetiti problemom sindikalne podružnice, oziroma pododbora in so to delo prepuščali največkrat administrativnemu osebju, pri čemer se je dogodilo tudi to, da je aktivno deloval v sindikatu tudi kdo, ki ni bil njegov član.
Seveda je taka sestava centralnega odbora sindikalne podružnice hromila njegovo delo, bil je težko sklepčen ald pa so predsedniku pošiljali na seje svoje namestnike. Sam pa tudi v takem sestavu ni uspel osredotočiti svojih sil na naj-, bolj pereča vprašanja kolektiva kliničnih bolnišnic. To so že sami spoznali in nameravajo predlagati občnemu zboru, naj bi v bodoči izvršni odbor ne volili ljudi po predstavniškem sistemu, marveč take, ki se bodo lahko poglobili v delo celotne podružnice.
VAŽNEJŠA JE PODPORA
DRUŽBENIH SIL KOLEKTIVA »NOTRANJIM«
Članom organov kot
NJIHOVO ŠTEVILO
Vzemimo iz številnih problemov, s katerimi se je, odnosno naj bi se ukvarjala sindikalna podružnica kliničnih bolnišnic, le nekatere. Med prve sodi vsekakor sodelovanje pri družbenem upravljanju.
Nekateri v kliničnih bolnišnicah menijo, da je njihov kolektiv prešibkd zastopan v upravnem odboru bolnišnic, prav tako pa tudi v upravnih odborih posameznih klinik. — Pravijo namreč, da je toliko notranjih problemov* da bi moralo biti več • »notranjih« članov upravnih odborov kot po »zunanjih«. Istočasno pa sami naglašajo, da hi se upravni odbori ne smeli ukvarjati zgolj z vprašanji določene klinike, ampak da bi morali obravnavati posamezna vprašanja z mnogo širših vidikov, s stališča naše celotne zdrav-stvene. službe, kar pa spet govori za močnejše »zastopstvo« zunanjih.
Dosedanja praksa kaže, da se tisti predstavniki kolektiva, ki jih je sindikat predlagal v upravni odbor, skoraj dosledno niso posvetovali bodi s pododborom, bodi z izvršnim odborom sindikalne podružnice o problemih, o katerih so razpravljali na sejah upravnih odborov. Vsak izmed njih je za-
to ni nikakršna posebnost kliničnih bolnišnic, saj tudi v drugih organih družbenega upravljanja ugotavljajo iste pomanjkljivosti. Ce b; namreč sindikat pripravil temeljite analize z določenimi predlogi in bi jih »notranji« ‘član upravnega odbora predložil na seji, bi se prav gotovo ne pripetilo, da bi pametnih in umestnih predlogov in zamisli ne upoštevali tudi »zunanji« člani odbora. Ne gre torej toliko za razmerje med številom zunanjih in notranjih članov, ampak za to. kdo postavlja na dnevni red probleme in kdo jih bolj temeljito dokumentira. To pa je zelo obširno področje, na katerem bi se sindikat lahko še zelo uveljavil.
Položaj v kliničnih bolnišnicah pa je danes tak, da dobe upravni odbori vsak mesec obračun stroškov, izračunan na erj oskrbni dan. Tako ne morejo vedeti, kolikšni so dejanski stroški, niti ne dobivajo računov za posamezne storitve ali usluge v potrditev,. da so bile zares opravljene. Iz uprave jim sporoče le,' koliko denarja jim je ostsalo na posameznih skladih. Tako je upravnemu odboru zares težko gospodariti. To je vsekakor ena izmed pomanjkljivosti, na katero bi moral opozoriti ^indikat družbene organe upravljanja. Podobnih vprašanj pa je prav gotovo še več.
STANOVANJSKA ZAGATA
Najbrž bi našli zelo malo kolektivov pri nas, kjer bi bila stanovanjska stiska tako huda kot je v kolektivu kliničnih bolnišnic. To nedvomno vpliva . tudi na delovno vnemo in posredno tudi na odnos do bolnikov. Po anketi, ki jo je lani razpisal okrajni odbor zdravstvenih delavcev, 21,4 odstotka zdravstvenih delavcev nima lastnega stanovanja. V bolnišnici je danes več kot 560 prosilcev za stanovanje. V eni sobi stanuje tudi po 13 oseb, na nevrološki kliniki pa spita celo po dva na eni postelji. Po hudih naporih jim je uspelo dobiti nekaj denarja in grade 22 stanovanj. To pa je le kaplja v morje. Predlagali so. naj bi jim občina pustila sklad za stanovanjsko izgradnjo, ki znese okrog 30 milijonov dinarjev na leto. Tudi s tem stanovanjske stiske ne bi rešili, imeli bi pa vsaj perspektivo, da bo čez leta rešena. Na občini pa so naleteli na gluha ušesa, istočasno pa pošiljajo vse prosilce za stanovanja iz bolnišnice na upravo bolnišnice, da jim ona preskrbi stanovanje ...
Ustanovili so že stanovanjsko - zadrugo, uprava jim je odstopila parcele, vendar stvari zelo počasi napredujejo.
Morda ie nerešeno stano-
stopal le svoje stališče. Sicer pavanjsko vprašanje tudi eden
K« Pl USLUŽNOSTNI OBRATI?
Upravni odbor posredovalnice za delo v Slovenj&kih Konjicah je pred kratkim napravil analizo o zapo-slenih delavcih v občini in o tistih ljudeh, ki so brez stalne zaposlitve, dobivajo pa denarno podporo. Podatki podjetii kažejo, da je število novozaposlenih delavcev letos naraslo- Tudi v prihodnjih letih bodo industrijska podjetja zaposlila za okrog pet odstotkov delavcev več (seveda, .če se bodo podjetja močneje širila).
V večini podjetii primanjkuje kvalificiranih delavcev, pa tudi tehničnih strokovnjakov. Problem rešujejo z vajenci, ki pa bodo svoje delo v celoti obvladali šele po nekai letih. Mimo tega prirejajo gospodarske organizacije tečaje, ki jih obiskujejo zlasti' delavci, ki že dlje časa opravljajo nekatera dela, nimajo pa še potrebne kvalifikacije. To pa je le začasna rešitev. Strokovni in tehnični kader bodo podjetja dobila s šti-
pendiranjem mlajših študentov. Mladi ljudje se .raje odločajo za nekatere poklice kot na primer ključavničarje, električarje in mehanike, mani mladine Pa za poklic kovača, kopitarja in podobno. To lahko trdimo tudi za trgovino, ki težko dobi moške vajence,
V konjiški občini le -med začasno nezaposlenimi precei žensk, zlasti mladih deklet in žena.	,
Od preko sto prijavljenih delavcev. ki bi se radi zaposlili. ie četrtina, ki bi se pravzaprav morali zaposliti, medtem ko bi se dve tretjini žensk zadovoljilo z sezonskim delom v kmetijstvu, žene bi večidel rade delale-v tovarnah, čeprav je znano, da konjiška industrija ne more zaposliti veliko žensk (kovinska, usnjarska in lesnopredelovalna). Zato bodo v Konjicah morali razmišljati o novih obratih, ki bi zaposlili žene.
L. V.
izmed vzrokov, da sindikalno delo te podružnice šepa, saj so pritiskali na marsikatero kljuko, pa niso Zaleteli na razumevanje.
Tesnejše sodelovanje v organih družbenega upravljanja kliničnih bolnišnic, bolje: aktivno udejstvovanje v njih, še nadalje vztrajno prizadevanje za rešitev stanovanjskih razmer zaposlenih, zlasti pa politično izobraževalno delo, da bi bil odnos do bolnikov boljši, o čemer bomo posebej pisali v prihodnji številki — to so temeljna vprašanja, s katerimi se bo moral baviti bližnji občni zbor sindikalne podružnice ljubljanskih kliničnih bolnišnic. Hkrati pa ■bo moral seveda postaviti takšno organizacijo sindikata, ki bo omogočala uspešno udejstvovanje slehernemu članu. kolektiva.	V. J.
VRHNIŠKA RAZGLEDNICA
Tovarna usnja na Vrhniki skrbi za stanovanja svojih delavcev. Gradijo nov stanovanjski blok (postavlja ga vrhniško gradbeno podjetje »Remont«), ki bo dvonadstropen in podkleten; v njem bo 14 novih sodobno narejenih stanovanj.
Ali poznate življenje vajencev?
I/
Zadnji čas mnogo govorimo-in pišemo o reformi našega šolstva. V pripravi je tudi reforma vajenskih »In strokovnih šol, toda dokler ne bodo »reformirani« ljudje, ki so v prvi vrsti poklicani za to, da ustvarjajo človeške odnose do naše vajenske mladine, bodo besede o reformi vajenskih šol le besede. Vajenci in učenci strokovnih šol prav tako potrebujejo nego in pozornost — če ne še bolj — kot druga učeča se mladina; in to v šoli kakor tudi v delavnicah ali doma. Kakšen odnos do vajencev pa imajo nekateri še dandanes, naj pokaže nekaj sličic iz življenja vajencev;
POPRAVNI IZPIT ZARADI IZPITA.. .
V	neki vajenski šoli je začel poučevati tudi mlad mojster, ki nj trpel vajenca Boštjana. Fant se je mojstru zameril že v šoli. Tako je pritiskal, da je fant izgubil veselje do njegovega predmeta.
Ob zaključku šolskega leta sem opazil, da ima fant nezadostno oceno, izvedel pa sem tudi, da je prepričan, da ocene . ne bo več popravil inj da ne bo naredil zaključnega izpita.
»Zakaj se ne učiš, Boštjan,« sem ga vprašal.
»Saj nima smisla!« je zamahnil z roko. »Mojster me ne more videti, ker sem se mu zameril v delavnici, pa me je položil, da ne bom pripuščen k zaključnemu izpitu v poletnem roku. Popravni izpit bom imel, pa če se gulim noč in dan.«
»Mislim, da pretiravaš. Prosi ga, naj te izpraša še enkrat, da boš popravil nezadostno oceno!«
»Nobenemu predmetu nisem posvetil toliko časa kot prav temu, pa sem vseeno dobil nezadostno oceno. Snov obvladam prav tako dobro kot pri drugih predmetih, kjer imam prav doore ocene. A mojster me je pritiskal in zasmehoval tako dolgo, da . sem nazadnje sam odnehal; saj je dejal, da k zaključnemu izpitu ne bom mogel, pa' če se tudi obesim.«
Fant se ni obesil; po treh mesecih je opravil izpit pred komisijo, toda tri mesece ie bil ob pomočniško plačo. Delal je popravni -'it zaradi izpita, ker je tako želel mojster, k; ni znal odpuščati , malenkostnih prekrškov, kakršne zagreši mlad človek vsak dan.
V	šoli na dov.olj samo predavati. Učitelj mora biti tudi vzgojitelj, znati mora tudj odpuščati, vzgajati in prepričevati.
Vprašujem se, aii je bil to osumljen primer. Kdor ima z
vajenci tesne človeške stike, bo vede;, da ni bil. V reformirani šoli pa se takšne nepravilnosti nu bi smele ponavljati.
v SESTANEK Z MOJSTRI IN STARSl
Po fedovalni konferenci, ki so na njej obravnavali uspehe in neuspehe vajencev, se je učiteljski zbor želel sestati z mojstri in starši učencev vajenske šole Udeležba je bila razveseljiva, saj so se sestanka udeležili skoraj vsi povabljenci. Razredniki so poročali, ravnatelj šole pa je obširno govoril o nujnosti šolanja vajencev, da bi tako dobili strokovni kader. Pa vstane med razpravo neki mojster in pravi;
»Vajenci v šoli samo lenarijo. Včasih ko sem bil še jaz .mlad, ni bilo toliko pouka, pa smo se vendarle vsega naučili.«
Njegovo modrovanje je prekinil splošen smeh. Ko pa sem se posebej pozanimal, kdo je ta čudoviti mojster, sem izvedel, da ima v delavnici več vajencev. Najmlajši je »pobič za vse«; mojstrovi ženi pomiva posodo, pestuje otroka, okopava vrt in čaka, kdaj bo minila ta »pripravljalna doba« za vstop v delavnico, kdaj bo prišel čas, da bo smel tud,; on prijeti z.a delo v delavnici. Verjetno bo »rešen« šele takrat, ko bo najstarejši vajenec položil pomočniški izpit, ko bo mojster najel novega najmlajšega vajenca — »pobiča za vse« — in ko ga bo le-ta zamenjal pri delu v kuhinji ter ga »izrinil« v delavnico.
V šoli je bil fant priden, prizadeven in miren. Rad je hodil v šolo, a mojster ga je še raje pridržal doma, kadar je le mogel.
Nekega dne pa se je dečko naveličal hlapčevati mojstru, ki je menil, da mu je vajenec samo v breme. Našel je drugega mojstra in prišel je dan, ko je morala mojstrova žena sama pomiti posodo...
Mislim, da je fant storil prav. K reformi vajenske šole in k odnosom mojstrov do vajencev je prispeval delež, ki je vreden vse pozornosti.
»od Šestih do Šestih
DELAMO, NIKOLI MU NE USTREŽEMO!!«
Tako mj je dejal v opravičilo vajenec, ki ni napisal domače naloge.
»Zares nisem utegnil,« se je opravičeval. »Glejte, vsak dan vstanem že ob petih zjutraj, ob šestih sem že v delavnici. Delam do opoldne, to je šest ur. Opoldne imam eno uro odmora.
vinuiniiMiuiiiiiiHiKBiinMMMiiiuiMHMiiiiinuniiMiiuifflfflmMHiiiniiiiiin

llll!ll!ll!!lll!llllllll!ll!!l!!llllll!lllllllll!llllllj[|l!
Sveti delavnic
Ze dalj časa opažamo zlasti v delovnih kolektivih precejšnje pomanjkljivosti v sistemu rednega šolanja mladih ljudi. Osnovna pomanjkljivost je v tem, da šola -.časih slabo in ozko pripravlja ter vzgaja delavca le za delovno mesto in ne upošteva drugih potreb.
Sedanji sistem delavskega in družbenega upravljanja ima za cilj vključiti v reševanje družbeno ekonomskih vprašanj strokovnega delovnega človeka. Sedanji način vzgoje pa te zahteve ne dovoljuje in ne upošteva, da mora biti dober proizvajalec tudi dober upravljavec, zlasti še, ko govorimo o mladih delavcih.
V zvezi s tem pripravlja posebna komisija pri Svetu .za šolstvo predlog učnega načrta #ružbeno-ekonomske vzgoje na
vajenskih, industrijskih in srednjih strokovnih šolah, "a-ko bo že v drugem polletju tekočega šolskega leta uresničen predlog organizacije LM ip sindikatov. Se vedno pa je doslej ostalo nerešeno vprašanje sodelovanja učencev industrijskih šol s praktičnim poukom pri upravljanju lastnih delavnic. 'Zato je dal Centralni komite LMS pobudo za ustanovitev posebnih organov »svetov delavnic.«
Upravljanje delavnic ob sodelovanju učencev predstavlja nov pomemben prispevek k uveljavljanju naprednih teženj v našem šolstvu. Tako. se bo teorija že v šoli lahko povezovala s prakso, pri učencih pa se bo oblikoval povsem nov odnos do dela. Znano je, da učenci v delavnicah izdeluje-
jo določene izdelke ali polizdelke, jih kasneje vodstvu delavnice ali šole predajo in z ustvarjenimi sredstvi krijejo del stroškov. Ce učencem zaupajo tako odgovorno, včasih zelo samostojno delo, potem je povsem razumljivo, da jih lahko vključimo tudi v odločanje o problemih delitve sredstev. Po sedanjem predlogu CK LMS, ki predstavlja osnovo za začetek dela na tem področju ter odpira nadaljnje možnosti za razpravo, naj bi bili sveti delavnic tudi pri kmetijskih šolah, Gostinski šoli v Ljubljani in naj bi povsod, kjer je organizirana praksa učencev, postali tl zavodi tudi šola za upravljanje. V svetih delavnic naj bi bili dve tretjimi članov iz dijaških vrst, ostali pa tz vrtat redno zaposlene delovne sile, predavateljev praktičnega ir. teoretičnega pouka in, kolikor je šola vezana na nek. delovni kolektiv, tudi njegov predstavnik.
Svet delavnice naj bi izvolili n,a sestanku šolske skupnosti in ostalih članov kolektiva. V njem pa bo od 15. do 50 članov, kar je odvisno od števila učencev na- šoli. Svet delavnice bo imel tudi svdj upravni odbor. Prav tako pa gradivo točno predvideva, kako bodo urejena tudi vsa ostala vprašanja, zlasti odnosu s šolskim odborom, upravo šole delavnice in slično.
Organizacija LM meni, hal rešujejo sveti delavnic predvsem naslednja vprašanja: sprejemajo pravila delavnice, delovni načrt in predračun dohodkov in izdatkov, potrjujejo zaključna račun, odločajo o delitvi sredstev in različnih skladov, gospodarijo z osnovnimi sredstvi .delavnice, sodelujejo pri praktičnem pouku. Dalje naj odločajo tudi o pokva-lah in nagradah učencev. Svet delavnice je dolžan
skrbeti za higiensko tehnično zaščito, odloča naj o povrnitvi škode, ki jo povzroče učenci pri praktičnem pouku, ima naj pravico sodelovati pri ocenjevanju praktičnega pouka, ki ureja vsa ostala vprašanja, ki zadevajo normalno delo delavnice. Mnoga vprašanja so sicer še za razpravo, ob njih se marsikomu, zlasti tistim, ki z nezaupanjem gledajo na mladino, porajajo različni pomisleki. Najboljš' odgovor na vse to bo verjetno dala praksa in verjetno izpopolnila sev-dainja stališča.
Za našo skupnost je predvsem važno, da to pobudo podpirajo nekatere šole zlasti navdušeni pa so učenei sami. Pred nje se sicer postavlja velika odgovornost, ki jo-bodo lahko izpolnjevali samo ob pomoči vseh ostalih, ziasti članov Zveze komunistov in sindikalnih organizacij.
M. Ružič
Zdirjam domov — 20 minut imam do doma — v naglici zmečem vase kosilo, potlej pa se s polnim želodcem spet spustim v tek proti delavnici, da sem do trinajste ure na mestu. Tako gre iz dneva v dan. Ce zamudim samo minuto, me mojster nahruli. Se najraje sem v šoli. Tukaj s.i vsaj odpočijem.
Želodec me boli; najbrž imam povešenega. Moral bom k zdravniku in to vse zato, ker po jedi nimam minule odmora.
Popoldne delam od trinajste do osemnajste ure, to je pet ur. Enajst ur delam dnevno. Delo je težko. Po končanem delu grem domov. Umijem se, a utrujenosfne popusti. Preveč sem utrujen, da bj mogel pisati še domače naloge, risati risbe, pisati in risati v Delavniškj dnevnik. Risbe zahtevajo mnogo časa in natančnosti. Vse to' odlagam za nedeljo. Zares ne morem .vsega hkrati. Prostega časa ne poznam. Ob nedeljah rišem od zore do mraka. Mislim, da je v učnem načrtu preveč snovi, ali pa meni primanjkuje časa za učenje, ker delam dnevno tri ure dlje kot drugi vajenci, katerih mojstri spoštujejo osemurni delavnik. Zanima me šport, a zanj ni časa. Enkrat na mesec grem v kino. To je vsa1 moja zabava in oddih. Za branje knjig ni časa.«
Govoril je kot starec. Iz njegovih besed je zvenel obup.
»Dobro, ne bom te več obremenjeval z domačimi nalogami, a bojim se, da samo p poukom v šoli, brez vaj in samostojnega dela doma ne bo-š usvojil vse snovi; ki jo predpisuje učni načrt. A zakaj te mojster izkorišča?« sem vprašal.
»Samo enkrat v vsej učnj dobi sem ga vprašal,« je odgovoril, »pa mi je dejal:	Ce ti ni
všeč, si poišči drugega mojstra! Zato raje molčim in trpim.«
Slišal sem, da je uprava šole tega mojstra že posvarila, da je tudi šolski odbor razpravljal o tem, kako izkorišča vajence. Posredovanje pa je bilo pri tem trmoglavcu zaman. Mislim, da bi bilo prav, če bi takim mojstrom naša oblast prepovedala jemati vajence v uk.
OJ. TI DOLGA, DOLGA POT...
Vajenski domovi, kjer bi bili vajenci oskrbovani po zgledu dijaških internatov, so še redki, zlasti v manjših industrijskih krajih. Nihče pa si jih bolj ne želi kot učitelji vajenskih šol in tudi tisti vajenci, ki jim pot od doma do delavnice oziroma šola pije kri.
Pridnega fanta učim, a pogosto zamudi pouk. Res je, da pričnemo s poukom že ob sedmih zjutraj, a tudi delo v delavnici ne prične pozneje.
»Ob petih zjutraj vstajam.« je odvrnil. »Dokler sem imel kolo, je še šlo. Pa tisto kolo je bilo stara krača. Danes je nerabno. Peš moram na delo ali v šolo. Moj dom pa je od šole in delavnice oddaljen skoraj polni dve url. Kadar dežuje, pridem v šolo oziroma delavnico ves premočen. Pri dveur-nem pešačenju dežnik ne po-’ maga dosti. A v šolo grem rad. ker je v učilnici toplo, v delavnici je pa mrzlo, da me zebe. ko se mokra obleka in obutev sušita na meni. Kako bo pozimi, sam ne vem. Moj dom je v hribih, daleč od prometnih poti. Včasih zapade meter visoko snega. Lani sem ga gazil do pašu. Prehladil sem se in obležal, ker sem dobil pljučnico.«
O O TEBI, n/OJEM DELU • TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH RISE »DELAVSKA ENOTNOST«
»Ali' nimaš sorodnikov v bližini delavnice in šole?«
»Nikogar nimam. Mati je vdor va; ko bi tudj koga imel, bd ne mogla plačevati vzdrževalnine zame,«
Opravičujem mu zamujanje pouka. Fant je priden, a bolehen. Bo vzdržal do konca učne dobe?
Za takšne fante bi morali poskrbeti in jih uvrstiti v vajenske domove. Kjer pa teh ni, je težko s šolsko reformo.
Lojze Zupanc
Kie je zapisano?
Obenj, zbori sindikalnih podružnic so skorajda že zaključeni. V nekaterih okrajnih sindikalnih svetih, na primer v Mariboru, Ljubljani in drugod mora opraviti občne zbore le še nekaj posameznih podružnic. Iz splošne ocene, ki smo jo lahko razbrali iz razprave na seji predsedstva, je moč zaključiti, da so povsod sindikalni odborniki dobro pripravili poročilo, da je bila razprava sproščena, vendar ...
Zakaj smo se ustavili ob tej besedici? Zato, ker so ponekod sindikalni odborniki naleteli na nerazumljiv odnos. Upravnik podjetja »Vino« v Mariboru na primer ni hotel posredovati sindikalnim odbornikom nikakršnega gradiva o finančnem in gospodarskem položaju podjetja. Ce se sindikalni odborniki znajdejo pred takšno zapreko, potlej je res težko razpravljati, ali je bilo v podjetju storjeno vse, da bi bil dohodek čim večji, da bi porasla produktivnost itd. Se več. Odnos tega upravnika do sindikata osvetljuje njegova izjava, češ da bi pognal iz podjetja tudi vse odbornike iz višjih sindikalnih vodstev, ki bi terjali takšne ali podobne podatke.
Žal, takšen primer se je tudi dogodil. Pred dnevi so se zbrali uslužbenci in delavci Sole za varilno tehniko v Mariboru (ta šola je podružnica Zavoda za varilno tehniko v Ljubljani). Namen sestanka je bil dvojen: in sicer, da bi se članstvo pomenilo o ustanovnem občnem zboru sindikata in da bi se ob tej priložnosti tudi pomenilo o nekaterih perečih notranjih problemih. Na sestanek kolektiva, da tako rečemo, je bil povabljen in je tudi prišel direktor Zavoda za varilno tehniko. In nanj sta prišla tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta. Center-Maribor ter član delovne inšpekcije.
Tedaj pa se je dogodilo nekaj, kar je za današnji čas pravzaprav nerazumljivo. Direktorju Zavoda za varilno tehniko ni bilo po-všeči, da sta bila na sestanku prisotna ta dva, to je predstavnik sindikata in delovne inšpekcije. Zahteval je, naj s sestanka odideta. In ko mu je predstavnik delovne inšpekcije povedal, od kod je, potlej je dirtektor Zavoda- zahteval od tovarišev, naj mu pokažeta uradni list, kj v svojih členih dopušča in predpisuje, da se lahko takšne osebe udeleže sestankov.
Mislimo, da komentar ni potreben oziroma da bi biio treba za takšen odnos poiskati v Uradnem listu člen, ■ki govori, kdaj lahko kolektiv predlaga razrešitev voditelja podjetja ali ustanove.
i
Peter Dornik
/
SE m PRILOŽNOST Zi IZPOPOLNITEV IZOBRAZBE
Večerne politične šole
Čiovefc se uči vse življenje. To je osnovni zakon življenja in napredka, zakon našega socialističnega razvoja. Iz dneva v dan opažamo nove objekte, nove proizvajalne naprave, nova sredstva, nove proizvode. Vse to so proizvodi dela in v vsakem od njih je več znanja. Vse, kar novo raste v razvoju tehnike, gospodarstva, socalne in zdravstvene zaščite, kulture, je predvrnon proizvod znanja. Pa ni dovolj samo, da se razvijajo sposobni ljudje, ki ustvarjajo take zamisli, temveč je pogoj nadaljnjemu napredku predvsem nenehna rast izobrazbe proizvajalcev. Samo to obeta narodu bodočnost, napredek.
Prvo elementarno znanje pridobiva človek v šoli. Šolska reforma. ki jo pričenjamo uresničevati pri nas, naj zagotovi, da bo šola dala čimveč sodobnega in praktičnega znanja. Zlasti je ta proces važen za osnovno šolo, ki daje temeljno izobrazbo veliki večini prebivalstva. Leta 1957 je končalo osnovno šolo v Jugoslaviji 378.000 mladincev in mladink, strokovne šole za kvalificirane delavce 34.000, vse vrste srednjih šol (od gimnazij do tehniških in pedagoških) pa 23.000. Poleg mladine pa so šole. obiskovali odrasli v posebej organiziranih zavodih ali oddelkih in te je 1. 1957 zaključilo 14.000 državljanov. Ti podatki zelo zgovorno povedo, da je več kot 85% državljanov, ki so v tem letu končali kako šolo (visoke šole tu niso upoštevane), končalo osnovno šolo, samo 15% pa je doseglo tudi določeno kvalifikacijo. Os-
Ta teden oerem
W. RETMONT:
„Kmetje“
Jesen, zima. pomlad, poletje in zopet jesen. Večno enako življenje in umiranje narave, ki ukiepa človeka v njegovo delovanje, ga spravlja v neprestano odvisnost in mu iz dneva v dan vzbuja bojazen, pričakovanje, veselje in obup.
Zaradi posebne, značilne simbolike je veliki poljski pripovednik Reymont vzel štiri letne čase kot okvir svojega znamenitega romana iz kmečkega življenja. V razdobju leta dni je pred nami razgrnil življenje poljske vasi in z njenimi prebivalci ustvaril izredno živo in prepričljivo galerijo likov, ki sodijo gotovo med vrhunske dosežke svetovne književnosti sploh.
Vsako umetniško delo je mogoče polno vrednotiti le glede na čas, v katerem je nastaiio. če upošlfcevamo to dejstvo, so Reymontovi »Kmetje« ena izmed tistih enkratnih umetnin, ki s svojo izpovedno silo na mah zavzamejo svet in postanejo splošna kulturna vrednota-Razen čudovitih, včasih naravnost pointilističnih opisov narave, podanih z nenavadnim posluhom in zavzetostjo ter vseskozi realistične in dramatične zgodbe — se »Kmetje« odlikujejo tudi s svojo izredno močno socialno problematiko.
Čeprav mineva že petdeset let, odkar je bilo delo napisano, smo pozneje v svetovni književnosti zasledili le malo del. v katerih bi bila socialna struktura vasi tako do kraja razčlenjena, V široki panorami kmetskega življenja in usod slika pisatelj zlasti bedo in pretresljivo brezupnost kmečkega proletariata in z zelo preprostimi sredstvi ustvarja verno podobo malih, trpečih ljudi, zlomljenih pod bremenom socialnih krivic in neusmiljene borbe za obstanek.
Ce smo dejali, da je treba literarno delo presojati s stališča časa in razmer, v katerih je nastalo, to še ne pomeni, da se je sila Reymon-tovih »Kmetov« s časom izgubila in da delo ne prenese današnjih, strogih meril. Kot pri vsaki resnični umetnini, je tudi pri tem patina časa vrednost le ohranila, ne pa uničila. •
Nedavna ponovna, pregledana izdaja »Kmetov«, — prvič so izšli v slovenskem prevodu že v letih 1929-31 pri Slovenski Matici — pomeni zato v^tkak*' razveseljiv do godek. Cankarjeva založba, ki je delo izdala v zbirki »Sodobni roman«, je s tem izkazala tudi potrebno priznanje avtorju, saj je bil že leta 1924 prav za omenjeno delo nagrajen z Nobelovo nagrado. Prevajalec dr. Joža Olonar je s svojim prevodom ustvaril eno izmed pomebnej-ših del slovenske prevodne književnosti. Zvest originalu je ohranil delu vso lepoto in poezijo, hkrati Pa ga je prelil v zelo lepo slovenščino, primemo vrednosti samega romana- Zato je ponovni izid »Kmetov« pomemben tudi z jezikovnega vidika.
MARIJA CVETKO
novna šola seveda ne more dati dovolj znanja za vse življenje. Njena naloga je, da človeku nudi osnovna spoznanja pa -da mu zbudi željo in potrebo po izpopolnjevanju in mu to tudi omogoči. Zato se v naši državi vse uspešneje razvijajo razne šole za odrasle, ki dajejo dopolnilno znanje in seveda tudi kvalifikacije. Med take šole moramo šteti tudi politične.
Politične šole so neke vrste strokovne šole. Te ne vzgajajo »politikov« v smislu nekega posebnega poklica, ker v deželi socialistične demokracije in družbenega upravljanja predstavljajo politiko interesi delovnega ljudstva in gibanja te skupnosti k napredku, miru in sožitju z drugimi narodi. Politične šole so šole najbolj praktičnega pomena, saj so se docela otresle klasičnega šolskega balasta in formalizma ter posredujejo predvsem praktično znanje, ki je potrebno v celi vrsti poklicev in družbenih funkcij. Zato uvrščamo politične šole v vrsto nadaljevalnih šol za odrasle, pri čemer je edina pomanjkljivost, da še tudi formalno dovolj ne cenimo te oblike izobraževanja. Ta kriterij pa nujno moramo spremeniti in upoštevati, da opravljena politična šola predstavlja dopolnilno kvalifikacijo, ki jo je pri izvajanju kadrovske politike treba vrednotiti. Ta kriterij bo postal veljavnejši prav kmalu, ker se število teh šol širi in ker bomo kmalu mogli zagotoviti širšemu krogu delovnih ljudi možnost obiskovanja teh šol.
To zagotavljajo večerne politične šole, ki jih ustanavljajo ljudske univerze in okrajni komiteji ZKS. V Mariboru, Celju, Kopru, Ptuju, Novem mestu, Ljubljani in drugih industrijskih centrih, nove oblike izobraževanja odpirajo vrata delavcem, mladini, uslužbencem, ljudem različnih slojev- in poklicev, članom Zveze komunistov, Socialistične zveze in Ljudske mladine, javnim družbenim delavcem in strokovnjakom. Zato tudi študijski načrti upoštevajo različne zahteve in različno stopnjo predznanja.
Večina teh šol je sprejela na-
črt programa, ki ga je po izkušnjah Politične šole CK ZKS priredila ideološka komisija CK ZKS. Načrt vsebuje 28 tem, ki so razdeljene v štiri skupine: politično ekonomijo in ekonomiko Jugoslavije, znanstveni socializem, delavsko gibanje ter subjektivni faktor. Seveda je ta načrt oslonjen na predelavo Programa ZKJ in se najtesneje navezuje na proučevanje notranjepolitičnih, gospodarskih in drugih problemov s posebnim ozirom na razmere v Kranju, kjer je šola. Prav zato tudi ta program ne bo povsem enak v vseh. krajih in za oddelke z različnimi zahtevami. To je nedvomno velika prednost političnih šol.
Politični ekonomiji je v tem načrtu predvidenih 12 tem, skoraj polovica: ^^blagovno gospodarstvo, presežno delo in presežni produkt, družbena reprodukcija, tendence razvoja sodobnega kapitalizma, naša povojna graditev, delavsko in družbeno upravljanje, naš industrijski razvoj in nadaljnje perspektive, kmetijstvo in socialistična preobrazba vasi, blagovni promet, finančni instrumenti, plačilni sistem ipd. — to je vsebina tega predmeta. Ekonomisti. ljudski odborniki, člani delavskih svetov in upravnih odborov, uslužbenci in delavci — vsi lahko ob takem programu izpopolnijo svoje znanje. Brez pretiravanja moramo ugotoviti, da bi moital tako znanje imeti sleherni, ki mu j'e zaupana kakršnakoli vodilna dolžnost.
Teme iz znanstvenega socializma nudijo vpogled v osnove marksizma in v družbeni razvoj. Nacionalno vprašanje, država, socialistična demokracija, ureditev Jugoslavije, komuna in njen mehanizem, organi družbenega upravljanja — skupno 8 tem — se navezujejo na prvi del programa. Strokovnjaku s takim znanjem in tako usmerjenostjo se ni treba bati, da bi se zaprl v ozek strokovnjakarski krog in nasedal birokratskim in tehno- -kratskim pojavom. Družbenemu delavcu bo nedvomno še laže opravljati njegovo vzgojno poslanstvo in spoznavati dialektično povezanost raznih pojavov, njih vzroke in posledice.
Tretji in četrti del študijskega načrta obravnava razvoj delavskega gibanja, sodobni socialistični razvoj in v tem okviru tudi načela naše zunanje politike. Vloga in pomen ZKJ v tem procesu je zajeta tudi v tem programu ih daje potrebno orientacijo slehernemu družbenemu delavcu.
Tako zaokrožen in bogat program študija ne samo sistemizi-
ra in izpopolnjuje znanje, ki si ga kopičimo s sodelovanjem v našem družbenem razvoju, temveč usposablja za temeljitejšo analizo raznih pojavov in za kvalitetnejše delo. To pa je tisto, kar današnji razvoj socialistične demokracije in organov družbenega upravljanja ne terja samo od vodilnega kadra, temveč od vseh delovnih ljudi, ki sodelujejo v usmerjanju našega nadaljnjega razvoja. To zahteva od nas množičen dotok novih članov v Zvezo komunistov, to zahteva dviganje mladih kadrov, krepitev dela v sindikalnih organizacijah, razvoj našega kmetijskega zadružništva, kulturno-prosvetriega dela itd. Ce kritično ugotavljamo, da bi že doslej utegnili več storiti za usposabljanje novih kadrov, potem morami. sedaj smelo podpreti te pobude. Kvaliteto teh šol zagotavljajo relativno močni predavateljski aktivi, ki so se razvili ob intenzivnem proučevanju Programa ZKJ. Naj navedemo samo podatke iz ljubljanskega okraja. Predavateljski aktiv pri okrajnem komiteju šteje 98 članov, pri tridesetih občinah pa v aktivih sodeluje 1200 predavateljev. Od teh jih ima 18% visoko in 71% srednjo'izobrazbo, ostali pa drugačne kvalifikacije, predvsem politične šole. Od teh tovarišev je 46% aktivnih družbenih delavcev, politične šole pa jih je opravilo 24%. Mnogo je med njimi prosvetnih delavcev in vodilnih gospodarskih uslužbencev. To omogoča, da se bo število teh šol nenehno večalo. Sredstva, ki jih ta način vzgajanja zahteva, so nedvomno zelo koristna investicija.
Večerne politične šole pa so tudi v organizacijskem pogledu zelo priporočljiva oblika. Okrajni komiteji bi jih mogli zasnovati tudi pri večjih delovnih kolektivih ali pa prirediti za specializirane kadre: prosvetne delavce, ekonomiste, pravnike itd. V tej sezoni jih bo v Sloveniji delovalo več desetin, na njihovih izkušnjah pa bomo prihodnje leto gradili širšo ideološko akcijo.
Avguštin Lah
Od »Slovenske Lipe« do Svobod
Vzpon in zaton »Vzajemnosti«
Delavsko izobraževalno, pravovarstveno in podporno društvo, o katerem smo pisali v prejšnji številki je uspešno nadaljevalo delo prvega slovenskega delavskega društva do začetka sedanjega stoletja, ko so se v podobnih kulturnih organizacijah združevali zavedni slovenski delavci od Trsta do Maribora. Imeli so svoje knjižnice, prirejali predavanja o najrazličnejših socialnih, kulturnih in znanstvenih temah, gojili petje, glasbo, uprizarjali igre itd. Vse to intenzivno prebujevalno delo je znova razburilo policijske oblasti in politične nasprotnike. Najbolj aktivni člani teh društev so bili železničarji, prav te pa šo železniške direkcne z raznimi izgovori stalno
Člani delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani 1881. leta
premeščale v druge avstrijske dežele, nekatere cplo v Bukovino. To je znatno zaviralo in oteževalo hitrejši razvoj delavskih kulturnih organizatij, ki jih je bilo treba poleg vsega združiti v skladno celoto z izrazitimi političnimi cilji. Delavski zaupniki so zato 5. septembra 1909 ustanovili v Ljubljani »Splošno delavsko zvezo Vzajemnost". Tej zvezi so se pridružila vsa že obstoječa delavska kulturna društva na Kranjskem, osnovale pa so se kmalu še številne druge podružnice v krajih, kjer še ni bilo delavskih organizacij (v Škofji Loki, v Tržiču, v Novem mestu, v Postojni itd.).
Splošni delavski zvezi »Vzajemnost« pa je bilo usojenih le nekaj let življenja. Vse njeno plodno kulturno delo je prekinilo predavanje, ki ga je imel Ivan Cankar 12. aprila 1913 v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani o temi: »Slovenci in Jugoslovani«. Kako je to predavanje učinkovalo na poslušalce in kaj je Ivan Cankar hudega povedal, je razvidno iz razpustitvenega odloka, ki ga je takratni c. kr. deželni predsednik baron Schivarz poslal predsedniku
»Vzajemnosti« Ivanu Kocmurju. V njem navaja, da je delavska zveza »Vzajemnost«) katere pravila je oblast odobrila 17. avgusta 1911 (dve leti potem, ko je bilo društvo ustanovljeno!), sporočila, kdaj in o čem bo Ivan Cankar predaval, deželno predsedstvo »pa je moralo na podlagi poročila zastopnika c. kr. policijskega ravnatelja spoznati, da je bilo predavanje čisto in izključno političnega značaja in da se je pisatelj Ivan Cankar v svoji strasti tako daleč spozabil, da je vzkliknil: MI, K AH NAS JE, MI VSI SMO TE MISLI, DA JE NAS EDINI CILJ, DA DOSEŽEMO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO, s čimer se je pregrešil zoper kazensko postavo«. Odlok nato prostodušno ugotavlja, da niso »niti načelnik društva niti društveniki ugovarjali, marveč z aplavzom pritrdjli« Cankarjevim besedam. Baron Schwarz se v tem svojem, v birokratskem slogu pisanem odloku, še nadalje hudo zgraža. Pravi, da je Cankar »izustil« še tele nemarne besede: »Avstrija je eksponent nemškega imperializma, ne pa država,« nato pa kljub temu, da ga je vladni zastopnik opomnil, še pristavil »nedostojno in nepatriotično opazko: pustimo Avstrijo v svojem lastnem dreku ...«
Ta prostodušna beseda našega velikega pisatelja je izzvala buren aplavz. »Na ta način — pravi dalje, baron Schwarz —• je
društvo prekoračilo svoj delokrog_______ je
sokrivo državi sovražnega in nepatriotič-nega vedenja in govorjenja pisatelja Cankarja« in je zato »razpustitev društva v zakonu popolnoma utemeljena«.
Delavstvo pa je bilo mnenja, da je razpustitev društva kljub plastičnim besedam Ivana Cankarja neutemeljena in je zato na deželni konferenci 11. .maja 1913 sprejelo resolucijo, v kateri ugotavlja, »da se zadnje čase na neumeven način prepoveduje delavske shode in obhode, razpuščajo delavka društva in zborovanja (razpust »Vzajemnosti« v Ljubljani, prepovedan obhod 1. maja v Ljubljani, razpuščen javni shod v Idriji, prepovedan javen shod na Jesenicah 1. maja), in poziva zato socialistične zastopnike v dunajskem parlamentu, naj pokličejo osrednjo ■ vlado na odgovor«.
Dunajska vlada pa ni hotela blamirati kranjske deželne vlade in razveljaviti raz-pustitveni odlok. Tretja skupna kulturna organizacija slovenskih delavcev je častno podlegla na besedah Ivana Cankarja. Nekaj let kasneje pa je podlegla tudi Avstrija, ker je trdovratno ostala prav tam, kjer jo je Cankar tako rad pustil.	Gh
PRVA LETOŠNJA PREMIERA DPD SVOBODA KRANJ
Ostrovski: GOZD
LJUDSKA UNIVERZA V HRASTNIKU JE ZAŽIVELA
IZOBRAŽEVANJE -GLAVNA NALOGA
Izobraževanje odraslih se je v Hrastniku vse do letos odvijalo povsem nenačrtno. Zato vsa ta leta poizkusi z Ljudsko univerzo niso uspeli. Zadovoljiv doprinos k izobraževanju odraslih so bili seminarji za novoizvoljene člane organov delavskega samoupravljanja in predavanja, ki jih je za starše organiziralo Društvo prijateljev mladine.
Tega se je zavedal. Občinski odbor SZDL v Hrastniku, ko je imenoval komisijo za izobraževanje odraslih, ki je takoj pripravila potreben centralni načrt izobraževanja v okviru Ljudske univerze Hrastnik in že določila teme in datume predavanj. Pri tem je komisijo vodilo načelo; »Od lažjega k težjemu« s posebnim ozirom na posamezna interesna področja poslušalcev. Ljudska univerza Ljubljana je” pri izbiri tem bila komisiji s svojim programom v veliko pomoč.
Predavanja bodo vsak drugi torek ob 16. uri v kinodvorani Svobode I in ob 18. uri v kino dvorani Svobode II. V šoli za starše pa bodo predavanja centralna v domu TVD Partizana vsak drugi petek.
Prvo predavanje je bilo v torek 18. 11. O temi »Naši ljudje po svetu« je predaval književnik Tone Seliškar 1® Ljubljane, obakrat pred polno dvorano.
Drugo predavanje je bilo v okviru šole za starše v petek 21. 11.:
o uvajanju mladega človeka v spolno življenje je govoril šolski svetnik profesor Gustav Sitih iz Maribora. Tudi tokrat so Hrastničani napolnili dvorano.
O Izobraževanju odraslih so temeljito razpravljali tudi na občnih zborih Svobod v Hrastniku in na Dolu ter na letni skupščini Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev občine Hrastnik, kakor tudi v sindikalnih organizacijah in terenskih organizacijah SZDL. Hrastniška mladina je preteklo nedeljo pretežni del razprave na občinski mladinski konferenci posvetila temu vprašanju.
Svobode so sklenile, da mora izobraževanje odraslih postati glavna oblika njihovega dela. Ugotovili so, da se tudi pevci, godbeniki in gledališki delavci ob pravilnem študiju lahko nauče ne samo peti, igrati na instrument ali na odru, ampak mnogo več. Pri pravilnem delu spoznavajo ljudi in dogajanja obdobja, v katerem je delo nastalo. Poudarili so, da gre pri tem predvsem za to, da našega človeka duhovno obogatimo, da ga izobrazimo in pripravimo za velike naloge v razvoju socialistične družbe.
Prva predavanja so dokazala, da je hrastniška Ljudska univerza letos pravilno zastavila svoje delo. predavanja imela toliko hvaležnih poslušalcev. Upamo, da bodo tudi vsa nadaljnja.	-h
Zavoljo objektivnih in subjektivnih težav, s katerimi se bori igralska skupina kranjske Svobode že vse odtlej, ko je po ukinitvi poklicnega gledališča prevzela na prešibka ramena breme kulturnega poslanstva poklicnih kolegov, je začela letošnja gledališka sezona malce pozno. Premiera satirične komedije A. N. Ostrovskega »Gozd«, na katero so se igralci pripravljali domala tri mesece, je bila v soboto, 6. decembra.
Vse prej kot spodbudne prognoze kranjskega gledališkega občinstva, ki izbiri tako težavnega dela niso obetale posebno uspešne uprizoritve, so to pot zadele v prazno. Brez zadrege lahko trdimo, da sodi uprizoritev »Gozda« med najuspešnejše, kar je dramska sekcija kdajkoli postavila na oder. Da je delo uspelo v tolikšni meri, gre nemalo zaslug nekaterim igralcem — gostom, ki so priskočili na pomoč Svobodi. Posebna mikavnost uprizoritve je bila zlasti v tem, da je v glavni ženski vlogi Raise Gurmižske nastopila članica Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Mihaela Saričeva. Tudi gostje Marjan Lombar (lakaj Karp), Miča Fajonova (Aksenja Danilovna), in Bogdan Fajon ((Genadij Neščastlivcev) so dokazali, da so igralci z lepim igralskim registrom in odrsko rutino.
Glavna misel komedije je: obsoditi plemenitaško družbo
carske Rusije,'ki tepta etična in moralna načela, da bi ustregla svojim umazanim interesom in strastem, obenem pa zagovarjati pravice ponižanih in razžaljenih malih ljudi.
Režija je bila zaupana režiserju Prešernovega gledafiišča Dragu Fišerju. Ne da bi se oddaljeval od avtorjevega koncepta, je znal delu vdihniti razgibanost, živahnost in predvsem temperamentnost. Dokaj spretno je uravnovesil komedijske elemente s tragičnim ozadjem, s čimer je dosegel lepo ubrano in sugestivno celoto. Sicer se je režiser poslužil realistične režije, ki je vtisnila komedijskim
prvinam efektnost, vendar je s finim posluhom in pravo mero vtikal v mnoge prizore nevsiljivo patetiko. Tudi sentimentalnim poltonom je znal prisluhniti in iz njih izluščiti bolečo vsebino. Brez škode pa bi se lahko izognil pretiranosti v zvezi s Petrovo sramežljivostjo v 1. dejanju in omilil krik Aksenije, preden se hoče utopiti v jezeru. Prvemu dejanju tudi ne bi škodovalo več dinamike, Vosmibratovu pa manj situacijskih premikov, zlasti v 3. dejanju. Tud; dikciji (Bpdejev, Bu-lanov, Peter) in pravilnemu na-glašanju bi morda kazalo v prihodnje posvečati več pozor-
nosti. Lektor bi imel polne roke dela.
Scena akad. slikarja Milana Batiste je bila stilno neenovita. Nihala je med realizmom (sprejemnica) in stilizacijo (gozd), kar delu ni bilo v prid. Sicer pa je bila funkcionalna.
Za igralce lahko na splošno rečemo, da so zaigrali sproščeno, kar pa jih ni zavajalo v nediscipliniranost, temveč v živahno vigranost.
Gledališko občinstvo, ki je obiskalo tokratno premiero v večjem številu kot sicer, ni bilo razočarano — doživelo je prijetno presenečenje.
S.S.
Pogovori mimogrede
Igram šele šest let
Prizor iz I. dejanja A. N. Ostrovskega komedije »Gozd«
Po premieri Kranjčeve drame »Pot do zločina« sem ga poiskal v garderobi stražiške Svobode. Igral je mladega Berdena. Dobro )e izoblikoval lik etično im moralno pokvarjenega človeka. Potem Ito se je očedil šminke in si odlepil brčice, je stal pred mano fant, prešerno nasmejan in skromen. Kdo bi mu prisodil 22 let, ko je bil še na odru?
»Janez Zupan — v civilni,« se je šegavo predstavil in. mi segel v roko.
»Kaj ste po poklicu?«
»Mizar sem — no, tako kot moj oče,« mi je brez pomisleka odgovoril.
»Se že dolgo bavite z igranjem?«
»Nekako šest let. Od 1952. leta sem član tukajšnje Svobode,« je pripovedoval. »Več sezon sem pomagal tudi v Prešernovem gledališču kot statist. Veste, moj oče je bil tamkaj zaposlen kot mizar. Najprej sem samo gledal poklicne igralce pri delu, potlej me je
Reprezentativna izdaja govorov in člankov maršala Tita
Zagrebška založba »Naprijed« bo za 40-letnico Partije izdala vse doslej objavljene govore in članke maršala Tita v reprezentativni izdaji v dvanajstih knjigah. Dela bodo izšla v cirilici in latinici na finem belem papirju in vezana v celo platno.
»Ti, črna zemljacc
Pod tem naslovom je berlinska založba »Aufbau Verlag« izdala zbirko jugoslovanske partizanske poezije. Slovenci smo zastopani z Zupančičem in Levcem. Posebno pohvalno je, da so prevodi zelo dobri, zbirka pa je tudi po svoji zunanjosti reprezentativna.
prijelo ... Zdaj menda brez odra sploh ne bi mogel živeti.«
»V katerih igrah ste nastopali?«
Ne da bi pomišljal, je začel naštevati:	»Mogočni prstan«,
«Cvrček na ognjišču«, »V soboto se poročim«, »Dobri vojak Švejk,« »Miklova Zala«, »Mariama Pineda«, »Matura« in še v nekaterih.
»Kaj menite o delu tukajšnje dramske sekcije?«
»Ni slabo, lahko pa bi bilo boljše,« je po kratkem pomisleku odgovoril. »Zdi se mi, da so nekateri člani sekcije precčlj občutljivi za grajo. Tudi disciplina šepa. Če režira tuj režiser, potlej je bolje. Igralci rajši hodijo na vaje. Nerodno je tudi to, da so po navadi predsedniki dramske sekcije prezaposleni z drugimi opravili, zato se tudi ne morejo posvečati delu sekcije.«
»Kaj bi vi storili za boljše delo sekcije, če bi bili njen predsednik?«
»Če bi bil jaz predsednik?« se je v zadregi nasmehnil. »Predvsem bi skušal držati z igralci tesnejše stike. To daje ljudem voljo do dela in vero vase.«
»S čim se še ukvarjate v prostem času? Vsega menda ne posvečate odrskemu delu?«
»Pravzaprav mi prostega časa ne preostane mnogo Z dela se vračam precej pozno. Kadar utegnem, berem.«
»Kakšna literatura vam je najljubša in kateri pisatelji?«
»Včasih sem rad segal po razburljivih zgodbah, zdaj sta mi pa Cankar in Finžgar zelo pri srcu.«
»Kaj pa film?«
»V filmu skušam najti tisto.
Jana/ Zupa..
kar so mi včcjHh nudile kvalitetne gledališke predstave. Veste, pa plešem tudi rad...«
Utihnil s j e in me v zadregi 'pogledal. Podoba je bila. kot bi se plesa sramoval.
»Nič ne marajte,« sem ga potolažil. »Kdo se ne bi rad zavrtel v vaših letih.«
Pozneje mi je tudi' režiser povedal, da sodi Janez med najvestnejše inrni»o stražiSke Svobode.	S. š.
PET GL AVNIH NALOG
PRI IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH SO NA ZAKLJUČNEM POSVETU DOLOČILI
UDELEŽENCI SEMINARJA

Enotedenski seminar za organizatorje in upravnike poklicnih ljudskih univerz, ki ga je s pomočjo okrajne Ljudske univerze v Ljubljani priredila Zveza Svobod Slovenije, je bil v nedeljo zaključen. Tečajnikom je nudil gradivo in odgovore na vprašanja, ki so se pojavila v začetku ustanavljanja ljudskih univerz. Na seminarju so tečajniki izmenjali svoje dosedanje izkušnje in se nalezli obilo prepotrebnega optimizma, ki je nujen za dobro delo in zmagovanje začetnih težav. Seminar je bil prvi tovrsten poizkus, brez izkušenj; nosil je v sebi tudi nekaj otroških bolezni, v celoti pa je dobro uspel. In ko so tečajniki na zaključnem posvetu spregovorili o tečaju, dali pobude za podrobne tečaje v bodoče, so ugotovili, da je bil tečaj pravočasno organiziran, čeprav je bil zaradi poznega datuma — šola, zaključni računi v podjetjih, izkoriščeni dopusti — v veliki nevarnosti, da ga ne bo mogoče izvesti. Ugotovili so tudi, da je za prvo razdobje organizacije posebno važnih 5 nalog, ki jih organizatorji nikdar ne smejo izgubiti izpred oči.
1. Vsekakor je prva in najvažnejša naloga — proučitev konkretnih prilik v občini, okraju in izdelava programa. Ne smemo se namreč slepiti, da so delavci za izobraževalne pobude že pridobljeni, da je bilo potrebno ustanoviti samo ljudsko univerzo in zdaj bodo stekle stvari kakor po maslu. Da bomo tak interes vzbudili, s: bomo morali temeljito prizadevati vsaj nekaj let; mislimo na interes tistega dela našega prebivalstva, ki te želje že ima in čaka samo na možnosti* kako bo ta interes sprostil. Seveda pa ne bo mogoče vseh ljudi pridobiti na enak način, ker sta njihov interes kakor tudi prediz-obrazba zelo različna. Zato je pogoj za dobro delo, da ta interes poznamo, da vemo — kot pravimo — za socialno strukturo prebivalstva. Kajti povsem razumljivo je, da sama proizvodnja, okolje, tradicija močno vplivajo na izobrazbeno stopnjo ljudi. Za izobraževanje je veliko doiemljivejši delavec, ki dela na zahtevnejših strojih, v bolj zahtevni proizvodnji. V vsem svojem bistvu, v navadah, ponašanju, po izobrazbi se razlikuje od delavca, ki je prišel 1® kmečke sredine in, je zaposlen na težkih, proizvodno nezahtevnih delih. Obema pa smo dolžni pomagati; enemu z zahtevnejšimi, drugemu z lažjimi oblikami. Prvemu moramo pomagati poglabljati osnovno izobrazbo, medtem ko moramo drugemu pomagati, da si 3o šele pridobi. Seveda pa s to primerjavo ne mislimo, da imamo opravka samo z dvema kategorijama delavcev. Teh stopenj je brez dvoma več. Vsekakor pa moramo strukturo delavstva temeljito proučevati.
Za pravilno ocenitev • položaja bi kazalo razvrstiti tudi podjetja v vsaj tri kategorije: v velika.
ri precej nesistematični, čeprav ne nekoristni.
3. Nikdar ne smemo izgubiti izpred oči resnice, da je izobraževanje odraslih stalen proces, ki traia od izstopa iz šole skozi vse življenje. To je važno predvsem . zaradi tega. ker pri
čeh hlastati. Lahko se nas poloti nestrpnost, prevelika zahtevnost, kar lahko napravi samo veliko zmedo. Povsem razumljivo im realno je, da vsega naenkrat ne moremo storiti, da Je izobraževanje odraslih težka naloga, dolgotrajen proces, ki ne pokaže v nekaj mesecih bleščečih uspehov. Zato je ravno pr;, vzpostavljanju organizacije in uvajanju posameznih oblik treba realno precenit; potrebe ih zmogljivosti. Treba je v programu določiti vrstni red. Težiti v tistim oblikam, ki so najbolj nujne, najširše in ki obetajo največji uspeh. Stremeti je treba k oživljanju takšnih oblik, ki bodo živele same naprej, se pravi, oblik, ki jih bodo ljudje ob manjši pomoči ljudske univerze sami razvijali naprej. Postavljati je treba nekakšne mejne kamne, kj bodo trdno stali tudi potem, ko bomo šli z delom že naprej. Ce pa začnemo gra-
diti veliko papirnatih hišic, se nam bodo sproti podirale. In namesto gradbenega podjetja — če uporabimo to primerjavo — se bomo spremenili v remontno. Zmerom bomo popravljali in nič novega zgradili.
5. Ljudske univerze Dodo. morale zbrati vse razpoložljive kadre na svojem področju, napraviti'o njih sezname in kjer je le mogoče prirediti zanje tudi seminarje. S pomočjo Izobraževalnega centra pa zbirati in posredovati strokovno literiaturo. ponazorila, izkušnje. Včasih bo kazalo izvesti različne ankete, ki bodo lahko vsem organizatorjem izobraževanja na slovenskem v veliko pomoč. Izkoristiti bo treba lastne sile, kjer pa bodo le-te prešibke, zaprositi za pomoč. Le tako bomo lahko od občasnosti,' raztrganosti prešli k večjj sastematičnosti, ki je pogoj za uspešno izobraževalno delo. VINKO TRINKAUS
Zaključno posvetovanje udeležencev seminarja
*
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
\
*
*
t
*
*
*
\
Bogastvo u bogatega
Zdaj bo enainštirideseto leto, kar pisatelja Ivana Cankarja ni več, ali njegova besčda, njegov program, to je ostalo ter je dandanašnji živo, živi bolj, kakor je skimoval nad Miškom Kranjcem, češ da mu zavest, privrženost stvari, samo uničuje umetniški izraz; samo srce da bi naj poslušal, razum nekje ob strani pustil.
V slovenski deželi se še vedno od čaša do časa pogreje refren o belem in o črnem kruhu, o gosposki in o delavski kulturi; ondan sem poslušal kritika, ki je skimoval nad Miškom Kranjcem; samo srce da bi-naj poslušal, razum nekje ob strani pustil.
Vendar na tem svetu je tako, da je vsakdo privržen kateri stvari in neki svoji stvari je privržen tudi kritik, pa še kako privržen! s srcem in s pametjo, enako kakor je bil stvari svojega proletarskega ljudstva privržen do kraja in z vsem svojim bistvom, kakor se je sam izražal, tudi Ivan Cankar.
So ljudje, ki še vedno po starem vidijo; nekje v nižinah je ljudstvo, so proletarske množice, vso to ljudstvo in te proletarske množice pa je treba dvigati do njihove ali do gosposke kulture, ko da bi po svetu živelo več različnih kultur in kakor da bi sa-+ mo ta visoka ali gosposka kulturni smela živeti. Daleč za Cankarjem je takšna pesem, za Cankarjem, ki je poznal samo eno kulturo. So ljudje, ki ne vidijo, da so minila štiri desetletja, ko je Cankar zahteval, da se delavca vzdrami-in da se mu pove: »Enakopraven brat si v družini!* ter da se mu da ponosa in samozavesti, da bo čutil v sebi: »Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca-proletarca, sloni bo-• do^nost slovenskega naroda, naroda — proletarca!« 'Ta delavec - proletarec, ta narod - proletarec se je v teh štirih desetletjih dejansko tudi vzdramil, se zavedel sebe ter postal tudi dejansko gospodar na svoji zemlji.
In ko dandanašnji toliko govorimo p izobraževanju ljudstva, ko hočemo, da bi postale vse naše šole, vse do univerze, šole, ki bi izobraževale ljudstvo, je vendar čutiti, kako je razlika med tistim, kar je od inteligenta zahteval Cankar ter med današnjimi zahtevami. A ta razlika je v tem, da so danes osveščene ljudske sile tiste, ki so se zavedle, kako je izobraževanje njihova osnovna pravica in ki poslej zahtevajo, tudi od inteligenta, naj postaneta znanje in kultura njihova stvar, stvar njih kot dedičev vsega tistega, kar je bilo dognano v znanosti in storjeno v kulturi. Na desetine in desetine izobraževalnih tečajev in večernih gimnazij, v katerih iščejo znanje že odrasli ljudje, vse to je več ko zgovorna priča, kako je postal klic po izobraževanju potreba in zahteva naših ljudskih množic samih. To danes niso več tiste proletarske množice, ki se jih je šele moralo osveščati in ko so začenjale boj za svojo proletarsko stvar, ne, danes so to množice, ki so medtem ali v teh desetletjih postale gospodarji v tovarnah, v podjetjih, v ustanovah, na svoji zemlji. Te ljudske množice so se danes in v takih pogojih, ko so postale same svoj gospodar, zavedele, kako imajo vso pravico, da zahtevajo, kako je izobrazba njihova osnovna pravica, kako so šole predvsem samo njihova stvar in kako vso razkošje kulture, vse do akademij, ni več samo »krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega«.
Program Ivana Cankarja je v današnjih dneh postal program in zahteva naših ljudskih množic, program osveščenega ljudstva, in prav zategadelj je tako močno zaživel tudi kot program Zveze komunistov. In zato je Ivan Cankar naš, zato, živi med nami.
IVAN POTRČ
t
+
*
*
*
*
*
*
*
*
\
*
)
*
#
i
nas še nismo pometli s pojmovanji hitrih, enkratnih seminarjev, ali tečajev. Da ne bo nesporazuma: tudi takšni tečaji in seminarji so potrebni in koristni, predvsem še v današnji stopnji. Toda slabo je, če mislimo, da lahko z njimi zadostimo glavnim potrebam. Slabo je, če ne vidimo preko teh tečajev, če ne znamo najtj^blik, ki bi ljudi, ki obiskujejo razne tečaje, pomagale izobraževati, na višnji stopnji. Iskati moramo oblike, ki bodo stalnejše. Po-
vsem razumljivo je, da bodo tu-srednja in majhna podjetja. Ra- dj ljudske in delavske univerze zumljivo je, 'da imajo velika prirejale različne seminarje in
podjetja sama na razpolago precej kadra, ki že, ali pa še lahko pomaga izobraževati delavce in izobražence. Tj kadri iz večjih podjetij lahko pomagajo pri izobraževanju v srednjih, predvsem pa v majhnih pod jetj ih, Mii so s- takimi kadri zelo na tesnem. Skratka: ocen ti moramo obstoječe stanje, da bolho lahko napravili dober program za v bodoče.
Zakaj tako močno poudarjamo potrebo po sestavi programa? Predvsem iz dveh razlogov: prvič ne kaže razvijati in enostavno prenašati izobraževalnih oblik in programov od drugod o okolJe. ki je povsem drugačnoj vedeti namreč moramo, katere so bistvene naloge in kaj lahko v začetnem obdobju že začnemo uresničevati. In drugo — mi moramo za sodelovanje pridobiti ne samo ljudi, marveč tudi vodstva političnih in. gospodarskih organizacij. Nihče izmed njih pa ne bo dajal velike podpore obljubam in meglenim idejam. Organizacije kakor tudi ljudi lahko pridobimo za izobraževanje samo z jasnim programom. Ce bodo sindikalne organizacije videle, da ta program pomaga uresničevati tudi njihove naloge, da je v nekem smislu tudi njihov program, bodo takšno ljudsko ali delavsko univerzo podprle. Prav tako pod.ietja, občina, zadruge itd. Samo na osn.ovi stvarnih sodobnih, realnih programov bomo dobili za ljudsko univerzo potrebna sredstva in pomoč. Kjerkoli bo delo v začetku škripalo, bo škripalo predvsem zaradi nejasnosti, zaradi neprebujenega interesa in skepticizma.
2. Druga naloga izhaja iz prve in je v bistvu samo njeno dopolnilo, zahteva pa somostoj-no obdelavo. Gre za tako imenovani protil delavca im kmeta., Kakor je okvirno jasno določeno, kakšna znanja naj ima delavec, ki hoče dobiti kvalifikacijo, tako bomo morali tudi pri izobraževanju odraslih postaviti nekakšen profil. Vedeti namreč moramo, kakšno znaje delavci potrebujejo, kje je minimum, h kateremu moramo težit; na najširši fronti, kaj je tisto, bre-z česar delavec v socializmu ne more izhajati. Seveda to ni samo naloga ljudskih univerz, toda aa določitev te potrebe lahko prav ljudske univerze dragoceno gradivo. Do pa — dokler tega ne bo-
tečaje, toda stremeti bomo morali za tem, da iz njih ustvarimo neki sistem prehoda od nižje k višjim oblikam.
Drugo pojmovanje, ki ima še močnejše korenine pa je v tem, da nekateri ljudje mislijo, da so za svoje delo in za življenje že dovolj izobraženi jn da zato vse različne oblike izobraževanja zanje ne pridejo v poštev. Ponovili bj samo znano misel z zadnjega plenuma Zveze Svobod, kjer je bilo ugotovljeno, da nobena šola spričo naglega razvoja znanosti, tehnike in družbenega življenja ne daje svojim absolventom toliko znanja, da bi jim zadostovalo za vse življenje, za dobro opravljanje svojega dela. In če tega ne dajo najvišje šole, kakšno Je potem stanje pri delavcih in kmetih, saj je znano, da konča osnovno šolo na Slovenskem samo dvajset odstotkov učencev. Kaj pa ostalih osemdeset odstotkov? Ali naj te ljudi prepustimo njihovi lastni iznajdljivosti? Ne! Ti ljudje potrebujejo organizirano skrb vse naše družbe. In tem ljudem, kar je povsem razumljivo, ne bomo pomagali k višji izobrazbi z občasnimi seminarji, kjer pridejo vsakih nekaj let na vrsto (pa še to v glavnem delavci, ki kažejo za izobraževanje in za družbeno udejstvovanje največji interes). Predvsem te delavce, ki so v zaostanku, moramo stalno izobraževati. v
Delavec z večjo izobrazbo ni samo boljši proizvajalec in upravljalen, marveč tudi boljši človek. Tak delavec je veliko bolj samozavesten, veliko bolj ceni svoje delo, ljudi. Veliko laže se tak delavec spoprime z birokratom, kot pa delavec, ki čuti, da malo zna, ki se toji. da ne bo znal razumljivo povedati svojih želja in misli. In kar Je v socializmu še posebno važno — izobražen delavec se v življenju počuti srečnejši od neizobraženega, dojemljivejši je za kulturne dobrine in ne išče zabave ter poguma v vinu. Ce torej izobražujemo delavce, ne vzgajamo samo boljših proizva-•. ni cev in razumljivejših upravljavcev, marveč tudi zdrave, pogumne osebnosti, k; znajo ceniti in zmagovati življenje.
4. Ker smo z izobraževanjem odraslih na Slovenskem n.ekako v zaostanku, je precejšnja nevarnost, da bomo zdaj, ko smo naposled le izbili sodu dno, za-
Martin Krpan v filmu
Prav letos praznujemo 100- bi bili Slovenci — naraven, prave končane in bodo v krat- blejski festival pa bi bil med letoičo, odkar je Levsitaik za- prebrisan in možat. Njegovo kem pričeli s snemanjem.	evropskimi filmskimi festivali
črtal	svpij revoLucioniarnii	lite-	nasprotje je dunajski dvor —	Pri	snemanju »Martina Kr-	posebnost prav zaradi tega, ker
rarni	program, ki ga je	pla-	izumetničen, hinavski in splet-	pana«	bo v ekipi sodeloval še	bi bil v zimskem času v ;ire-
stično ilustriral s »Popotova- karski. Njegov trfedstavndik je en član, ki ga doslej nismo vi- delu, ki je pozimi turistično iz-njem od Litije do Čateža« v minister Gregor, medtem kd deli imenovanega v glavah na- redno zanimiv. Taka spremem-knijiževni obliki pa z »Marti- je cesar manj izrazita figura, ših filmov: slikar, ki bo odgo- ba bi bila jugoslovanskemu nom	Krpanom«. Od tedaii' so'	Velikan Brdavs je tu neizo-	varjal	za' likovne komponente	filmskemu festivalu nedvomno
izšle	številne izdaje te v	naj-	gibno potreben, da avtor na	filma.	To je funkcija, ki jo v	v korist — da ne govorimo o
globljem smislu besede Ljuid- njem prikaže, kako naš človek ameriških filmih izvršuje ta- pomembnosti take prireditve na ske povesti, ki jo pozna sle- s prebrisanostjo in pogumom ko imenovani »Art direetor«. V Bledu za gorenjski in sploh sleherni Slovenec, saj se je z njo zmaga-' nad napihnjeno ošab- »Martinu Krpanu« jo ie pre-e venski zjmskj turizem, seznanil že v šolskih klopeh, nostjo.	vzela akademska slikarka Me-
V podobi Martina Krpana je Oblikovno bo Gale celotno lita Vovkova. Njeno delo bo Levstik upodobil lik sloven- dejanje, nekoliko privzdignil, tembolj odgovorno, ker bo skega delovnega človeka. Po- tako da bo ohranil v filmu film — kot smo že omenili
sebnega poudarka vredno je nadih pripovedke, dejstvo, da ga je Levstik pri- Medtem ko bo igralde za kazal kot samozavestnega in Brdavsa, cesarja, Gregorja in ponosnega, ki ga ne zmede ce- druge razmeroma laže izbrati, sarski blesk, s tistimi poteza- pa bo teže izbrati glavnega
posnet na barvni trak. F. S.
mi naše ljudske modrosti, ki je črpala iz zemlje in dela.
igralca. Med dosedanjimi upodobitvami spada med klasične
Književnik Matej Bor je po lik, ki ga je dal Krpanu Hinko
Levstikovi književni predlogi
Puljski filmski festival odslej na Bledu?
Kot smo izvedeli z ObLO Bled, je Bledu odobren kredit v višini 400 milijonov dinarjev za gradnjo moderne kino dvorane s 1200 sedeži. Gradnja naj bi bila zaključena do novembra če^takega juna- Prihodnjega leta že v sledeči zimi pa naj bi bil potem na Bledu jugoslovanski filmski festival, ki je bil doslej vsako leto poleti v Puli.
Jugoslovanski filmski festival bi s tem pridobil zanimivo mednarodno privlačnost; vsi veliki filmski festivali so v obmorskih letoviščih sredi letne sezone (Cannes, Benetke) —
Smrekar. Krpan mora imeti v neki meri lastnosti zajetnega hrusta, obenem pa preprostost, moč iin moralno zdravje. Gale se ie dolgo odločeval in je bil pripravljen ka ne bi našel, raje žrtvovati nekaj fizičnih lastnosti kot pa izrazitost značaja. Pa, kot nam je sam izjavil, je že dobil igralca za glavno vlogo, ki po njegovih predstavah ustreza zunanjim in1 notranjim zahtevam. Imena še ni izdal javnosti, pa utegnemo zanj v kratkem izvedeti, ker so vse pri-
tografsko podjetje z globo 1,800.000 dinarjev, ki jih mora plačati Združenju filmskih proizvajalcev Jugoslavije. l’o določbi ljubljanskih finančnih organov namreč niso dosegli zahtevane kvote okrog 10 odstotkov v zadnjih treh mesecih lanskega leta in to v vsakem kinematografu posebej.
Ljubljansko Kinematografsko podjetje Rovarja tej kazni in svoj ugovor utemeljuje s statističnimi podatki. V kinu Union, ki ima 1.102 sedeža, so namesto 60 dali 121 predstav domačega filma, v kinu Vič (668 sedežev) 59 predstav domačih filmov, kino Komuna (562 sedežev) je dal 29 in kino Sloga (575 sedežev) 24 predstav. Kot je iz tega razvidno, so
________________________ ______ v glavnem in največjem kinema-
Slovenije so posneli film pod na- tografu za 100 odstotkov presegli slovom »Pohod brigade PZS To- zahtevano kvoto, v kinu Vič jo neta Tomšiča na Sutjesko«. Film skoro v celoti izpolnili, v ostalih prikazuje pohod te brigade na Su- dveh kinematografih pa so biti tjesko od zbora v Ljubljani, pre- pod zahtevano kvoto. V celoti so daje zastave in polaganja venca torej izpolnili določilo odloka, ne na grobnico narodnih herojev, pa pa v vsakem kinematografu po-vse do prihoda v Fočo, pohoda do sebej. Toda prav zato, ker so kvo-Suhe (kjer je bil III. zbor Počit- to presegli v osrednjem kinema-niške Zveze Jugoslavije) in živ- tografu, so storili domačemu fil-ijenja v taborišču ter obiskov mu večjo uslugo, kot pa jo za-mairšala Tita in drugih vodite- hteva odlok, saj le-ta varuje do-Ijev.	mače filme, da ne bili odri-
Fiim je-posnet na 16-milimetr- njeni na periferijo. -S to svojo ski črnobeli trak in traja 15 mi- politiko je ljubljansko Kinemato-nut. Snemalec je bil Sandi Jese- Rrafsko podjetje sicer res prekr-novec, pri obdelavi traku pa je Silo črko Odloka, je pa '7a
j-m
Kinoamaterji posneli film o Sutjeski
Kinoamaterji
Počitniške zveze
FILMSKI KOMPAS
Režiser Jože Gale
napisal scenarij, ki se zvesto drži originala, razen seveda izraznih sredstev, ki so ori povesti in pri filmu različna. Scenarij je filmski svet »Tri-glav-filma« že odobril. Za režiserja so izbrali Jožeta Galeta, ki je pred leti za dobro režijo »Kekca« na filmskem festivalu v Benetkah 1952 prejel tudi prvo nagrado »Leva sv. Marka«. Film bodo posneli v barvah, misel na ci-nemascope pa so opustili, ker ima še premalo slovenskih kinematografov projektorje za široko platno. .
Naloga, ki se postavlja pred Galeta, je precej težja, kot je bila pri »Kekcu«. Kot mi je Gale pripovedoval, bo njegova osnovna koncepcija v tem, kako Vrhovčani gledajo na Dunajski cesarski dvor. Na eni strani je Krpan, nekakšen ideal, kot si je Levstik želel, da
»H-8« MIRKO GROBLER: Jugoslovanski film na evropski višini.
KAJETAN KOVIC: Dober domač film s sodobno temo. Skoda, da je zgodba preveč razdrobljena.
»PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE« mirko Grobler:
Mojster vsebinskega detajla režiser W. Wyler nam nudi v tem filmu mnogo topline, prisrčnosti in pristnosti, le proti koncu se giblje v nevarnih mejah sentimentalnosti.
MILOŠ MIKELN: Divji Zapad — enkrat drugačen. Zelo bi mi bilo žal, če bi zamudil ta film.
»PICASSO« MIRKO GROBLER: Film o nastajanju umetniške slike? Več! Radost in nemir ustvarjanja sta razgaljena pred gledalcem. Doživetje za ljubitelje likovne umetnosti, za druge pa poučno.
MILOŠ MIKELN: Svojevrstna predstava, pravzaprav samogovor velikega umetnika. Obenem — nehote — esej o poteh sodobne umetnosti: človek, ki likovne umetnosti vsaj od daleč ne pozna, bo imel malo od filma.
»LEPA MLINARICA« MIRKO GROBLER: »Romantična« variacija na socialne probleme služi kot ozadje bolj ali manj domiselnim gegom, predvsem pa so naprodaj čari »lepe mlinarice« Sofije.
MILOŠ MIKELN: Včasih nas filmi te vrste privabijo z domiselnimi naslovi; tokrat je na srečo še naslov ponesrečen, pa sem bil filma obvarovan.	,
»V POMLADI ŽIVLJENJA« KAJETAN KOVIC: Film iz pionirskih časov naseljevanja Združenih narodov z nekoliko sentimentalno zgodbo, pa zelo lepimi prizori iz živalskega sveta*
MILOŠ MIKELN: Prav dober film — še boljši bi bil, če ne bi pretirano udarjal po gledalčevih čustvih.
»GORA« MILOŠ MIKELN: Dober in zelo pošten film. Zal — ljubitelji gora bodo obžalovali, da je velika večina prizorov plezanja v stenah posneta ob lepenkastih stenah v ateljejih.
uvcc, pn uvueiavi iitinu pa
vdeloval Kino-klub Ljubljana Trak je nem, vendar je besedilo posneto na magnetofonski trak.
Film o poštarjih
Beograjsko podjetje Avala-film Izdeluje film pod naslovom »Poste restante« po scenariju novinarke Ivanke Beševič in v režiji Boška Vučiniča. To bo dokumentarni film o delu naših poštarjev, ki ga bo povezoval lik mlade po-štarice. v tej vlogi nastopa Snežana Mihailovič, ki se nam je ugodno predstavila v tretji zgodbi Pogačičevega Omnibusa »V soboto zvečer«.
Psihološki film iz druge svetovne vojne
Književnik Miodrag Djurdjevič je za Avala- film napisal scenarij pod naslovom »Slučaj v tramvaju«, ki ga je filmski svet podjetja že sprejel.
Delo Zvezne ljudske skupščine v filmu
Slavija - film končuje dokumentarni film o zgodovini in delu Zvezne ljudske skupščine. Film je zrežiral Dejan Kosanovič po lastnem scenariju.
V duhu ali po črki odlokov?
zato
bolj ravnalo v njegovem duhu.
Prva neposredna posledica kazni je usoda, ki je doletela puljskega nagrajenca »H-8«: samo svečana premiera tega filma je bila v kinu Union — ker pa je ta kino že zadostil kvoti. Sloga in Vič pa še ne, so ga morali kljub nasprotnim željam premestiti v ta dva kinematografa.
F. S.
Nov filmski dokument o Sutjeski
Celotna ekipa snemalcev »Filmskih novosti« je pod režijo Aleksandra Mitroviča posnela drugi film o Sutjeski. Sugestijo za ta film je dal Centralni odbor Zveze borcev NOB.
»Deset na enega«
Sarajevsko podjetje Bosna— film je . končalo s snemanjem dokumentarnega filma »Deset na enega«. Film govori o vdoru okupatorja na goloroko prebivalstvo Kozare v prvih, dneH ljudske vstaje. Na pretresljiv način pritkazuje zločine proti nezaščitenim, ženam in otrokom, na drugi strani pa humanizem tistih, ki-so celo z motikami in sekirami jurišali na sovražnikove bunkerje. Film je nastal na podlagi! originalnega fotografskega materiala in je i mora njim podjetje Bosna—film doseglo število 100 kratkih filmov, ki so jih izdelali od ustanovitve* do danes.
Odlok o predvajanju domačih filmov, objavljen v Uradnem listu FLRJ 53-57, odreja, da vsak kinematograf predvajati okrog 10 odstotkov domačih filmov. Za podjetja, ki imajo v svojem sklopu več kinematografov, pa določa XI, poglavje, da morajo v vsakem kinematografu posebej doseči isti odstotek. Ta o^lok je bil pameten, saj je s tem preprečena praksa, da so kinematografska podjetja dajala domače filme na siporede slabših, obrobnih kinematografov, kjer je itak manjši sta napisala scenarij, ki na pu-
osredn jih* kinematografih*5 povofL ^cističen * živ nejši finančni uspeh. Odlok pred-	nztra osnovna	načela Progra-
videva za neizvajanje teh določil	ma ZKJ.	Film,	kil nosi	naslov
precejšnje kazni, o prvi taki	»pirosram	zk.I«	snemaio	v nro
kazni samo izvedeli te dni. Kazno-	-rogrdrn	snemajo	v pro-
vano je bilo ljubljansko Kinema- izvodnjii »Zagreb-rilma«.
Film o programu ZKJ
Nusred Sclfero-vič in Vdcko Raspor, ki bo film tudi 'režiral,
Podpore niso življenjska raven
Z občnega zbora sindikalne organizacije »Litostroj«
Tokrat ne bi navajala, kaj so posamezni tovariši razpravljali na zadnjem občnem zboru sindikalne orgdošizacAje tovarne »Litostroj« v Ljubljani. Ustavili bi se le pri besedah predsednika dela\t Lega sveta, ki je dejal, da ja dobro sodelovanje med delavskim svetom in upravo podjetja, medtem ko so 'slabši stiki med organi upravljanja in delovnim kolektivom. V »Litostroju« se ie letos pojavilo mnenje, da je delavski svet le — peterica Ljudi. Predsednik delavskega sveta je še pripomnil, da sindikalna organizacija še ni napravila dovolj, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med delavskim svetom in kolektivom.
To kar je govoril, predsednik delavskega sveta, nedvomno drži. V tovarni večkrat sklepajo o določenih problemih, ne da bi se kakorkoli pogovorili o njih s člani sindi-
I MIKICI BOBMRJEVI V SPOMIN
kalne organizacije. Tako so na primer spremenili čas malice v nekem obratu, delavcem pa niso pojasnili zakaj je ta ukrep potreben
Vzroke na slabo sodelovanje med delavskim svetom in kolektivom lahko iščemo tudi v delu obratnih delavskih svetov. Ti imajo v »Litostroju« le posvetovalni značaj, ki sicer lahko z določenimi predlogi, ki jih prenašajo na osrednji delavski svet, pripomorejo k boljšemu gospodarjenju. Obratni delavski sveti proučujejo gradivo s sej osrednjega delavskega sveta. Ce bi še naprej vztrajali pri taki obliki delavskih svetov, bi jih zajelo mrtvilo. Zavoljo tega so se v tovarni lotili organizacije ekonomskih enot. S tem bodo dobili obratni delavski sveti še več pravic dn dolžnosti. Stvar-neje bodo lahko pričeli razpravljati o dvigu storilnosti dela, pravilnem nagrajevanju im o delu obrata. S tem bodo dosegli, da delo ne bo tako formalno, marveč se bo povečala osebna odgovornost članov obratnega delavskega sveta. Občasno pa naj bi sindikalne organizacije priredile sestanke, na katerih bi razpravljali p nekaterih gospodarskih problemih, ki so o njih razpravljali in sklepali na seji obratnega delavskega sveta. Člani sindikata naj bi predlagali, o čem naj razpravljajo na seji. Pri takem načinu dela ne bi potem delavci negodovali, da so bili na sejah delavskega sveta sprejeti sklepi, ki niso v skladu z interesom kolektiva posameznega obrata. Odpadlo bi tudi mnenje, da upravlja podjetje par ljudi.
Tako sodelovanje se nam zdi potrebno še posebej tedaj, ko v delovnih kolektivih sklepajo, kako bodo porabili sredstva za potrebe družbenega standarda.
V »Litostroju« so namreč letos takole skrbeli za delovnega človeka. Izplačali so za
so poslali precej članov delovnega kolektiva. In ne nazadnje, v vseh letih so zgradilii precej družinskih samskih stanovanj, odprli menzo itd. Toda sindikalni organizaciji lahko očitamo, da ni že na občnem zboru podala nekakšnega načrta ’ graditve stanovanj, menze itd., kajti tudi »Litostroj« še rabi stanov.anj, da ne govorimo o menzi, ki je premajhna. S podporami, ki pa jih dajejo posameznim članom
delovnega kolektiva pa v »Litostroju« še niso pričeli izbolj-ševeNi življenjskih pogojev delavcev. Prav o tem, kako bodo resnično rešili ta problem bodo morali razpravljati nt sestankih obratnih sindikalnih organizacij v tovarni »Litostroj« in se zavzeti za to, da bo delavski svet gospodarske organizacije namenil čimveč sredstev za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev.
N. B.
POMANJKLJIVA ZAŠČITA DELA
Til. pred praznikom republike se Je množica občanov Ljubljana-Polie n z njimi veliko nekdanjih soborcev in prijateljev »iz ožje Ljubljane za vselej poslovila od Mance Bobnarjeve, rojene Ko-
e4en muh ° n a jz v csle j ii iT'n 'nfjM- 469.500 dinarjev denarnih pod- V novih obratih bodo lahko tudi ■ -j-	-“a.	na brezplačno letovanje izboljšali delovne pogoje. Higi-
»Zaščitna sredstva, ki jih uporabljamo v obratih so slaba, zaščitne maske so pretežke, očala, ki jih uporabljamo pri delu, pa se prehitro zaprašijo.«
Tako je na občnem zboru Tovarne gumbov v Kamniku neka delavka omenila higiensko-teh-nično zaščito dela. Takoj je treba pripisati, da je v tem podjetju še precej delavcev, ki ne uporabljajo zaščitnih sredstev.
»V bodoče bo treba uporabljati še več zaščitnih sredstev. Kazalo bi, da bi sprejeli pravilniki ki bi natančno določale, na katerem delovnem mestu ttaj bi delavec uporabljal zaščitna sredstva. Morda so ta sredstva slaba, prav gotovo pa je higiensko-teh-nična zaščita dela v podjetju še vedno precej pomanjkljiva«.
Tovarna ■ gumbov v Kamniku je v zadnjem času napredovala. Zdaj opuščajo proizvodnjo gumbov iz školjk in se polagoma lotevajo izdelovanja predmetov iz plastičnih mas. Lotili so se tudi graditve nove tovarne. Tako bodo letos predvidoma namenili večino sredstev za novo tovarno. To gospodarsko organizacijo — za razliko od drugih podjetij kamniške občine — lahko prištejemo k tistem podjetjem, ki morajo svoje obrate čimpreje obnoviti, če hočejo, da bodo v prihodnjih letih ustvarili toliko sredstev, da bodo izboljšali življenjske pogoje delavcev.
ensko-tehnična zaščita dela bo v Tovarni gumbov namreč vse do tedaj slaba, dokler bodo delavci delali v starih stisnjenih prostorih. V novi tovarni ljudem ne bo treba nositi več nekaterih zaščitnih sredstev. S tem pa še ni rečeno, da higiensko-tehnično zaščito dela ne moremo v starih obratih izboljšati. Namesto tovarniško izdelanih zaščitnih sredstev, bi morda lahko uporabljali taka sredstva, ki bi jih sami izdelali in prilagodili delovnim pogojem. Pri tem so delavci predlagali, kako bi zaščitna sredstva čimbolje izpopolnili.
N. B.
Kaj je
Varilec pri delu v »Litostroju«
N e samo geslo!
Ob sindikalnem občnem zboru v Rušah
služne.iših, toda žal že vedno red kejšils pripadnikov _ delavskega razreda, ki so se že v vrstah predvojne Komunistične partije borili /.a spremembo družbenega reda v tedanji kapitalistični Jugoslaviji, za prevzem oblasti delavskega razreda in za njegovo dokončno osvoboditev od domačih in tujih izkoriščevalcev.
Marica Bobnarjeva se je rodila 15. julija 19SS. leta v Cerknem na Primorskem. Ko je hodila še v osnovno šolo, si je že morala služiti kruh pri kmetu. S trdnim prepričanjem, da bo v Jugoslaviji v svoji pravi domovini le n»'la boljši kos kruha, je še kot ml\do dek.e pobegnila čez mejo in se nastanila v Ljubljani. Toda v Jugoslaviji je našla prav takšno iz koriščanje in bedo za delovnega tiovekp., kakršno je morala prenašali v rasistični Italiji. Svoj bedni kruh si je poslej služila skoz, nekaj let kot gospodinjska pomočnica. Kasneje pa je postala pletilja in je morala trdo garati pih svojtm- stroju vsak dan od pete ure zjutraj do enajste ure zvečer, da se je skromno preživljala.
V letu 1935 se je spoznala z Vido Tomšičevo in drugimi revolucionarji; s Tomom Brejcem, s
por.
V tovarni dušika v Rušah že precej časa razpravljajo o topli malici. Menda se je stvar zavlekla, ker ob pravem času niso dobili potrebnih naprav. Kolikšna bo cena toplemu obroku, ki so ga začeli deliti prve dni decembra, še ne vedo. ..
Tudi o pralnici so v tej gospodarski organizaciji že precej govorili, stroji so pripravljeni, vendar čakajo...
Delavci ruške tovarne so letos sami med seboj večkrat raz-
O težavah podjetja le na sploh
Občni zbor sindikalne podružnice steklarne v Rogaški Slatini je pozdravil sekretar o-snovne organizacije Zveze komunistov (drugače član kolektiva ) in na sploh govorni o problemih podjetja. Naposled je pohvalil godbo na pihala.
Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik občinskega sindikalnega sveta, ki je član kolektiva. in razpravljal na sploh o sodelovanju podjetja s komuno, o delitvi dohodka, o delu delavskega sveta in
svojim rojakom pa se je poznala drugem. Menil ie. naj bi de-no naualjnje	taK^al lavCi
jo srečujemo v vrstah najbolj	0 nekaterih dru^h vpra
predanih borcev za pravice tlelav- šanjih.
skega razreda. Skoraj ni bilo več p0 teh uvodnih govorih Se Sj°eTSnnee «1^« &»ri- ie . oglasil neki delavec, ki je ca. Razpečavala je knjige »Eko- dejal, da pelje k tovarni zelo nomske enote«, ki jih je v ilegal- slaba Cesta. Svoj čas SO se de-$ir$:kkirKlaiet!r^«go ^voi odpovedali dehi dohod-ilegalno literaturo ter zbirala de- ka, da bi skupno z občino po nar in druge prispevke za Rdečo pravili Cesto in zgradili vodo-pomoč. od leta iy36 jo srečujemo d Cesta pa je še zmeraj v »Zvezi gospodinjskih pomočnic«, , kitvr je realizirala in izvajala SiaDa.
kjer .
partijske direktive in pridobivala gospodinjske pomočnice za borbo proti reakcionarnim režimom. Srečujemo jo pri zbiranju pomoči, pri stavbinskih, tekstilnih in drugih stavkah, srečujemo jo pri raznih demonstracijah, pri zbi-’ ranju in pošiljanju prostovoljcev v špansko in republikansko vojsko v času španske državljanske vojne itd. Nekoliko kasneje jo najdemo med najagilnejšimi člani naprednega delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« za
Direktor steklarne je glede tega dejal, da so denar, ki ga je dala tovarna v ta namen, porabili -za graditev vodovoda. Cesto pa boda menda pričeli popravljati skupaj z republiško upravo za ceste. Direktor je nato razpravljal še o nekaterih proizvodnih vpraša-njoti.
__e>_ _______ _	Začeli so se oglašati tudi
Bežigradom, ki ga je usmerjala drugi delavci. Vendar je de-
Partija, pri delu pri partijskih tehnikah in pri kurirskih poslih. Skratka povsod, kjer je bila na delu Komunistična partija.
V	znak priznanja za njeno .požrtvovalno delo je bila 1938. leta sprejeta med članstvo Komunistične partije, nakar je sprejemala še bolj odgovorne in zaupne naloge.
V	letu 1941 je postala soustanoviteljica naprednega ženskega časopisa »Naša žena«. Nekaj mesecev pred prihodom okupatorja pa tudi predsednica »Zveze gospodinjskih pomočnic«.
Takoj po prihodu okupatorja je postala kurirka med funkcionarji Komunistične partije, ki so imeli vojaške naloge. Pri razde-
Ipvni predsednik .izkoristil kratek premor dn zaključil razpravo.
Menda ni treba posebej do-
kazovati, da smo ta občni zbor zapustili s čudnim občutkom. Pozneje smo se pogovarjali z nekaterimi člani sindikalne podružnic^. Povedali ^o, da je v tovarni precej problemov, vendar se nekateri ljudje premalo zanimajo za težave steklarne, zato o njih niso razpravljali. Poudarjali so. da se tu ne da kaj storiti.
Zdi se. da se je sindikalna organizaaija zadovoljila le s proizvodnimi uspehi tovarne. Premalo pa se je ukvarjala z ostalimi problemi, med katere sodi tudi izboljšanje življenjskih pogojev delavcev.
Pri svojih pridevanjih bi se morale usmeriti na skrb za tiste delavce, katerih zaslužek je odvisen od dela v tovarni. V steklarni pa je zaposlenih precej takih delavcev, ki so obenem tudi mali kmetje. Njihovi življenjski pogoji pa so boljši od' pogojev »čistih« delavcev. Sindikalna organizacija pa je pod vplivom delavcev — malih kmetov in se zato v preteklem letu ni ukvarjala z osnovnimi vprašanji tistih ljudi, ki jim je treba dejansko izboljšati žvljenjske pogoje. Na občnem zboru so člani sindikalne organizacije (med njimi tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov in zastopnik občinskega sindikalnega sveta) govorili o teh stvareh le na sploh, namesto da bi že takoj predlagali, kako bi posamezna vprašanja pričeli praktično reševati.
Bodoče naloge sindikalne
organizacije steklarne v Rogaški Slatini so dokaj jasne. Uresničili pa jih bodo, če bodo v izvršnem odboru sindikalne podružnice delali najbolj sposobni ljudje. Toda že na občnem zboru se je pokazalo, da se nekateri ljudje branijo dela v sindikalni organizaciji. Menda je to posledica prakse v preteklih letih, ko je vse delo viselo na ramah predsednika, tajnika in nekaterih članov upravnega odbora. Ce bodo s takim načinom dela nadaljevali, se pravi, če ne bodo vsi delavci sodelovali pni reševanju težav podjetja, potem bodo ostali le pri načelnih razglabljanjih, prav takšnih, kakršna' so bila (z majhnimi izjemami) na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice.
N. B.
pravljali o desetodstotnem dopolnilnem proračunskem prispevku. Izmenjali so precej mnenj, vendar marsikateri delavec v podjetju še danes ne ve, zakaj so ta prispevek predpisali. ..
O teh in še nekaterih vprašanjih je na občnem zboru sindikalne organizacije tovarne dušika v Rušah tekla razprava. Delavci so se zanimali za nekatera vprašanja, ki so, kakor kaže. ostala v tovarni nepojasnjena že dlje časa. Na njem se je pokazalo, da delavci še vse premalo vedo o težavah tovarne pa tudi občine. Kje so vzroki?
Tudi v tovarni dušika že precej let poudarjajo, da je slabo sodelovanje z delavskim svetom, kolektivom in zborom proizvajalcev. V delavski svet so izvolili najboljše tovariše, vendar jim ti (z majhnimi izjemami) ne poročajo o svojem delu. Podobno je s člani zbora proizvajalcev, ki jih ima v njem tovarna dušika šest. Tudi člani zbora proizvajalcev niso razlagali kolektivu sklepov in odlokov, k; so jih sprejeli na občinskem zboru proizvajalcev. Vendar bi sindikalna organizacija lahko zahtevala od članov delavskega sveta in zbora proizvajalcev. da posamezne sklepe in odloke pojasnjujejo ljudem na članskih sestankih. Take prakse se sindikat nj posluževal, zato so ostale mnogotere stvari nerazčiščene. Delavci, ki niso dovolj vedeli o težavah
podjetja, so negodovali m iskali krivce tam, kjer jih ni bilo.
Drug problem, ki se večkrat pojavlja ne le v tej gospodarski organizaciji, marveč tudi v drugih podjetjih, pa je tale: Delavski svet na primer sprejme nek sklep. Zanj so glasovali vsi člani delavskega sveta. Sklep pa je treba nato tudi zagovarjati. Nekateri člani delavskega sveta pa tega ne delajo, marveč celo večkrat v razgovorih z drugimi delavci poudarjajo, da se s tem sklepom ne strinjajo, glasovali pa so zanj, ker je bilo pač treba sprejeti tak sklep. Takim ljudem bi morali člani sindikalne organizacije povedati, da jih niso volili zato, da bodo le mehanično glasovali, marveč se morajo predvsem zavedati, da z glasovanjem usmerjajo gospodarsko politiko podjetja. Od tod tudi premajhno sodelovanje med delavskim svetom in kolektivom. Ce namreč član delavskega sveta ni vedel zakaj je glasoval, kako naj torej razloži sodelavcu sklep, ki ga je delavski svet sprejel.
Organj delavskega upravljanja se ne bi smeli zapreti v svoj krog, sicer bodo v Rušah nekateri ljudje še večkrat na glas prebrali geslo »Delu čast
najvažnejše?
V	podjetju »Kamnik« so pričeli pred nekaj meseci graditi dve stanovanjski hiš; in šestor-ček. Tudi bodo dokončali neko drugo zgradbo, ki so jo pričeli graditi pred časom. S tem bodo stanovanjsko stisko omilili.
V	pretekli dobi so zgradili tudi vodovod. Kolektiv se je zaradi te graditve odrekel delu dohodka.
Letos so odprli v tem podjetju novo obratno zobno ambulanto.
To leto -so poslal,i 53 članov delovnega kolektiva na 10-dnevni dopust, dvajset delavcev pa je odšlo na klimatsko zdravljenje. Za oddih in dopust so v podjetju »Kamnik« porabili okoli 700.000 dinarjev.
Tako nekako' skušajo v tej gospodarski organizaciji izboljšati življenjske pogoje delavcev. Vendar tu pogrešajo nečesa,
Ze na občnem zboru sindikalne organizacije bi morali več razpravljati, ali bodo v prihodnjem letu dali . pretežen del sredstev za proizvodnjo, ali pa za ostale potrebe? Hkrati bi po našem mnenju morali predlagati, kaj naj bi v prihodnjem letu gradili. Zdi se, da se tu in tam sindikalna organizacija (kljub nekaterim uspehom) še vedno premalo odločno zavzema za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. (O toplem obroku hrane že precej časa razpravljajo. Vendai; bi lahko ob večji prizadevnosti uspeli, da bi delavci enolončnice že prejemali.) V_ podjetju tudi včasih dajejo prednost nekaterim graditvam, ki bi z njimi lahko še počakali. V tovarni bi tudi večkrat morali razpravljati o tistih delih, ki bi jih izvajala občina. Tako bi lahko člani zbora proizvajalcev (ki so obenem člani delovnega kolektiva) na zasedanju zbora proizvajalcev v imenu podjetja predlagali, s katerimi graditvami naj bi najprej pričeli. To omenjamo zavoljo tega, ker v Kamniku že nekaj časa razpravljajo o graditvi žičnice na Veliko planino. Toda v tej občini je občutno pomanjkanje stanovanj in veliko drugih kumu-nalnih potreb,-Prav hi bilo, da te probleme najprej rešijo, šele kasneje naj bi gradili ostale stvari. V podjetjih bj torej morali razpravljati ne le o potrebah svojega kolektiva, marveč tud; 0 splošnih potrebah občine. Prav take razprave smo pogrešali na občnem zboru v podjetju »Kamnik*.	N. B.
Večja proizvodnja v »Elektrokovini«
Na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije v®djetja »Elektrokovina« so največ razpravljali o gospodarjenju, o proizvodnosti dela, o delovni disciplini in o preprečevanju
. , . „ .	„	, ,	delovnih nezgod. Podjetje dose-
m oblast« (kot so to sklenili na ' ga iz leta v leto večje prodz. občnem zboru sindikalne orga-
nizacije v tovarni dušika v Rušah), a geslo bo le geslo, dokler ga ne bodo tudi v vsakdanjem življenju uresničevali.
N.B.
vodne uspehe. Letos so v »Elektrokovini« povečal; proizvodnjo za 27%. Letošnji triče-trletni proizvodni načrt pa so presegli za 7l)/o, ne da bi zaposlili več delavcev.	G.D.
Zdravstveno službo naj bi uredili
Na občnem zboru sindikalne organizacije trboveljske bolnišnice so spet načeli vprašanje o prepotrebni graditvi nove bolnišnice. Lani se je v Ljubljani namreč moralo zdraviti že okrog
Ijevanju letakov med italijanski- 2100 Trboveljčanov. Mimo tega
in i vrtialri in in nnlr/in n rl tnVi   t-r i_____x J:	J; J-1
mi vojaki, jo je nekdo od teh izdal. Dne 14. julija 1941. leta so jo fašisti aretirali in jo strahotno mučili. Bila je prva pri nas, ki je šla skozi fašistično mučenje. Izdala pa ni ničesar. Po mučenju so jo fašisti internirali na enem izmed malaričnih otokov Tremiti, od koder je po kapitulaciji Italije pobegnila in se priključila Prekomorski brigadi. S to brigado se je po končani vojni vrnila v osvobojeno Ljubljano. Tudi po osvoboditvi je vse do prezgodnje smrti požrtvovalno delala v več množičnih organizacijah.
Draga Marica! Mnoga visoka odlikovanja in množica ljudi na tvoji zadnji poti so le skromno priznanje za Tvoje veliko delo. Zal Ti ni bilo dano, da bi sadove svojega dela tudj uživala, ker za to doslej nisi imela nikdar časa. Zdaj, ko si odšla v zasluženi pokoj in si se končno nameravala posvetiti le še svoji družini, te
pa bi kazalo tudi urediti vso zdravstveno službo v trboveljski in drugih občinah. Tako bi se olajšalo delo v bolnišnici, povečala pa bi se tudi preventivna služba.
Poseben problem je tudi razkropljenost kliničnih oddelkov po vsem Zasavju. Zato naj bi v teh občinah združili nekatere zdravstvene službe.
Letos je sindikalna organizacija trboveljske bolnišnice delala uspešneje kot prejšnja leta. Na sestankih so proučili zakon o delovnjh razmerjih in javnih uslužbencih. Sodelovali so pri izdelavi pravilnika ustanove. Sindikalna organizacija je bila pobudnik izobraževanja zdrav-
vanjsko vprašanje. Kolektiv je prispeval v sklad za stanovanjsko graditev milijon dinarjev. Na ta problem je pozabila tudi posebna komisija občinskega ljudskega odbora. Se posebno je ta problem pereč, kajti uprava bolnišnice mora izprazniti podstrešne sobe, zato bo treba slej ko prej pričeti graditi stanovanja.	T.
Posebno prijateljstvo
Zapisek o nekem zdravstvenem domu
Bilo je v nekem zdravstvenem domu blizu Ljubljane. Občini je po daljših prizadevanjih uspelo dobiti potrebno število zdravnikov in drugih strokovnih uslužbencev in je dom v glavnem zadovoljivo služil svojemu namenu. Tu in tam ie sicer kakšen bolnik pogodrnjal nad odnosom, ki ga ie imel ta ali drugi zdravnik do njega, včasih pa tudi zato. ker ie moral po uro ali še dalj čakati, preden so nekateri zdravniki, zlasti v zobni ambulanti, začeli ordinirati. Toda kaj več se ljudje niso pritoževali.
Pred tedni so se v zdravstvenem domu razširile po vsei občini drugačne govorice- Ljudje so govorili, da so se uslužbenci sprli med sabo. da so na sindikalnem sestanku skoraj soglasno zahtevali odstavitev u-pravnika, da bodo vsi uslužbenci kolektivno odpovedali službo, če občina ne bo kmalu razrešila sedanjega upravnika
Je prerana smrt iztrgala iz naših stvenih delavcev, ki so se šolali
vrst-	„	, , v bolničarski šoli na transfuzij-
Naj Ti bo rahla naša svobodna . .
Sfovensta zemljica!	ski. Postaji itd.
Mile Smolinskv Premalo so skrbeli za stano-
»Š P I K«
'VARNA PERILA,' PLETENIN in ROKAVIC
KRANJ
Izdeluje: pletene ženske volnene obleke v raznih poljubnih barvah, enobarvne in desenirane! Zahtevajte naše izdelke v vseh trgovinah s trikofažo širom Slovenil'-'
POMNITE ŠPIK MODELI!
itd. V domu in na občini pa so se med tem vrstili sestanki in posveti. Upravni odbor in občinski ljudski odbor sta skušala zgladiti spor, v domu pa so nekateri z vso silo pritiskali v drugo smer. Nazadnje je nek zobozdravnik prišel na občino s podpisi uslužbencev zdravstvenega doma. ki da bodo odpovedali službo, če občina ne bo kmalu uredila razmer, to je. razrešila upravnika. Vsa stvar je kmalu res prišla' na sejo občinskega ljudskega odbora kjer je bil sestavljen predlog za razrešitev upravnika. Toda odborniki so menili, da ne. gre tako urejevati te zadeve. Ker ni bilo dovoli tehtnih pojasnil nekatere stvari pa so bile celo neraziskane, so odborniki predlog za razrešitev upravnika zavrnili.
Toda zadeva s tem še ni bila končana. Na- občini so mislili, da se bodo odnosi v domu po seji občinskega ljudskega odbora popravili, tam pa so posamezniki samo razmišljali, kako bi opravili z r.-jprotnim taborom. istočasno pa so se začele razne intervencije na okrajne forume. Ker ie občina še zmeraj oklevala, so se naposled morali vmešati okrajni organi. Posiei so se začele razmere v domu hitreje in temeljiteje razčiščevati in urejati. Med drugim je prišlo’ na dan da so se zdravniki še pred meseci prav dobro razumeli med sabo celo še preveč- Zato se tudi n! nihče posebno vznemirjal če ie kakšen zamudil službo, prišel včasih kakšno uro pozneje ali pa ga kakšen dan sploh ni bilo. Toda v domu ni ostalo samo
pri tem medsebojnem popuščanju in nedisciplini. Prve nered-nosti so bile povod za naslednje, še hujše. Tako je na primer zdravnica, upravnikova žena. napisala potrdilo, da zobozdravnikova otroka zaradi bolezni nista sposobna za šolsko telovadbo, čeprav ju ni niti videla. kaj šele preiskala. Ista zdravnica je neupravičeno m brez plačila izdala za nekega zobozdravnikovega znanca cepivo proti otroški paralizi; nekdo izmed zobozdravnikov pa ie poleg redne zaposlitve v zdravstvenem domu v dveh krajih opravljal privatno zobo-zdravniško prakso brez dovoljenja pristojnih zdravstvenih organov, v nekem pa celo po ukinitvi privatne prakse. Takih nepravilnosti pa bi lahko navedli še več.
Za napake ki so se dogajale v zdravstvenem domu. so vedeli vsi zdravniki. Ker ie bil vsak nekje prizadet, so bili vsi tiha Toda to ni moglo trajati v nedogled. Ko so pred meseci obravnavali vprašanje plač v domu. je prišlo do prvih hudih besed in očitkov Od tedaj dalje ni bilo več miru. V spor med zdravniki so oričeli pritegovati tudi druge uslužbence doma, dokler iih niso končno razdelili na dva tabora
Ko soj ljudski odborniki prejšnji teden ponovno razpravljali o razmerah v domu se niso več obotavljali. Ker vodilni zdravstveni delavci v domu niso pokazali nobene želje da spor mirno uredijo in delajo v sožitju. je ljudski odbor razrešil upravnika doma šefa zobne
ambulante in predsednico občinskega sveta za zdravstvo, ki je zdravnica v, domu. upravniku in enemu izmed zobozdravnikov, ki je v veliki men kriv za razmere v domu, pa tudi odpovedal službo.
Ta korenit poseg bo nedvomno vplival m pripomogel k ureditvi razmer in izboljšanju poslovanja zdravstvenega doma. Toda nekaj bolečega le ostane. Mar kolektiv petih zdravnikov res ne more sam urediti odnosov in ustvariti nekega sožitja. Mar jih to ne postavlja v kaj čudno luč. Naši delovni ljudje pričakujejo od zdravnika v občini mnogo več kakor samo strokovno zdravniško nego. S svojimi izkušnjami, znanjem in ugledom bi jim lahko marsikaj svetoval in pomagal urejevati mnoga drobna vprašanja, ki Jih tarejo. Toda če že medse-oojnih odnosov ne morejo sami urediti in pri tem do skrajnosti razpihujejo najnegativnejše strasti, tudi med ljudmi ne morejo imeti nobenega ugleda-
In še nekaj! Do takih razmet v tem zdravstvenem domu gotovo ne bi prišlo, če bi se zdravnik; m ves -kolektiv sproti pogovarjal o vprašanjih, ki se dnevno odpirajo, na sindikalnih ali delovnih sestankih. Toda to prakso so letos v domu povsem opustili in prešli v neko domačnost in medsebojno toleriranje napak in te so bolj ali manj slonele na pretiranih materialnih interesih Posameznikov, kar ni moglo voditi nikamor drugam kot v poznejše medsebojno obračunavanje.
Zi črv ca št 3 obratuje
Nov objekt v Kranjski gori z lepimi možnostmi in kupom problemov

Kcrmaj leto dni je od tega. kar je na Pohorju stekla naša prva turistična vzpenjača. Sledila ji je žičnica na Krvavec, Itftos — na Dan republike pa je bila izročena prometu tretja turistična žičnica — tokrat v Kranjski gori.
Dolga, skora] nepregledna vrsta živobarvanih sedežev se je premaknila in med krošnjami dreves malodane neslišno ponesla prve potnike proti vrhu Vitranca. Bil je mrzel meglen dan; goste, ki so se udeležili otvoritvene vožnje, je zeblo, kar je spravilo prireditelja, ki je na hitro roko organiziral otvoritev, v precejšnjo zadrego. Zeblo je tudi fante v tankih platnenih uniformah, ki so žičnico gradili im z njo ta dan upravljali, toda zaradi tega prireditelj ni bil v zadregi in še vedno ni, čeprav mraz z vsakim dnem vsebolj pritiska.
KAKO SO GRADILI ŽIČNICO NA VITRANC
Dolga in zapletena je zgodovina gradnje kranjskogorske žičnice. Od prvotne zamisli, ki so jo dali nekateri člani Turističnega društva in Smučarske zveze, pa do njene realizacije in odplačevanja najetih kreditov je raztresenih toliko na Videz nepremostljivih ovir, da
bi bilo povsem nekoristno pogrevati to neslavno štiriletno preteklost, če ne bi bilo v njej malih in velikih Ijiudi, brez K.aterih bi tam, kjer teče trasa nove žičnice, še danes rasle bukve in smreke.
Žičnico je gradilo podjetje »Žičnica Vitranc v izgradnji«, poleg tehničnega vodje z enim samim kvalificiranim delui’-cem, z nekaj sezonskimi de-
M1LRN MAVER
lavci, brez vsake mehanizacije, tako rekoč z golimi rokami. Dela so' napredovala in obstajala. kakor je pač pritekal denar.
V najhujši stiski je priskočil na pomoč planinski polk iz Bohinjske Bele, čigar vojaki-planinci so na svojih ramah potegnili težko, štiri tisoč metrov dolgo jekleno vrv na 1570 metrov visoki vrh Vitranca. Šolarji in člani smučarskega kluba Planica so preko celega leta vsako nedeljo čistili in iz-šekavali smučarsko progo. Športna zveza Slovenije, Smučarska zveza. Planinska zveza, 'Partizan, Turistična zveza in še druge organizacije so po svojih močeh prispevale denarna sredstva, Tako je z združenimi močmi naposled po
To je zipiska radost. Kranjskogorska žičnica jo bo v mnogočem še povečala
številnih težavah nastala lepa in moderna žičnica, pomemben turistični objekt, ki ga športniki in ljubitelji planin z veseljem pozdravljajo, graditeljem in pobudnikom graAnje pa se zam iskreno zahvaljujejo.
SKOZI MEGLENO MORJE K SONCU
Kdorkoli se je meglenega dne, ko so se nekaj sto metrov nad mestnimi strehami plazili sajasti oblaki, popeljal z žičnico na Vitranc, zlepa ne bo pozabil doživetja, ko se je siva koprena razredčila im je zaplaval nad meglenim morjem bleščeči modrini naproti. Človek, ki je mesece preklinjal vremenske napovedi in puste novembrske nedelje, skoraj ne more verjeti očem. Zasneženi, od sonca obsijani vrhovi se belijo tako blizu, da bi jih morda lahko prijel z roko. V pičlih 24 minutah se je povzpel prav v sredino enega naših najlepših predelov visokogorskega sveta. Na jugu sa^-mi dvatisočaki: Jalovec, Mojstrovka, Prisank, Špik, na severu onstran Karavank in Ziljske doline pa sklenjena veriga grebenov in vrhov od Dolomitov do Visokih in Nizkih Tur. Sonce greje. Zrak je oster in čist. Nekje tam spodaj pod kopasto gmoto, ki zakriva dolino, so ostale gostilne, zoJca-jeme, s pristnimi in nepristnimi vini, s 'čistimi in politimi prti na mizah, s prepirljivci in take s tihimi pijanci, ki vdano in čemerno žde ob svojem kozarcu.
KRANJSKA GORA —
TURISTIČNI CENTER
V poletnih mesecih lahko postane vrh Vitranca izhodiščna točka za neštete izlete. V dveh urah zložne hoje pride izletnik z Vitrcmca pod Cipr-nikom preko Slemena na Vršič, ki je sam spet nova izhodiščna točka ali pa se tu po-služi dnevne avtobusne zveze, ki ga pripelje nazaj v Kranjsko goro. Druga pot ga popelje z Vitranca skozi Grlo v dolino Tamar, tretja v dolino Pišence, četrta h kopališču »Jasna«. Vse te poti bi bilo treba le primemo urediti, za kar pa se že zanima Planinsko društvo Jesenice. V zimski sezoni pa se bodo zbirali ob žičnici ljubitelji smučanja. Predvidenih je več smučarskih prog, tako za tekmovalce kakor tudi za smučarje-izletnike. Ena izmed turističnih prog naj bi vodila z Vitranca pod Ci-pmikom in po melišču v dolino Tamar, druga, 6 tisoč metrov dolga pa do železniške postaje v Podkorenu, od koder naj bi preprosta vlečnica potegnila smučarja nazaj do vmesne postaje ha »S«. Da je z novo žičnico omogočen tudi našim alpskim tekmovalcem učvnkojrit trening, sploh ni treba še posebej omenjati.
KDO BO SEJAL IN KDO BO ZEL
Možnosti za razvoj žimskega in letnega turizma v Kranjski gori je torej več kot dovolj. Spričo bridkih izkušenj in žalostne tradicije pa se vsiljuje vprašanje, kdo jih bo izkoristil, kdaj in v kolikšni meri.
<je boš našel napotilo (i za svoje družbeno
# udejstvovanje?
v »DELAVSKI ENOTNOSTI«!
ia (bdO® ° črnih ^©Oijolh)
Zeli bi vsi! Kdo pa bo sejal?
2e nekaj let se v časopisih vrste članki c zavoženem turizmu v Zgornjesavski dolini, tako da skoraj ni iveč Slovenca, ki ne bi bil natanko informiran, kaj je v tem kotu Gorenjske . narobe, in ni občinskega moža, ki se ne bi zavedal, da je treba nekaj ukreniti.
Nekaj ukreniti! Da. saj to je tisto! Toda kdaj?
»Hotel za 200 milijonov,« pravijo najbolj radikalni, »Nove vzpenjače,« trdijo drugi, »počakajmo, da vidimo tiaj,-prej, kako se bo obnesla sedanja žičnica,« kimajo tretji. Vsi pa računajo in se pogovarjajo samo o milijonih, o deset milijonih in sto milijonih. O ljudeh se ne meni nihče. O kadrih!
(Dalje prihodnjič)
Brž proti vrhu, pa spet na smuči! Kranjska gora bo odslej
za smučarje
že res skorajda obljubljena dežela
ZAKLJUČENE SO JESENSKE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ZA BEŽIGRADOM
400 tekmovalcev
Delovni kolektivi bežigrajske-občine v Ljubljani so počastili praznik republike tudi z množičnim športnim tekmovanjem. Pomerili so se v jesenskih delavskih športnih igrah, ki jih je organizirala sindikalna podružnica TOPS pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Bežigrad.
Udeležba je bila zares zadovoljiva. Nastopilo je blizu 400 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 podjetij. Najštevilnejša zastopstva sta poslali Ljubljanske mlekarne in TOPS — glavna kandidata za prvo mesto v skupnem plasmaju. TOPS je hotela iztrgati prvenstvo Ljubljanskim mlekarnam, ki so bile najboljše poleti . • .
Seveda pa igre še zmeraj niso zajele vseh kolektivov. Zanimivo je na primer, da je Tovarna dekorativnih tkanin, ki si je sama zgradila več športnih prostorov, prijavila samo eno —
Breda Marinšek (TOPS) je zasedla drugo mesto med članicami. Ali ne meri precizno?
strelsko ekipo. In še ta se potem tekmovanja ni udeležila.
Organizator je seveda imel težavno nalogo, zagotoviti dvorano za strelske, namiznoteniške in druge tekme. Ker v bežigrajski občini ni bilo moč najti ustreznih prostorov, jih je našel v Mostah. Invalidski klub jim je dal na voljo dvorano, tako da so tekmovanje lahko v celoti speljali. Td pa je znova navrglo vprašanje, ali zares ne bi bilo mogoče tudi za Bežigradom urediti športnega objekta, ki bi bil na voljo kolektivom, šolam. Jugoslovanski ljudski apma-di itd.
Zal je med tekmovanjem prišlo do nekaterih protestov in diskvalifikacij, ki so vplivale tudi na končni vrstni red. Pri tem so nekateri vodilni funkcionarji iger razsojali kar brez sodniškega zbora, kar je’ med
Jeseniški železarji prvič najboljši
Ze desetič so se letos šestčlanske sindikalne šahovske ekipe borile za naslov najboljšega moštva v republiki. To jubilejno prvenstvo j® bilo zelo široko zasnovano, saj naj bi v zaključnem tekmovanju zajelo nič manj kot 24 ekip iz prav vseh slovenskih okrajev, pa naj so z igro določili enega ali več svojih najbottjših zastopnikov ali brez nje. Tudi čas je bil lepo izbran — prosti dnevi ob 29. novembru. dnevu republike. Človek bi zato pričakoval dejansko skorai polnoštevilen odziv. pa se je zgodilo obratno. Vsega sedem ekip je prihitelo na Bled reševat to vprašanje. Vsekakor malce čudno! Pri tem se skoraj ni mogoče znebiti vtisa, da bi bila udeležba boljša, č® bi bilo prvenstvo v »prikladne jšem« času (letos skoraj ni šlo prej. ker je bila Slovenija tako šahovsko kot tudi turistično vse leto dobesedno preplavljena kot že dolgo ne!), se pra» vi, ko ne bi bilo treba žrtvovati svojih prostih dni temveč izredni plačan dopust. Ce ie to tudi samo delno res. je to kaj slabo izpričevalo za nekatere sindikalne šahovske ekipe, tembolj, ker je bilo med letom ve-Mro spraševanja in celo priti-
skanja. kdaj bo vendar to prvenstvo.
Kakor koli že, samo sedem ekip se je 27. novembra javilo na Bledu sodnikoma Hladniku in' Bohaku. Odločili so se za predtekmovanje po točkovnem sistemu v dveh skupinah (čeprav bi ob tako pičli udeležbi in obilici časa bilo bolje, če bi vse ekipe igrale druga z drugo), potem pa s posameznimi dvoboji za prvo;— drugo, tretje — četrto in peto — šesto mesto. — Takoj se je pokazalo, da bodo glavno besedo imeli ljubljanski poštarji, ki so doslej že šestkrat bili republiški prvaki in jeseniški železarji. čeprav tudi ekipi mariborske Metalne in ljubljanskega Železničarja nista bili slabi, sai sta potem v končni razvrstitvi dejansko zasedli naslednji dve najboljši mesti. V predtekmovanju so bi li doseženi naslednji rezultati:
A — skupina: Železarna Store — Metalha Maribor 0,5:5,5, PTT Ljubljana — Rudnik Trbovlje 5:1. Metalna — Trbovlje 4:2, štore — PTT 0,5:5.5, PTT — Metalna 3,5:2,5 in Trbovlje — Store 4:2;
B — skupina:	Elektrokovina
— Železarna Jesenice 1:5. Že-
lezničar Ljubljana — Elektrokovina 4,5:1,5 in Jesenice — Železničar 3,5:2,5. Tako so v prvi skupini zmagali poštarji s 14' točkami pred Metalno 12, Rudnikom Trbovlje 7 in Štorami 3. v drugi skupini pa jeseniški že-železarji z 8,5 točkami pred Železničarjem 7 in Elektrokovino 2,5.
V finalu so potem jeseniški železarji v postavi Kočevar, Železnikar, Strumbl, Simčič. Jan in Krajnik zanesljivo premagali poštarje ki sta jih na prvih dveh deskah zastopala mojster Germek in kandidat Bajec z rezultatom 4:2. Predvsem gre njihova zmaga na račun visokega kvalitetnega povprečja celotne ekipe, ki je sestavni del odličnega šahovskega društva Jesenice, prav gotovo najboljšega v republiki za tremi slovenskimi člani prve državne šahovske lige. Tretje mesto je zasedel Železničar iz Ljubljane po magi nad Metalno s 4,5:1,5 peti pa so’ trboveljski rudarji ki so v odločilnem srečanju premagali Elektrokovino Maribor s 3.5:2,5
Zmagovalcem, ki so se kot četrto sindikalno moštvo vpisali med republiške prvake (do-
slej je razen poštarjem uspelo to še Mariborski tiskarni enkrat in Državnemu sekretariatu za notranje zadeve LRS dvakrat). kakor tudi vsem ostalim sodelujočim moštvom iskreno čestitamo!
KOMBINIRAJMO
Novi nalogi sta takrat spet izredno lahki in v obeh ima enkrat za spremembo besedo črni.
Štev. 33:
Beli: Kgl, Db7, Tc7, Pa2, b2, d4, C3, f2, g2, h2 (10)
Črni: Kh7, D<17, Td5, Pa7, eS, to,
gr, ho (8)
Kar dva kmeta sta manj v črnem taboru, pozicija pa taka, da bi jo vsakdo brez velikega razmišljanja predal. Po umiku dame s 7. vrste je partija končana. Toda črni se v tej poziciji vendarle ni vdal. temveč partijo celo še dobil in sicer na zelo zanimiv način. Potrudite se in ugotovite kako je to napravil!
Štev. 34:
Beli: Kb4, Dfl, TcS, Tf3, Pa2, b3 C3. d4 (8)
Črni: Kc8, Dds. Td2, Tg8, Pa7 OS. C6, f4 (8)
Tn je zaideva zelo preprosta; črni napove mat v treh potezah vaša naloga pa je. da ga izvedete Na delo!
rešitev Štev. 31:
I. LfT-t. )tg8 2. EPS!! in črni ni ma obrambe.
REŠITEV ŠTEV. 32:
1. r>b7! (žrtev dame, ki takoj odloči).
iz 17 kolektivov
V skupnem plasmaju so spet zmagale Ljubljanske mlekarne
prizadetimi kolektivi izzvalo negodovanje. TOPS je celo zagrozila, da .se prihodnje leto ne bo več udeležila tekmovanja, če takih nezdravih pojavov ne bodo odpravili.
S slavnostpo podelitvijo oo-kalov in družabno prireditvijo so zaključili tekmovanje- Pri tem je nastopila tudi folklorna skupina.
Končni vrstni red sindikalnih podružnic je naslednji: 1. Ljubljanske mlekarne 209 točk, 2. Elektrosigiial 205 točk, 3. TOPS 194 točk, 4. Ardel 114, 5. Avto-obnova 82 točk, 6. Globus špedicija 25 točk, 7. Gradbeno podjetje Bežigrad 20 točk, 8. Hrast 20 točk, 9. Cementar 20 točk, 10. Elektrotehna 20 točk itd.
OD PANOGE DO PANOGE
V	atletiki j-e bila na sporedu samo balkanska štafeta. Najhitrejšo ekipo je imela TOPS — 4:01,0 pred Ardelom in Gradbenim podjetjem.
V	odbojki so se pomerili člani. članice in mladinci. Pri članih je v tekmi za prvo mesto Ardel p.orazil TOPS 3:0, Ljubljanske mlekarne in Elektro-signal pa sta postavili najboljši ekipi pri članicah oziroma mladincih.
V	streljanju ie bila udeležba najštevilnejša. Za tekmovanje se je priglasilo kar 16 podružnic. Ekipa TOPS ie dosegla 576 krogov in s tem za 15 krogov prehitela Elektrotehno in za 50 krogov prvo ekipo Ardela. — TOPS je postavila tudi najboljšo žensko ekipo, medtem ko je med mladinci prvenstvo pripadlo Elektrosignalu. Med posamezniki ie bil pri članih najuspešnejši večkratni državni prvak Franc Planinc' (Elek-
trotehna) s 132 krogi pred Bar-letom (TOPS), medtem ko sta bili pri članicah najpreciznejši tekmovalki TOPS Kranjčeva in Marinškova.
Tudi v kegljanju je nastopila večina kolektivov- Keglji "in krogle so delali najmanj preglavic Elektrosignalu I (403). samo nekoliko več pa Ardeiu (354) jn Industrijskemu biroju (340).
pred katerimi je naposled, tudi zasedel naj višje mesto.
Sahisti so tekmovali v dveh skupinah, nato pa še v finalu. V srečanju za prvo mesto je Globus špedicija zmagala proti TOPS 3:2 in si tako zagotovila prvenstvo.
Opomba uredništva: —- Za Bežigradom naj se potrudijo in izglade spore, ki jih je p-rine-
Tufli v namiznem tenisu so bili hudi boji. Naš posnetek kaže mladinca v akciji
Namizni tenis je prav tako razgibal mlado in staro. Dve prvi mesti (pri članih in mladincih) je osvojil Žlektrosignal. medtem ko je ekipa članic Ljubljanske mlekarne v odločilni tekmi za prvo mesto odpravila zastopnice TOPS 2:1.
Nogometni turnir je skalil protest, ki je pripeljal do diskvalifikacije ekipe iz, Savelj. V najvažnejših tekmah je Elek-trosignal oremagal Avtoobnovo 6:0 in igral neodločeno 1:1 z Ljubljanskimi mlekarnami. —
Oho, to pa je veselo. Mislimo namreč na nogomet, ki sedaj v pozno ; jesenskem času — kljub mrazu in megli — še zmeraj hitreje poganja kri po žilah svojih pristašev. Z nogometom pa zares ni kar tako, čeprav so prvenstvene tekme za letos že minile. Temu nakljub pa so nogometaši še zmeraj krepko zaposljerii. Eni z odigra-vanjem pokalnih tekem, drugi pa s prebiranjem strokovnih komentarjev o ligah po naših listih. V enem izmed njih smo na primer našli tudi tak izredno pomemben odstavek: Ce bi se seveda hoteli podrobneje ustaviti ob vzrokih uspehov in neuspehov, bi sicer prišli resnici morda bolj do dna, toda to je stvar klubov, ki naj' izkoristijo zimski odmor za premišljanje o-tem, kako bi svoje neugodno stanje popravili (podčrtal — namesto komentarja OHO — AHA!).
Aha, pa ta enajstmetrovka. Znameniti strel z bele točke je to nedeljo spet spravljal ob živce vse tiste, ki imajo opravka z nogometom. V mnogih izmed pokalnih tekem šestnajstinke finala je bil namreč odločilne važnosti za končni izid. Nič čudnega tedaj, če je marsikateremu strelcu padlo srce točno v hlače (žoga pa mimo vratnice), ko bi moral s svojo hladnokrvnostjo in prisebnostjo storiti veliko uslugo svojemu moštvu. Najslabše izmed vseh takih nesrečnikov pa se je nedvomno godilo Zagrebčanu Zobiču, ki je v zadnji minuti tekme Vojvodina : Trešnjevka — v trenutku, fco je Vojvodina vodila 3:2 — zastreljal enajstmetrovko!
Oho, in še eno sodniško. Ker Slovenci v zvezni nogomet posegamo samo s sodniki, smo tem bolj občutljivi glede njihovih uspehov. Ko smo z Erlichom (kot glavnim) in Gvardijamčičem (kot stranskim) 29. novembra vendar dobili prostorček v pokalnem finalu, smo bili tem bolj razočarani, da so nekateri največji jugoslovanski strokovni listi razglasili Erlicha za Zagrebčana. Ne, da bi bili ' zategadelj šovinisti. Jezen pa si le. če ti ne priznajo niti tega, kar pač imaš ...
Aha, pa tale zrela. Jesenski čas je dregnil v spomin aekaterih, ki še vedo, da smo pred leti. kar tekmovali v odrejanju jesenskih krosov. Pri tem smo kdaj pa kdaj fudi pretiravali, če smo na primer pošiljali na start ne-oripravljene ljudi. Sedaj pa sploh ne pretiravamo več, iziroma povsem drugače. Tekmujemo namreč v tem, ds iesenskih krosov sploh ne prirejamo več. Drvimo iz ene skrajnosti v drugo Zakaj tako?
slo jesensko .tekmovanje. Velika škoda bi namreč bila. č.e bi drobni nesporazumi zavrli pomembno in prizadevno delo. ki so ga v tei občini s skupno akcijo vseh delovnih kolektivov in sveta opravili doslej-
Prijetno
popoldne
Nenadoma ie prišlo v uredništvo sporočilo. Strelska zveza Slovenije vabi vse novinarje na tekme v čast 29. novembra. — Tekmovanje bo z malokalibrsko in vojaško puško. Zbor ob 13.30 na strelišču ob Dolenjski cesti.
Nekateri so se priglasili takoj. To so tisti, ki jim ie šport v krvi. Drugi so oklevali in se naposled vendar odločili- To so oni. ki z,meraj malce premišljujejo. Bili pa so še tretji. k'i so odklonili udeležbo. Nekateri z zares tehtnimi , vzroki, drugi Pa spet zato. ker jih poziv na strelsko tekmo pač nikakor ni ogrel. Nekaterim ni ustrezalo vreme, drugi so se izgovarjali na kosilo, tretji »slabše« vidijo in podobno ...
Popoldne pa se nas je zbralo več kot 30 iz najrazličnejših redakcij. Čeprav je bilo sončno vreme, nas je vendar pošteno zeblo Se posebno v strelskih lopah, kjer ie bilo treba čakati, da si prišel na vrsto in tudi med tekmovanjem, ko si moral leči jn tesno okleniti hladno orožje.
Pravo tovariško tekmovalno vzdušje pa je bilo kljub temu na mah ustvarjeno. Brž ko so počile prve puške jn so iz iar-kov sporočjlj prve rezultate, so vsi P-ozabilj na mraz- Malo za šalo. malo za res so se medsebojno vzpodbujali pa tudi zbadali, tako da je tekmovanje hitro minilo. In ob končnih rezultatih ni bilo nobene zavisti. Vsakomur ie ostal spomin na prijetno (in koristno) popoldne in gotovo se jih bo prihodnjič ob podobni priložnosti zbralo še več.
Take pobude ki zadenejo za--es v živo. so največ vredn«. Cernu jih ni več? Ce bi se jih posluževali češče. bi bila naša telesnokulturna bilanca nedvomno ugodnejša
I
.
Skrb za delovnega človeka-
poglevitna skrb
je na Pohorju pri Arehu ure^ia majhno kočo za pionirje iz BuS. V tej kodi ®ta pod vodstvom sindikalne podružnice že 1955. leta letovali dve koloniji otrok iz MTT, naslednje leto pa spet dve. Vsega skupaj je v teh dveh letih preži-
Popotnika, ki obišče srce naše Štajerske — lepi Maribor — in ki se po prihodu napoti proti vzhodnemu delu mesta, privede pot že p<t nekaj minutah v Melje. Dasi-ravno še vedno del mestnega središča, je Melje tudi samo zase središče — eno od središč močne mariborske industrije.
Mamo vrste podjetij, ki se nizajo drugo ob drugem vzdolž meljskih cest in ulic, pa popotnika pot kmalu privede do najmogočnejšega industrijskega podjetja, ki že samo pokriva skoraj četrtino vsega Melja:	do Mariborske tekstilne
tovarne. Ta orjak mariborske industrije se razteza ob Dravi od Oreškega nabrežja po Ulici kraljeviča Marka in Ulici H. Šarano-viča do Meljske ceste, nato pa se njegovi obrati vrstijo še vse do
skupno 207 novih družinskih stanovanj. S tem so zajezili najnujnejšo stanovanjsko stisko v kolektivu, so pa seveda bili šele sredi poti. Se mnogo članov kolektiva, ki tudi potrebujejo stanovanja, je ostalo.
Po prvih izkušnjah so tudi uvideli, da je bolje graditi več in ceneje. Zato so že pred tremi leti sklenili, da ne bodo več gradili v strogem centru mesta, kjer je zaradi zahtev urbanističnega načrta graditev dražja, marveč tam, kjer bo moč postaviti cenejše, pa vendarle lepe in zdrave stanovanjske stavbe. Po tej odločitvi so začeli že takoj graditi prvi stanovanjski blok — domačini ga imenujejo kar »metuljček« — na pobreški ravnici, kjer sedaj že stanujejo člani kolektiva v 52 samskih in družinskih stanovanjih. Stanovanja so lepa in
\
&
' ^
Veselje v sindikalnem domu oddiha v Crikvenici
Meljskega hriba od Principove ulice in skoraj do Drave. MTT — takšen je okrajšan naziv tovarne
—	je res pravi orjak industrije: v tovarni dela okoli 4.000 ljudi, okoli
4.000	parov pridnih rok, ki se iz dneva v dan trudijo, da bi kar najbolje izpopolnili svoje proizvodne naloge.
TISOČI IN TTSOCl METROV BLAGA NA DAN
Da so napori kolektiva uspešni, potrdi že podatek, da v MTT vsak dan naredijo — 75.000 metrov blaga. Ko bi kilometre in kilometre vsega tega blaga raztegnili v dolžino, bi lahko hodili po njem od Maribora pa mimo Celja vse do Prebolda v Savinjski dolini im to bi lahko ponovili vsak dan.
Perspektivni načrt na delo od 1956. do 1961. leta pa določa še precejšnje povečanje proizvodnje v MTT, zato je razumljivo, da tudi dohodek, ki ga ustvarja podjetje, narašča te leta v leto: 1956. leta sd v MTT ustvarili 2 milijardi
325.067.000	dinarjev dohodka, 1961. leta pa ga bodo po načrtu ustvarili že 2 milijardi 890,198.000 dinarjev, torej kar dobre pol milijarde več kot predlanskim.
Osnutek perspektivnega načrta predvideva precejšnjo investicijsko dejavnost kot na primer rekonstrukcijo predilnic, graditev predilnice vigonke, graditev garaže in skladišča izdelanega blaga ter rekonstrukcijo strojne opreme, oplemenilnic in kotlarne, precej investicij pa je do 1961. leta predvidenih tud-i za objekte družbenega standarda. Tako je v načrtu graditev 226 stanovanj, graditev tovarniškega centra družbene prehrane, menze za enoločnice in za kompletne obroke hrane, razpravljajo pa tudi o graditvi nove obratne ambulante.
Naslednji prikaz pa naj osvetli uspehe, ki jih je kolektiv v MTT že dosegel v skrbi za delovnega Človeka.
STANOVANJSKA SKUPNOST IN NOVA, CENENA STANOVANJA
V Mariborski tekstilni tovarni se zaposlujejo večidel nekvalificirani delavci in delavke: precej jih je iz Maribora in bližnje okolice, dosti pa jih je prišlo v tovarno tudi s podeželja im drugih, oddaljenejših krajev Slovenije, pa celo te drugih republik. Zato je lahko razumeti, da je prav stanovanjsko vprašanje v kolektivu najbolj pereče, najbolj nujno. Skoraj četrtina članov kolektiva, to je okoli 800 zaposlenih delavcev in delavk, prosi stanovanjsko skupnost MTT za stanovanje.
Na pobudo komiteja Zveze komu-mumdstov, sindikalne podružnice in uprave podjetja je delavski svet MTT že pred leti sklenil, da ho podjetje začelo načrtno graditi sta-‘novamja. Zato so ustanovili lastno stanovanjsko skupnost.
Doslej — v vseh teh letih dejavnosti stanovanjske skupnosti MTT
—	so že obnovili nekaj bombardiranih hiš in zgradili 6 novih stanovanjskih blokov, ki je v njih
udobna, niso pa luksuzna. Delovni ljudje, ki v njih stanujejo, žive v lepem sožitju in so zelo zadovoljni. Po tej graditvi pa so v MTT uvideli tudi to, da bodo z enako vso-
kalne podružnice, delavskega sveta, hišnih svetov, obratne ambulante, žena in mladine, dela že od 1956. leta v sicer skromnem obsegu, vendar sistematično. Pri svetu stanovanjske skupnosti so ustanovili otroško komisijo, na letni skupščini pred poldrugim letom pa so sklenili, da je moč porabiti 10°/» od najemnine za urejanje otroških igrišč ild. Sadovi tega sklepa so se kaj kmalu pokazali: hišni sveti so izvolili pionirske hišne svete in starešinske svete; začeli so čistiti dvorišča in urejevati otroška igrišča in kotičke ter si nabavljati rekvizite; več hišnih svetov je za otroke uredilo igrišča za namizni tenis, igrišča za odbojko, za nogomet, gugalnice itd. Prejšnje protiletalsko zaklonišče so spremenili v dvorano za prireditve in lutkovno gledališče, teraso pa so opremili s> prhami in ležalnimi deskami za sončenje. V okviru stanovanjske skupnosti ustanavljajo lutkovno gledališče, pozimi pa otroška komisija stanovanjske skupnosti že prireja pionirske smučarske tečaje in kino predstave, poleti pa poldnevne izlete itd.
Vse to so bili prvi začetki in nekateri sadovi vztrajnega dela stanovanjske skupnosti ob pomoči prispevkov hišnih svetov, samoprispevkov staršev itd.
SKRB ZA OTROKE ZAPOSLENIH MATER
V dveh novih stanovanjskih blokih na Pobrežju, kjer se razvija novo sodobno delavsko naselje, se je doslej naselilo že nad 110 družin iz kolektiva MTT. Samo v teh dveh blokih stanuje nad 200 predšolskih in šoloobveznih otrok.
Zaposlenim materam je težko. Ni moč delati in hkrati skrbeti za družino, za otroke, ki bi potrebovali materinega nadzorstva, nege in skrbnega varstva. Tega so se zavedali tudi v kolektivu MTT in že
Čolnarna brodarskega društva MTT »Sidro«
Tovarniški plavalni bazen — idealno kopališče sredi mesta
to denarja mogli zgraditi kar še enkrat več stanovanj kot prej, ko so gradili v strogem središču mesta.
Letos so zgradili že dimgi blok — »metuljček« — in s tem spet rešili 52 posameznih primerov stanovanjskega problema. Tako upajo, da bodo stanovanjsko vprašanje počasi povsem spravili z dnevnega reda.
PRIPRAVE ZA NOVO GRADITEV
Sprejeli so že sklep, da bodo začeli graditi stanovanjske stolpnice, ki naj bi bilo v njih vsega sku-kaj 192 eno- in dvosobnih sodobno opremljenih stanovanj. V njih bi uredili skupno servisno kopalnico in z električnimi stroji opremljeno skupno pralnico, hkrati pa bi — da bi razbremenili stanovanjske prostore in pomagali zaposlenim materam — v njih uredili tudi otroški vrtec in zavetišče za šolske otroke, ki bi se tam lahko učili in bili pod skrbnim varstvom.
Eno stanovanje v taki stolpnici bi po izračunih stalo okoli 1,100.000 dinarjev, pri čemer so všeti tudi vsi stroški za ureditev komunalnih naprav itd. V kolektivu MTT upajo, da bodo s takšno politiko cenene graditve uspešno omilili stanovanjski problem in še posebej pomagali samskim materam in starejšim samskim ženam, ki jih je v tovarni zaposlenih zelo dosti.
V kratkem pa bodo začeli nadzidavati še neko staro zgradbo v središču mesta, kjer bodo zgradila 10 majhnih enosobnih stanovanj za samske matere. Gradijo že tudi stanovanjski blok s 24 družinskimi stanovanji, ki bodo v njih stanovali izključno mladi strokovnjaki — električarji, tehniki, ključavničarji itd. To bo njihov »mladinski blok«.
Naj povemo še nekaj besed o stanovanjski skupnosti MTT in o perspektivnem načrtu stanovanjske izgradnje.
Stanovanjska skupnost MTT, katere svet sestavljajo člani sindi-
lani so v Tednu otroka sprejeli sklep, naj bd v blokih na Pobrežju ustanovili otroški vrtec. Zelje in predloge so povedali tudi sami prebivalci pobreškega delavskega
DRUŽBENA PREHRANA V TOVARNI
Mnogo članov kolektiva MT^1 prihaja na delo iz precej oddaljenih krajev; nekateri vstajajo že okoli štirih zjutraj in po skromnem zajtrku odidejo v tovarno. S seboj nosijo le mrzle .malice in do toplega obroka — do kosala — bi bilo še hudo daleč, saj se mnogi vrnejo z dela šele sredi popoldneva.
Zato pia imajo v MTT v sklopu sindikalne podružnice menzo, ki se v njej opoldan lahko hranijo vsi, ki imajo težave z lastnim gospodinjstvom ali pa ga sploh nimajo. Za kosilo plačajo 70 dinarjev, s čimer krijejo materialne stroške, drugo pa prispeva podjetje. Ob takšni ureditvi družbene prehrane pa ni bilo rešeno vprašanje vseh tistih, ki se hranijo sicer doma, imajo pa — kot že rečeno — hudo daleč domov. Zato so v kolektivu — v sindikatu in na delavskem svetu — že pred časom začeli razpravljati o tem, kako bi delavcem kuhali za malico topel obrok — enolončnico. S tem bd mnogim članom kolektiva zelo pomagali, vsem pa ustregli. Upravni Odbor sindikalne podružnice je zato organiziral v lastnih prostorih v, »obratu III« kuhinjo za enolončnice. Kuhinja je začela obratovati v začetku tega meseca in za sedaj kuha za dopoldansko izmeno »obrata IH«, da bi to obliko prehrane preizkusili in dobili nekaj izkušenj. Ker pa je med vsemi delavci veliko zanimanje za enolončnice — hrana je vsak dan druga in zelo okusna, obrok pa stane le 30 dinarjev — bodo najbrž kmalu organizirali takšne kuhinje tudi po vseh drugih obratih tovarne.
V tovarni predvidevajo, da bodo za kuhanje toplih malic — enolončnic zgradili poseben paviljon, kjer bodo ustanovili tovarniški center za družbeno prehrano. V tem poslopju naj bi potem uredili tudi brezalkoholno restavracijo, kjer bi bilo moč dobiti mimo malic-eno-
Br
Vsi hišni sveti v blokih MTT so za pionirje in mladino nabavili mize za
namizni tenis
TOKRAT SMO GORNJO STRAN NAMENILI SKRBI ZA DELOVNEGA ČLOVEKA V MTT. PRIHODNJIČ PA BOMO -SPET CELO STRAN - NAMENILI PROIZVODNJI V MTT, KUHOVfM USPEHOM IN TEŽAVAM, KI SE Z NJIMI BORIJO
naselja. V pritličju enega od blokov je stanovanjska uprava dodelila otroškemu vrtcu dvosobno stanovanje, ki je stalo 2 milijona dinarjev. Za pohištvo vrtca je prispevala Zveza prijateljev mladine, četrt milijona, za posodo, igrače in drugo opremo pa hišni sveti vsak po svojih močeh in sindikalna podružnica MTT dvajset tisočakov. Sedaj plačuje vzgojiteljico ObLO Tezno, za malice prispeva nekaj RK, starši pa plačujejo za Otroke po 500 dinarjev na mesec. Vse to dokazuje, da je otroški vrtec, ki razbremeni zaposlene matere, prav lepo moč urediti tudi brez velike finančne pomoči, s pretežno lastnimi silami kolektiva in pa ob pomoči družbenih organizacij.
Stanovanjska skupnost MTT in hišni sveti pa svoje dejavnosti niso omejili le na skrb za otroke: več hišnih svetov že ima sesalce za prah in loščilce za parket, ki jih posojajo vsem stanovalcem ; v novem naselju na Pobrežju že tudi urejajo prvo servilno pralnico v stanovanjski skupnosti.
lončnic tudi zajtrke, kosila in večerje. Ker bo moral imeti takšen obrat za družbeno prehrano precejšnjo zmogljivost, bo seveda terjal tudi določena investicijska sredstva. To pa pp drugi strani
tudi terja, naj kolektiv z vsemi silami poveča delovno storilnost, saj si bo le tako zagotovil tudi povečanje sklada za skupno porabo.
SKRB ZA LETNI ODDIH DELAVCEV
Tudi vprašanju oddiha delovnega človeka posvečata sindikalna podružnica in delavski svet MTT veliko pozornost. Sindikat upravlja v Crikvenici dom oddiha, kjer je 40 ležišč, mimo tega pa vsako leto najamejo v tem kraju še 30 ležišč izven doma za člane kolektiva. Tako lahko skozi vso sezono preživi mnogo članov kolektiva s svojci prijeten letni odiih na Jadranu; leto® so v času sezone izdali" v domu vsega skupaj 8.500 obrokov hrane. Člani kolektiva plačajo za enodnevno oskrbo po 300—350 dinarjev, kar zavisi od tega, ali je zaposlen en sam član dužine ali pa oba.
Mimo tega pa imajo člani kolektiva tudi možnost, preživeti oddih v koči gasilskega društva MTT na Pohorju. V koči je 13 ležišč in je odprta skozi vse leto; posebno radi jo seveda obiskujejo tisti člani kolektiva, ki pozimi na Pohorju smučajo.
Lepe možnosti za letni pa tudi za nedeljski oddih nudi članom kolektiva tudi brodarsko društvo »Sidro«, ki uspešno dela v MTT že več let. Društvo je ob pomoči kolektiva in sindikata ter s prostovoljnim delom zgradilo na brester-niškem jezeru nad mariborskim otokom lastni dom in čolnarno. Tisti, ki poleti ne preživijo dopusta na morju ali pa v hribih, ampak ostajajo doma, se zjutraj s kolesi odpeljejo do čolnarne, tam najamejo čoln in preživijo dan na soncu in vodi. Hrano prinesejo s seboj in si jo v čolnarni pogrej ejo, v domu pa si lahko tudi kupijo prigrizek. Društvo je ob domu dogradilo tudi stavbo z 20 ležišči in uredilo camping s šotori, tako da sedaj preživljajo letni dopust ob Dravi že kar cele družine.
Ob tem, ko govorimo o skrbi za oddih članov kolektiva MTT, naj še omenimo, da je prav ob tovarni v Melju zgrajen lep plavalni bazen, ki ga upravlja sindikalna podružnica MTT. Ker je ta bazen edini v vsem centru mesta, je seveda v njem vso sezono živo, kar se da. Posebno otroci članov kolektiva MTT in pa drugi iz vsega Melja se v njem kopljejo od jutra do večera. Premnogi član; kolektiva pa najdejo ob njem prostor za vsakodnevni popoldanski pa tudi za nedeljski oddih. K vsemu temu pa naj prištejemo še lep športni stadion TVD Partizan MTT, ki je poleg tovarne in ki ima seveda tudi polno obiskovalcev skozi vse leto. Poleg mladine ga radi obiskujejo tudi starejši član; kolektiva, da bi se v telesni kulturi sprostili in si oddahnili po napornem delu.
POČITNIŠKE KOLONIJE NA POHORJU
V kolektivu MTT je bilo precej članov, \ ki niso imeli možnosti poslati svoje otroke niti v počitniške kolonije niti v Orikvenico. Zato se je upravni odbor že pred nekaj leti povezal s pionirsko počitniško zadrugo »I. pohorski bataljon«, ki
Slavnostna otvoritev gugalnic

velo počitnice na Pohorju 240 otrok. Kmalu pa je pionirska koča postala pretesna za vse mlade goste, ki jih je bilo vedno več. Zato je pionirsko počitniška zadruga »I. pohorski bataljon« ž%e lani najela še eno stanovanjsko zgradbo na Glažuti na Pohorju. Z združenimi močmi so nato zgradbo popravili in sedaj v njej že drugo leto lahko preživljajo prijetne počitnice otroci članov kolektiva MTT, PIT in Okrajne zveze PM Maribor: kolonije vodijo sindikalne podružnice omenjenih podjetij. Lani je upravni odbor sindikalne podružnice MTT poslal na Pohorje v kolonijo 120 otrok, letos pa še nekaj več.
Otroci, ki prebijejo počitnice v koloniji na Pohorju, živijo sredi najlepše narave. Ves dan se gibljejo, odhajajo na skupne izlete, se igrajo med seboj itd. Oskrbo imajo zelo dobro. Starši" plačajo za vsakega otroka po približno 100 din na dan, droge stroške pa krije sindikalna podružnica, kar je tudi ena od oblik pomoči zaposlenim materam in družinam z otroki.
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
V Mariborski tekstilni tovarni so že 1947. leta ustanovili blagajno vzajemne pomoči. Tedaj se je vanjo včlanilo 100 članov, dve leti pozneje je imela že 210 članov, 1952. leta že 500 članov itd. Število .članstva se je počasi, a z gotovostjo večalo. Letos ima blagajna vzajemne pomoči MTT že 1970 članov, torej že polovico vseh članov kolektiva. Blagajna vzajemne pomoči je v MTT mimo sindikalne podružnice organizacija z največ člani.
Vzajemna blagajna v tovarni deluje kot samostojna organizacija, vendar pod-okriljem sindikalne podružnice. Vanjo se lahko včlani vsak član kolektiva, ki mora potem vplačati mesečno 200 dinarjev hranilne vloge.
Pravico do posojila v višini ene mesečne plače dobi vsak član blagajne vzajemne porrtoči že po šestmesečnem članstvu, za primer smrti v 'družini pa že tudi prvi mesec. Po dvoletnem članstvu pa ima vsak član pravico do posojila v višini poldruge mesečne plače.
Člani dobivajo ta posojila brez porokov in brez nepotrebnih stroškov ali čakanja. Za prvo posojilo v tekočem letu plačajo 1“/« obresti, za drugo v istem letu pa 2%. Posojila vračajo v šestmesečnih obrokih.
Od vsega članstva blagajne vzajemne pomoči je 161 nameščencev, vsi drugi pa so delavci — večidel ženske. Včlanjenih je tudi nekaj mladincev in mladink, ki tako varčujejo.
Ker nekateri člani blagajne vlagajo tudi presežke — teh članov je 444 — to je znesek, ki presega osnovno mesečno vlogo 200 dinarjev ima blagajna vsega skupaj 2414 kartotečnih listov. Presežke — nekateri člani vplačujejo v blagajno tudi po 1000 dinarjev na mesec — lahko člani za primer nujne potrebe dvignejo vsak dan brez kakšnih posebnih pismenih prošenj.
Članske vloge in presežki znašajo sedaj 12,240.000 dinarjev in ta vsota nenehno kroži v obliki posojil med člani; vsak mesec izplača blagajna že nad 3 milijone dinarjev posojila vzajemne pomoči. Letos je imela blagajna že 143,410.288 dinarjev p-rometa; skupno so izplačali letos okoli. 2800 posojil. Ta oblika pomoči in varčevanja je že mnogim članom delovnega kolektiva pomagala iz stiske. Mimo tega pa blagajna vzajemne pomoči iz. obresti, ki jih dobi za posojila, podpira tudi socialno šibke člane; v letošnjem poslovnem letu je razdelila za 135 tisoč dinarjev takšnih podpor.
Vzajemna blagajna MTT je bila prva blagajna take vrste, kar jih je bilo ustanovljenih v Mariboru, in je najboljša ter ima največji promet od vseh vzajemnih blagajn po delovnih kolektivih Slovenije.
Takšen naj bj bil kratek opis skrb; za boljši družbeni standard v MTT. Seveda je še mnogo stvari, ki bi bile tudi vredne opisa, toda vsega ni moč zajeti hkrati.
Sindikalna podružnica MTT
1»
r
<>
*
\
t
\
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
*
\
*
*
\

„SLAVNIKOV“ prispevek za razvoj prometa im turizma
Člani kolektiva poslušajo poročilo o razvoju podjetja
t&Vozki koprski uličici sem srečal znanca — šoferja avtoturistične-ga podjetja »Slavnik« Koper.
' »Vendar enkrat, kadarkoli sem te iskal, so mi dejali: »Na vožnji je, na tej in tej progi, ali pa: turiste vozi, in včasih, z avtobusom je v tujini.«
»Saj veš, kaiko je z nami šoferji, vedno smo na poti...«
»Pražnje si oblečen, kam si se namenil?«
»Danes praznuje naše podjetje 10-let-nico. Proslavo imamo, sindikalni prapor bomo razvili...«
Med pomenkom sva prišla v Semedelo. Na deset tisoč kvadratnih metrih zemlje so razvrščena poslopja podjetja. Upravna zgradba, delavnice, parkirni prostor...' Pred desetimi leti so začeli graditi vsa ta poslopja. Danes so skorajda že premajhna, »Slavnik« se je razrastel, 'vozil je veliko veliko več kot nekdaj...
V okrašeni dvorani, ki jo bodo te dni spremenili v nov delovni prostor, se je zbral kolektiv. Na proslavo so prišli šoferji, mehaniki, aptoličarji... Vsakdo od teh, vsakdo 439 zaposlenih, je po svojih močeh prispeval, dg ima Koper redno avtobusno zvezo z zaledjem in zaledje z njim, da lahko »Slavnik« prevozi tisoče in tisoče ton blaga, da lahko v njegovih delavnicah generalno popravijo vsako vozilo.
4:36 IN 2:33
No, da ne boste v zmoti, velja kar v začetku povedati, da to niso nikakršni podatki s košarkarske ali kake druge tekme. Tole razmerje med številkami kaže le rast podjetja »Slavnik«. Rojstvo današnjega avtoturističnega podjeta »Slavnik« je bilo v septembru 1946. leta, takrat, ko se je podružnica tedanjega pokrajinskega podjetja PAP Ajdovščina v Kopru osamosvojila. Dediščina te osamosvojitve je bila kaj borna. Novo »Avto podjetje Koper« je premoglo tedaj samo štiri obrabljene kamione. Kamioni prekriti s pločevino — prvi avtobusi. Razen tega so imeli še majhno servisno delavnico, in v njej popravljali avtomobile. Od Kopra do Motovuna in od Buzeta do Kopra so prevažali šoferji potnike.
V Koprščini, v takratni coni B, se )e začelo gospodarstvo vse bolj in bolj raz-
vijati. Obala Slovenskega Primorja je privabljala v poletnih mesecih turiste, prepeljati je bilo treba stotine in stotine ton blaga. Vse to je terjalo nadaljnji razvoj takratnega podjetja »Adria«. In takrat pred šestimi , leti, ko so začeli zidarji v Semedeli graditi nova poslopja za podjetje, pripravljati prostor za 60 vozil z ustrezajočimi avtomehaničnimi delavnicami, je imela »Adria« že 30 motornih vozil in 11 prikolic. Prvi avtobus znamke »Fiat« je spodrinil obrabljen kamion in »Adria« se je začela postopoma razvijati v avtobusno podjetje z modernimi vozili.
Pred desetimi leti je »Adria« — predhodnik današnjega »Slavnika« — ustanovila tudi v Bujah posebno poslovalnico z avtomehanično delavnico. Pozneje se je le-ta osamosvojila, vendar razvoj podjetja ni zastal. Pred osmimi leti je kupilo podjetje že štiri nove avtobuse, vzdrževalo devet rednih prog in na njih prevozilo nad 400.000 kilometrov in delavci v delavnicah so popravili že nekaj sto vozil.
Pred osmimi leti so delavci začeli upravljati podjetje. Leto nato so spet kupili nove avtobuse in čez dve leti so v podjetju odprodali še preostala zasta« rela vozila. Leta 1955 je imelo podjetje razen drugih avtobusov že štiri pulma-ne, sodobne avtobuse znamke »Mercedes«, z njimi je lahko hkrati pripeljal 992 potnikov. Lani je podjetje spet kupilo nova vozila, prepeljalo z njimi dva milijona 279.638 potnikov. Letos ima. »Slavnik« — tako se je preimenovalo podjetje po likvidaciji »Adrie« l. 1954 — že 36 avtobusov in dve prikolici za osebni promet. Z nakupom novih vozil se je povečalo število mest od prejšnjih 970 na 2.073. Sam^ v devetih mesecih letos so Slavnikovi šoferji prevozili na 33 progah in 250 Unijah 2,962.740 potnikov.
Podjetje »Slavnik« pa ne prevaža samo potnike, temveč tudi tovorne pošiljke. Sprva so šoferji upravljali le dva težka kamiona. Podjetje pa je vsako leto dokupilo nova vozila. Pred tremi leti . so šoferji »Slavnika« prepeljali nad 32 tisoč ton tovora z 12 tovornjaki in desetimi prikolicami. Samo v dveh letih — od 1953 do 1955 — so šoferji prepeljali nad 98.000 ton najrazličnejšega blaga. »Slavnik« je moral prevoziti v minulih letih toliko blaga, da tega ni zmogel samo s svojimi kamioni, zato je sodeloval — tudi z drugimi podjetji — najemal tuja vozila.
POPRAVILA NA TEKOČEM TRAKU
Podjetje »Slavnik« ima veliko svojih vozil; avtobusov, kamionov in prikolic.
Vsak čas je treba kaj popraviti, saj so vozila nenehno v prometu. Če ne bi imeli svojih delavnic, bi bili odvisni od drugih podjetij, ki pa najbrž ne bi zfnogla pravočasno vsega popraviti. Zatoj je »Slavnik« vzporedno z razvojem svojega prevoznega parka skrbel za razvoj svojih delavnic tako, da je lahko v najkrajšem Času popravil, ne samo svoja, temveč tudi tuja vozila. Ze pred devetimi leti je bilo v avtomehanični delavnici »Slavnika« zaposlenih 52 mehanikov. Postopoma so opremljali delavnico z najrazličnejšimi stroji: za brušenje cilindrov, za obdelavo batov, za točkasto varjenje itd. Ze leta 1954 so uvedli v Slavnikovih avtomehaničnih delavnicah popravljalnje raznih vozil na tekočem traku. Če so bili nadomestni deli na razpolago, so lahko vsak kamion popravili v 26 dneh. Naročil so imeli in še imajo obilo. Avto podjetja predvsem iz jugovzhodnega področja, to je iz Dalmacije, pošiljajo, svoja vozila v popravilo k »Slavniku«.
»Slavnikovi« avtobusi
Okoli 2200 lažjih popravil, izdelali so 32 orodij iz plastične mase, nekaj deset kabin za Tomosove poltovorne motocikle itd.
Razvoj podjetja in njegov gospodam ski pomen nam najbolj ponazore nekatere številke o rasti dohodka. Leta 1952, je podjetje ustvarilo nad 186 milijonov dinarjev bruto dohodka, leto nato ga je ustvarilo že nad 304 milijone dinarjev.
. L.........................J
m m
...w
lipi«?
illISfif;
i§ SČ5


r :
: :
	
Tovariš Albert Jakopič - Kajtimir, sekretar ZKS Koper, je razvil nov sindikalni prapor
lik
Avtomehaniki, ličarji, gumarji in drugi delavci te delavnice prispevajo' s svojim delom dobršen delež k čimvečji rasti dohodka podjetja. Leta 1954 so v avtomehaničnih delavnicah opravili raznih popravil za skoraj 90 milijonov dinarjev, leto nato za 161 milijonov dinarjev. Samo letos v desetih mesecih je kolektiv delavnic prigospodaril nad B16 milijonov dinarjev. Delavci so opravili 38 generalnih in 30 srednjih popravil.

Sedež podjetja »Slavnik« v Semedeli
Ker je podjetje nabavljalo nova vozila za osebni in tovorni promet in odpiralo nove proge, prevozilo vedno več potnikov ih blaga, je dohodek iz leta, v leto naraščal. Lani je »Slavnik« ustvaril že
634,283.000	dinarjev dohodka, letos v desetih mesecih pa je znašal njegov bruto dohodek okoli 917 milijonov dinarjev. Kolektiv je že letos v osmih mesecih presegel plan za 8 °U.
Poslovanje »Slavnika« pa je pomembno tudi za našo zunanjetrgovinsko bilanco. S prevozom inozemskih turistov, in blaga za tuja podjetja, je »Slavnik« pridobil pred dvemi leti naši skupnosti nad 10 milijonov deviznih dinarjev (obračunanih po tečaju, s količniki pa je ta dohodek znašal nad 17 milijonov dinarjev). Lani je znašal dotok deviz nad 32 milijonov dinarjev (obračunski tečaj). V desetih mesecih letos pa je pridobil za okoli 40 milijonov dinarjev deviz (obračunanih s količnikom).
NOVI KREDITI ZA NOVE'AVTOBUSE
Kolektiv »Slavnika« upravlja s precejšnjo vrednostjo osnovnih sredstev. Za nad 617 milijonov dinarjev so vredna vozila, poslopja, stanovanja itd. Vrednost osnovnih sredstev pa se še povečuje, Okrajni ljudski odbor je omogočil podjetju kredit za nakup strojev, opreme in za gradnjo stanovanjskih poslopij, v višini 140 milijonov dinarjev. Ob pomoči občinskega ljudskega odbo-
ra je dobil Slavnik še 85 milijonov kre» dita, kredit je najel tudi v investicijski banki, tako da je znašala skupna višina kredita doslej okoli 296 milijonov dinarjev (66 milijonov dinarjev so ga že vrnili). Podjetje je letos zaprosilo za nov kredit v inšint 155 milijonov dinarjev za nakup novih avtobusov. Kupiti jih misli 10, in sicer od podjetja »Goša«. To bodo naša vozila, izdelana v naših tovarnah, po licenci tovarne »Alfa Ro-
ZA SE VEČJI RAZVOJ TURIZMA Pred enajstimi leti je bilo v tem podjetju zaposlenih le 45 delavcev, in uslužbencev in podjetje je premoglo le 18 motornih vozil in z njimi opravljalo prevozne usluge na dveh avtobusnih progah. Danes opravlja podjetje usluge na 33 progah in v kolektivu je zaposlenih 439 ljudi. Podjetje je namreč letos dobilo v svoj sestav še novo dejavnost — turistično. Februarja meseca, sta se k »Slavniku« priključili »Avtobusno podjetje Primorje« iz Pirana in turistično podjetje »Adria« iz Portoroža. Nekateri so zmajevali z glavo ob teh združitvah, toda 'praktično delo in rast bruto dohodka sta združitev opravičila. Tako se je podjetje »Slavnik« začelo ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo, razen s trans-jmrtno na domačih in tujih tleh. Prav tako kot je doslej kolektiv »Slavnika« skrbel za čim kulturnejši prevoz potnikov iz Koprav v razne kraje, bo nedvomno skrbel za še večji razvoj turi-zrpa, za večji dotok turistov v ta prelepi kos naše obale.
* * *
Kolektiv »Slavnika« je praznoval 10-letnico podjetja. Praznoval jo je brez hrupa. Delavce, ki so že vseskozi od nastamka zaposleni v podjetju, so ta dan skromno nagradili, izrekli so jim priznanje za njihov trud, sindikalna podružnica pa je ta dan razvila svoj prapor.	-er.
Strojna delavnica koprskega »Slavnika«
<>
*
*
*
\
*
*
*
JEKLENA LITINA ODKOVKI
IN VALJANI PROFILI
REZILNO ORODJE « PNEVMATSKO ORODJE IN REZERVNI DEU # KOLESNI STAVKI ZA RUDNIŠKE IN GRADBENE VAGONETE
ŽELEZARNA
RAVNE
tovarna
plemenitih jekel Ravne na Koroškem
MATIČNA INDUSTRIJA ŽLAHTNIH VRST JEKLA JUGOSLAVIJE Z 200-LETNSMI IZKUŠNJAMI IN NAJVEČJIM VZPONOM PO OSVOBODITVI
MODNA OBLAČILA Ljubljana
Titova 43 - tel. 32-331
Izdelujemo: moško, žensko in otroško konfekcijo.
Poslužujte se naših prodajaln:
na Titovi cesti 43, Stari trg 7 in Stritarjeva ulica pri »Tekstllprometu«
v I. nadstropju.
Prepričajte se o naši solidni izdelavi!
^ msičAoitm
■
“	KOŽO PA PMM O
KOTEKSU!
TOVARNA
PRINAŠA
NOVOST:
ELJE
AERO-SELOTEJP r	trak na celofanu, ki ga
PRED UPORABO NI TREBA ZMOČITI! NALEPI SE SAMO S PRITISKOM IN PRIME NA VSAKO GLADKO PODLAGO!
AERO-SELOTEJP BO postal nepogrešljiv pripomoček doma.
V PISARNI, TRGOVINI In INDUSTRIJI!
ALI POZNATE?
»E £ 0 RDEČI ROBOT«
PERE ODLIČNO PISANO PERILO
»J A 0 H A N K A« TOVARNA KEMIČNIH IN PRALNIH IZDELKOV
PIRAN
NE SAMO TO, DA VAM BREZHIBNO OPERE PISANO PERILO, OBENEM VAM SE POZIVI BARVE!
SKRATKA — ZA PISALNO PERILO izključno »EGO RDEČI ROBOT«
DOGODKI VSVETU
OD TEOMA 00 TEDNA
Nove zahteve koroških Slovencev
Siovenska ■' prosvetna zveza na Koroškem je poslala s svoje skupščine nove zahteve avstrijskim oblastem, naj čknprej uveljavijo zakon o zaščiti narodnih manjšin. Predvsetn zahtevajo nemoten kulturni in prosvetni razvoj slovenskega prebivalstva na ' Koroškem. Avstrijska vlada mora, kot je rečeno v resoluciji Prosvetne zveze, zlasti odpraviti nevzdržno »tanje v pogledu šolstva, ki ga je povzročila prepoved dvojezičnih šol, in tudi odpraviti omejitev števila sprejemov slovenskih dijakov na učiteljišče.	...
Afrika Afričanom
V Akri, glavnem mestu mlade neodvisne afriške države Gane so se predstavniki neodvisnih afriških držav zbrali na konferenci, ki nosi geslo »Afrika Afričanom«. Med delegati so predstavniki raznih političnih, sindikalnih, mladinskih in drugih organizacij. Na dnevnem redu konfeirence sd bila najbolj bistvena vprašanja, ki zadevajo vse afriške dežele, vprašanje kolonializma in imperializma, rasizma in rasne diskriminacije ter plemenska vprašanja. Glavna naloga te pomembne konference je ostvariti zakonite človeške pravice in težnje afriškega ljudstva po svobodi, samoupravi in neodvisnosti. Na njej so določili konkretne naloge za politično delovanje afriških dežel: vrnitev Afrike Afričanom, dosego enakosti vseh ras in uveljavljanje deklaracije o človeških pravicah.
Konferenca bo nedvomno imela velik pomen za nadaljnji razvoj in okrepitev sodelovanja med afriškimi deželami in za težnje po neodvisnosti vsega afriškega prebivalstva.
Berlin v središču zanimanja
Berlinski problem, ki ga je vnovič sprožila nedavna sovjetska pobuda za odpravo čkupacijskega statusa glavnega mesta Nemčije, je še kar naprej glavni predmet medna-rodnik političnih razprav. Zahodne sile se vneto pripravljajo na odgovor sovjetski vladi glede njenega predloga. Dokončno naj bi ta odgo-voir obdelali zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije na bližnjem sestanku. O njem pa bodo razpravljali tudi na prihodnji konferenci predstavnikov Atlantske zveze. Na zahodu pa vse bolj prevladuje mnenje, da berlinskega vprašanja ni moč izločiti in splošnega nemškega vprašanja, zato je vedno več zahtev, naj bi razpravo o Berlinu povezali z reševanjem celotnega nemškega vprašanja. Ni pa do zdaj še nobenih znamenj, ki bi potrjevala, da so se stališča zahoda glede rešitve nemškega vprašanja kaj spremenila in da se skušajo prilagoditi sovjetskemu stališču. Adenauer je med nedavnim obiskom v Berlinu vnovič poudaril že staro in dovolj znano zahodno stališče, da naj bi štiri velike sile sklenile mirovno pogodbo z. vseneftiško vlado, ki bi izšla iz splošnih vsenemških volitev. Tako stališče pa popolnoma zanika dejanski obstoj dveh nemških držav. Sovjetska zveza pa vztraja na priznanju in upoštevanju Vzhodne Nemčije kot enakopravnega 6i-nitelja pri reševanju nemškega vprašanja. Dejstvo, da je Adenauer v Berlinu načel tudi vprašanje vzhodnih mej s Poljsko in da namerava zahodno-nemško armado prav v tem času oborožiti z atomskimi raketami, vsekakor ne pomeni ugodnega ozračja za morebiten začetek pogajanj o rešitvi nemškega vprašanja. Po drugi strani pa pomeni sovjetska pobuda o pogajanjih glede Berlina pozitivno stvar, ker s tem odpira vrata za postopno rešitev glavnega in najbolj občutljivega evropskega vprašanja, združitve Nemčije.
Petletni načrt v ZAR
Predsednik Združene arabske republike Naser je na konferenci zadružnikov govoril o petletnem načrtu dežele. Glavni namen vladne politike je po njegovih besedah izgradnja demokratične in socialistične družbe z višjim življenskdm standardom za delavce in felahe. »Ne moremo sprejeti sistemov, ki jih imajo drugi,« je dejal Naser, »ker mora vsak sistem ustrezati določenim pogojem in okoliščinam. Trudimo pa se, je nadaljeval, da bi se okoristili z. izkušnjami drugih.«
Kdo je kriv za poraz
Vodstvo francoske Komunistične stranke je sklicalo konferenco članov CK, na kateri naj bi razpravljali o vzrokih in posledicah poraza, ki ga je partija doživela na zadnjih volitvah. Od dosedanjih 143 poslancev, kolikor jih je imela v dosedanjem parlamentu, jih je ostalo pičlo število 10 poslancev.
Vodstvo komunistične partije zdaj meče krivico na druge levičarske stranke, ki niso hotele pri volitvah nastopati skupno s komunisti, da bi si tako pridobile več poslanskih mest v novem parlamentu.
Sindikati v Dolini Nila.
Težko bi razumeli razvoj egipčanskega sindikalnega gibanja, če bi ga merili z evropskimi očmi. Raste) je v drugačnem podnebju, pod drugačnimi pogoji in se je opiral n-a drugačno mentaliteto, imel pa je tudi drugačne probleme, kakršni pa so bili v ospredju delavskih gibanj po drugih deželah. Vse do nedavnega časa je boj egipčanskih delavcev potekal v znamenju protikolonialističnega boja.
Korak naprej v Ženevi
2e poldrugi mesec teko v Ženevi pogajanja med tremii atomskimi silami o ustavitvi jedrskih poskusov. Zaradi občutnega ne7;aupanja in na splošno nič kaj razveseljivega stanja, ki vlada med vzhodom in zahodom ter v mednarodnih odnosih sploh, je konferenca že na samem začetku obvisela na mrtvi točki. Kdaj se je stvar pa vendarle nekoliko premaknila z mesta. Zedinili so se, da bodo ustanovili poseben odbor, ki naj izdela osnutek pogodbe o ustavitvi jedrskih poskusov in izdela predlog o nadzorstvu sklepov takega sporazuma. Vse to daje malo več upanja, da bo ta važna in pomembna konferenca 3e pripeljala do kakšnih uspehov. Očitno pa je da se bodo ženevska pogajanja vlekla še dolgo časa.
Kompromis o Cipru
Združeni narodi so vnovič razpravljali o ciprskem vprašanju. Nazadnje se je večina delegatov zedinila za kompromisno mehiško resolucijo. V njej Združeni narodi izražajo upanje, da si bodo prizadete strani, to se pravi Grčija, Velika Britanija in Turčija, nenehno prizadevale »doseči miroljubno, demokratično in pravično ureditev ciprskega problema v skladu z ustanovno listino Združenih narodov.«
Po grškem mnenju ta resolucija ne pomeni popolnega neuspeha, kajti na dnevnem redu je bil tudi iranski predlog, ki je zagovarjal docela stališče in koristi Turčije in Velike Britanije na škodo Grčije. Razprava je po drugi strani odkrila, da so se tudi ZDA v ciprskem vprašanju postavile čisto na stran Turčije in Velike Britanije.
Kakor drugod po svetu je tudi v Egiptu pustil val oktobrske revolucije svoje sledove. Čeprav je bilo delavstvo še maloštevilno, so vendar najnaprednejši med njimi ustanovili svojo delavsko stranko, komunistično partijo, kj je takoj razvila živo dejavnost. Na ilegalnem kongresu leta 1921 pa so ustanovili tudi prvo sindikalno zvezo egipčanskih delavcev.
Med dvema vojnama je sindikalno gibanje v Egiptu doživelo dosti zmag, pa tudi porazov. Čeprav j« buržoaziji prišla prav podpora delavskega razreda v boju proti tujim silam, vendar je gledala v razredni organizaciji delavstva svojega nasprotnika. Zato so skušali na vse načine omejiti in onemogočiti razvoj sindikalnih organizacij.
Do polne veljave pa je prišlo sindikalno gibanje med drugo svetovno vojno. S številnimi stavkami in demonstracijami so delavci že v začetku vojne prisilili vlado, da je dovolila legalne sindikalne organizacije, vendar pa je njihovo delovanje zelo omejila, saj je prepovedala organiziranje kmečkih delavcev, ki so bili najbolj številni. Poleg tega pa je prepovedala združevanje sindikalnih organizacij v enotno zvezo.
Po vojni je delavstvo stopilo v novo obdobje boja, ki se je usmeril proti tujim gospodarjem v Egiptu, angleškim kolonialistom. Delavci so organizirali pravo tajno osvobodilno vojno proti angleškim gospodarjem. Pod njihovim pritiskom so morali Angleži umakniti svoje čete iz raznih mest in so jih obdržali le še v Sueškem prekopu.
Voditelji egipčanskega sindikalnega gibanja delijo njegov razvoj na tri obdobja. Prvo je obseglo dobo od začetka vojne pa do odprave kraljevine leta 1952. V »tihi revoluciji«, ki jo je vodil Naser, so odpravili fevdalni sistem. Prva posledica teh sprememb je bila popolnoma nova vloga, ki so jo dobili sindikati in ki je pomenila uvod v drugo obdobje njihovega razvoja. Revolucionarni odbor pod vodstvom polkovnika Naserja je izdal nov delavski zakon, ki je dal delavcem in sindikatom mnogo
Med svojim potovanjem v prijateljske azijske dežele se je predsednik Tito sestal s predsednikom ZAR Naserjem
večje pravice. Omogočeno je bilo ustanavljanje sindikalnih zvez in tudi poljedelski delavci so dobili pravico sindikalnega organiziranja. Zaradi tega so delavci že od vsega začetka stopili na Naserjevo stran in ga podpirali pri vseh njegovih akcijah za obnovo in napredek države. To se je zlasti pokazalo takrat, ko je Naser razpustil stare politične stranke. Delavci so napovedali splošno stavko v znak protesta proti buržoaznim strankam in demonstrirali po vseh mestih z zahtevo po odpravi starih strank in z vzkliki »Hočemo Naserja!«
SINDIKATI V NOVEM OBDOBJE
Delavski razred Egipta je dobil v novi republiki mnogo bolj ugodne pogoje. Sindikalni voditelji so vstopili tudi v novo revolucionarno vlado. Ustanovili so tudi vrhovni svet za delo, ki mora poprej pregledati in potrditi vsak zakon, ki zadeva interese delavskega razreda. V tem svetu so zastopani v enakem številu poleg vladnih tudi predstavniki delavcev in delodajalcev. Seveda se pojavljajo v njem hudi boji med predstavniki obeh strani.
Pomemben napredek so dosegle
sindikalne organizacije preteklo leto z ustanovitvijo Zveze egipčanskih sindikatov, ki je zedinila v močno celoto vse do tedaj razdrobljene^ sindikalne organizacije. Ugled sindikatov v ljudskih množicah je prestal prvo preizkušnjo na parlamentarnih volitvah, na katerih je kandidiralo 17 sindikalnih voditeljev. Od teh je bilo 6 izvoljenih, kljub velikemu pritisku reakcije in delodajalcev na volil-Ce. Teh 6 delavskih poslancev pomeni prve predstavnike delavskega razreda v parlamentu te dežele.
NOVE NALOGE
Danes obstoji v Egiptu okrog 1500 sindikalnih organizacij. Kot svojo največjo nalogo so si posta-
vile zbrati v svojih vrstah čim večje število egipčanskega delavstva in tako še bolj okreaiti vpliv in ugled sindikatov.
Združitev Egipta in Sirije v enotno državo, Združeno arabsko republiko, je postavila pred sindikalne organizacije nove probleme. Bilo je treba predvsem vsfcladiti odnose med delavskimi gibanji v obeh deželah, ki sta se do tedaj razvijali ločeno. Prvi korak k temu je bila združitev sindikalnih organizacij Egipta in Sirije. S tem so delavci obeh dežel pokazali popolno razumevanje za svoje naloge in za reševanje vseh političnih in gospodarskih problemov, ki jih je odprla ustanovitev nove zvezne države.
I	I
I Dan človekovih pravic j
Pred desetimi leti, na dan 10. decembra, ie generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila Deklaracijo o človeških pravicah. Skoraj po vsem svetu se na ta dan vsako leto spominjajo tega pomembnega dogodka. Se posebno slovesno obeležje pa bo dobila letos po vsem svetu proslava desete obletnice te znamenite deklaracije. Njena vsebina je sad prizadevanja stoletij in stoletij vsega človeštva po svobodi, pravici in človeškem dostojanstvu.
Čeprav jih je svetovna organizacija sprejela itn kljub temu, da so jih marsikje svečano proglatsiii, so danes vendar človeške pravice, ki jih vsebuje Deklaracija, še marsikje mrtva črka na papirju. So pa kljub temu in pra.v zato močno orožje v boju za njihovo uresničitev. Lahko smo ponosni, da je naša dežela ena med tistimi, ki si rti le v Združenih narodih vneto prizadevala in aktivno sodelovala pri izdelavi deklaracije, marveč je tudi na vseh področjih svojim prebivalcem zagotovila te pravice in jih vsakodnevno uresničuje.
Samo nekaj odstavkov iz Deklaracije naj nam prikaže njen veliki pomen in njeno bogato vsebino.
»Vsa človeška bitja se rode svobodna in enaka po dostojanstvu in po pravicah«, stoji v prvem členu delcllaractijje. Vsakdo se sme okoristiti z vsemi pravicami in z vsemi svoboščinami, ki so razglašene s to deklaracijo, brez vsake omejitve zlasti glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali kakršno koli prepričanje,
nacionalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali katerokoli drugo stanje. Poleg tega ne sme biti nobene razlike, med ljudmi, ki bi jo »utemeljevali s političnim, upravnim ali mednarodnim statusom dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje odvisno, pod varstvom neav-tanomno ali podvrženo kakršnikoli drugi omejitvi samostojnosti.«
»Vsak posameznik ima pravico do življenja, do svobode in do varnosti svoje osebe«, pravi dalje deklaracija. »Nihče ne sme biti držan v suženjstvu, niti v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana«. Nihče tudi ne sme bitli podvržen »mučenju niti trpljenju ali surovemu nečloveškemu, poniževajočemu ravnanju«.
Vseh trideset členov deklaracije ne vsebuje zgolj javnih in političnih, marveč tudi gospodarske, socialne in kulturne pravice. Zagotovilo takih pra-- vic v taki mednarodni deklaraciji kaže velik napredek, ki ga je dosegla sodobna družba v svojem razvoju in je posledica dolgotrajnih bojev posameznih narodov itn pa delavskega razreda v posameznih deželah. Tiste pravice, za katere so se delavci mnogih dežel deset in desetletja uporno bojevali, so zdaj dobile svojo uzakonitev v deklaraciji o človekovih pravicah.
»Vsaka oseba ima kot član družbe,« tako stoji v deklaraciji, »pravico do socialnega zavarovanja, upravičena je ures-
ničevati gospodarske, socialne in kulturne pravice, ki so nujne za njeno dostojanstvo vn za svobodni razvoj njene osebnosti, seveda v skladu z narodnim naporom in mednarodno solidarnostjo in v mejah organizacije in virov moči posamezne dežele.« Vsaka oseba ima po deklaraciji tudi pravico^ do dela in svobodne izbire dela, do pramenih in ustreznih pogojev dela in za zaščito v primeru brezposelnosti. Vsi imajo tudi .pravico do enakega plačila za enako delo. /
Posebni člen deklaracije zagotavlja vsalai osebi pravico, da z drugimi »ustanavlja sindikate in da se vanje včlani zaradi obrambe svojih koristi.«
Vsaka oseba ima nadalje »pravico do odmora in prostega časa, posebno pa do pametne omejitve delovnega časa in plačanega dopusta.« Vsaka, oseba ima prav tako »pravico do življenjske ravni, ki zadošča za zavarovanje zdravja in dosego blagostanja njej in njeni družini, posebno pa prehrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in drugo potrebno socialno službo.« Prav tako ima »pravico do zavarovanja za primer nezaposlenosti, starosti, bolezni, mUposabnosti, vdovstva in drugih primerov izgube virov za vzdrževanje. Matere in otroci imato po deklaraciji pravico do podpore in posebne pomoči. Vsaka oseba ima tudi pravlico do izobrazbe«.
Po svoji vsebini in pomenu spada deklaracija o človeških pravicah med najbolj pomembne akte združenih narodov.
....................................................................................................................	.....Illllllll!....Illllilllll.........................................
llllllll!lllll!ll!!lllllllllillilllllllll!llllll!lllllill]ll!illllll!!!!!
NAŠ KOMČMTAIl
Izid volitev v Franciji je prinesel pravo revolucijo v dosedanje odnose političnih sil v parlamentu. Preobrat pa ni prišel nepričakovano. Nasprotno! Na podlagi novega volilnega zakona drugačnega izida ni bilo pričakovati. Na prvih volitvah 23. novembra so se kandidati buržoaznih strank nekoliko otipali, da bi izvedeli, kdo je močnejši, na drugih volitvah, 30. novembra, pa so tega močnejšega podprle vse stranke in zmaga je bila na njihovi strani.
Posledica tega manevra je, da ima danes Francija parlament z izredno visoko desničarsko in deloma naravnost fašistično večino, ki pa v nobenem primeru ne predstavlja večine francoskih množic; francoska buržoazija je s temi volitvami spremenila svojo toliko hvaljeno demokracijo v zoprno karikaturo.
Med vsemi političnimi strankami je komunistična dobila največ glasov, 3,882.999, v parlamentu pa bo vse te volivce predstavljala le peščica desetih poslancev, medtem ko je reakcionarna »Zveza za novo republiko« s 3,603.000 glasovi dobila 188 poslancev in postala tako v parlamentu vodilna stranka. Po številu glasov, s katerimi je bil izvoljen v nacionalnem meri-rilu, velja komunistični poslanec toliko, kolikor 20 poslancev »Zveze«. Da bi bila slika te karikature jasnejša, naj navedemo, koliko volivcev ima za seboj poslanec vsake stranke:
KPF
Socialistična stranka
Radikalne in sorod, stranke
Stranke rep. centra
Neodvisni in agrarci
Demokristjani
Zveza za novo republiko
388.220 glasov 83.682 75.630 62.035 35.805	„
33.504 19.170
Vsega seveda ni kriv samo zakon. Del francoskega malomeščanstva je zameril komunistom njihovo, po našem popolno pravilno obnašanje v alžirskem vprašanju. Med številnimi Francozi je namreč nastal pravi preplah, ko so Alžirci začeli s terorističnimi akcijami tudi v metropoli. KPF se
s takim delovanjem ni solidarizirala in je Alžirce tudi javno opozorila na škodljive posledice njihovega početja, ki je omogočalo reakciji, da organizira proti naprednim gibanjem najtežje provokacije. — Alžirci so s terorjem v Franciji kmalu prenehali, razumevanje njihovega prablema pa med nekaterimi francoskimi sloji ni napredovalo niti za korak. Povprečni Fran. coz namreč zelo pogosto ponavlja, kar so ga naučili v šoli: »Alžirija je francoska!« in te prav s takim prepričanjem, kot da bi rekel: »Zemlja je okrogla«.
Izredno težka odgovornost za sedanji odnos sil v parlamentu pada vsekakor na socialiste. Ti so pod vodstvom Guya Molleta leta in leta aktivno podpirali koloniali-
gata obe delavski stranki z glasovi vsega delavskega razreda, saj je volilo zanje okrog šest in pol milijonov volivcev, da pa imata v parlamentu smešno nizko zastopstvo petdesetih poslancev.
Desničarske stranke imajo torej v parlamentu večino. Med njimi je najmočnejša »Zveza za novo republiko«. Ta stranka je mešanica najrazličnejših ljudi in teženj. V njej je nekaj vsekakor poštenih predstavnikov, toda ob njih so tudi pravi fašisti in ljudje, za katere je znano, da so si v Alžiriji okrvavili roke s strašnimi zločini. Ta zveza se sklicuje na de Gaulla, in to je dejansko ves njen sedanji program, de Gaulle pa te stranke ne priznava za svojo, saj se zaveda, da ima v tej Zvezi celo vr-
Vrenje v Franciji
stično politiko v Alžiriji in si delali utvare, da bodo doma za te sVoje nelepo delo dobili plačilo in da se zanje pod de Gaul-lom odpira nekakšna zlata doba. Volitve so jim seveda prinesle veliko razočaranje. V primerjavi s prejšnjim parlamentom so izgubili polovico mandatov: zgodilo se je pač tisto, kar je bilo neogibno: v tekmi z desnico ne morejo daleč. Socialisti so bili n. pr. za vojaško, policijsko, nasilno pomiritev v Alžiriji, bili pa so v tej svoji dejavnosti pravi vajenci v primeri z okorelimi bužoaznimi kolonialisti.
Pretekli petek so sklicali socialisti izredni kongres stranke, na katerem je prišlo do hudih izbruhov nezadovoljstva z dosedanjim vodstvom. Toda Mollet je ostal pri starem; socialistov, kot kaže, dosedanje izkušnje še.niso spametovale. In vendar je jasno, da bi bile dale volitve vse drugačne rezultate, če bi levičarske stranke našle skupni jezik, vsaj v zadnjem trenutku. 30. novembra, tako kot so ga tedaj našle meščanske. Tako pa se je zgodilo, da razpoia-
sto zagrizenih nasprotnikov. Ti mu očitajo, da je glede Alžira premalo odločen, preveč popustljiv in da bi bil celo sposoben iti na pogajanja z Alžirci, če bi ga oni ne držali nazaj. Baje je prišlo zadnje dni med de Gaullom in voditelji Zveze do hudih sporov, podrobnosti o njih pa še niso prodrle v javnost.
21. t. m. bodo v Franciji izvolili novega predsednika republike. Še nedavno se je zdelo samo po sebi razumljivo, da bo na to mesto prišel de Gaulle. Danes te že ni več tako absolutno gotovo. Govori se namreč, da de Gaulle omahuje, da se še ni dokončno odločil. Desničarji pa imajo Judi druge kandidate, ki bi bolj ustrezali njihovim ciljem.
Za časa IV. republike je bila izvolitev predsednika bolj formalnost, čeprav zelo slovesna. Predsednik je bil namreč najvišja, toda politično malo pomembna osebnost. Z novo ustavo pa dobiva predsednik republike izredno široka pooblastila in je dejanski voditelj vse vladne dejavnosti.
Spričo teh pooblastil pa parlament izgublja na pomenu. Sedanji bo začel z delom šele konec aprila, da bi kmalu zatem spet odšel na počitnice.
V tem novem položaju je zaostritev boja okrog predsedniškega mesta nekaj povsem naravnega in bije se za kulisami, kljub temu, da vsaj do danes de Gaulle nima resnega konkurenta. Po izvolitvi predsednika se bo spopad nadaljeval okrog imenovanja nove vlade. So znamenja, ki kažejo, da de Gaulle ne bo upošteval pri izbiri svojih sodelavcev tistih odnosov sil, ki so jih v parlamentu ustvarile volitve in da je, v določeni meri seveda, pripravljen upoštevati tudi število glasov, ki jih je vsaka stranka dobila na volitvah. Pojavljajo se dalje mnenja, ki kažejo, da de Gaulle ne bo upošteval pri izbiri svojih sodelavcev tistih odnosov sil, ki so jih v parlamentu ustvarile volitve in da je, v določeni meri seveda, prapravljen upoštevati tudi število glasov, ki jih je vsaka stranka dobila na volitvah. Pojavljajo se dalje mnenja, da bo prišel na čelo nove vlade človek, v katerega ima de Gaulle popolno zaupanje, ne pa predstavnik najmočnejše skupine v parlamentu. Predsednik vlade bi bil tako nekakšen funkcionar, ki bi uresničeval smer. niče predsednika republike. Tako se bo verjetno tudi zgodilo. V peti republiki je namreč, kot rečeno, poveljniška postojanka v rokah predsednika republike ter ostali organi v glavnem le izvršujejo ukaze te najvišje oblasti.
Splošna ocena sedanjega položaja pa je na kratko tale: De Gaulle je z novo ustavo, z novim volilnim zakonom, s popuščanjem pred kolonialisti, priklical na dan tiste sile, ki predstavljajo za svoboščine francoskega delovnega ljudstva smrtno nevarnost. Dokler bo on sam vodil državo, bo najbrž te sile uspešno krotil, če pa nekega dne iz takega ali drugačnega vzroka izgine, je veliko vprašanje, kako bo mogoče, pred sedanjim fašističnim navalom, ohraniti celo tiste okrnjene demokratične pravice ljudstva, kot jih predvideva ustava V. republike.	S. V.