Razmišljanje ob novem uradniškem zakonu, Upravljanje naše države je bilo spočetka otežkočeno zlasti zbog šestih različnih ustav* nih in upravnih sistemov. Vidovdanska usta* va iz leta 1921. (sedaj razveljavljena) in vsi poslej izdani zakoni imajo med drugim na= men izenačenja pravnih odnošajev in razme« rij. Ta zakonodaja je zlasti plodovita izza 6. januarja 1929. leta, tako da so razne uprav« ne panoge domala že urejene z enotnimi, za celo državo veljavnimi zakoni. Tudi v uradniškem pravu že vcljajo sko« ro brez izjeme le našl zakoni, predvsem urad* niška pragmatika iz leta 1923., ki bo v krat* kem novelirana. V pravu državnih nameščen« cev pa opažamo, da se sicer izdajajo enotne, za vse državno ozemlje veljavne določbc, ki pa so v marsičem za posamezne upravne pa» noge različne, d.ferencirane. Tako so osebne in gmotne razmere prizadetih uslužbencev različno urejene z zakonom o sodnikih redirh sodišč, z zakonom o notranji upravi, o finans čni upravi, o srednjih šolah, o prornerpem osobju. Taka ureditev ni v interesu niti medsc* bojnega razmerja med uslužbenci -aznih upravnih panog, niti v interesu hitrega poslo« vanja v osebnih, disciplinskih in gmotnih razmerah drž. nameščencev. Kompliciranost se pokaže pri prvem po» gledu na kategorije (tri), položajne skupine in stopnje osnovne plače pri vsaki kategoriji. Poleg teh kategoriziranlh uslužbencev pa ima« mo še druge uslužbence: zvaničnike, služite« lje, ki so tudi razporejeni na skupine in stop* nje, da ne govorim o dnevničarjih. Brezhibno upravljanje osebnih in materialnih razmer uradništva pri takih določbah zares ni enos stavno in lahko. Nf poznamo sicer tendenc današnje vla* de, ki hoče v vsem napraviti red in izvesti poenostavljenje, glede revizije uradniškega prava. 'Menim pa, da je tudi v tem poglavitni cilj: poenotenje in normaliziranje. Ako bo res vizijska komisija in nadaljnje delo pri nove* liranju starega uradniškega zakona, oziroma določb uradniškega prava šlo za tem smo* trom, potem je potrebno postaviti predvsem vidike in temelje, na katerih naj bo zgrajen novi uradnški zakon. Zato tu nekaj misli: Moremo odpraviti kategoriziranje uradni« štva in ustanoviti zgolj razredni sistem. Po tem poznamo le primerno število razredov, v katerih so prejemki v naprej določeni. Vse nameščenstvo pa se razporeja v razrede pred= vsem po službeni dobi in izobrazbi (visoko* šolska, srednje = strokovna, osnovnošolska). Poleg tega bi bilo upoštevati le še kvalifika* cijo v službi in event. glede družinskih do« klad še število rodbinskih članov. Položajem na visokih in najvišjih mestih pa naj bi ustre= zali le prejemki dotičnega razreda tako, da bi zavrgli popolnoma sistem specialnih do» klad. Pri takem enotnem razrednem sistemu bi bila vrsta službovanja: ali v politično= upravni, sodni, finančno-upravni, profesorski stroki itd. postranska stvar, ker bi odločevala le službena doba, stopnja izobrazbe in event. službena kvalif.kacija. Ob takem sistemu bi se tudi lahko izvajalo enotno časovno napre* dovanje, pri katerem bi bile težnje posamez* nih najvišjih upravnih resorov, priboriti svo* jim nameščencev kak specifični priboljšek ali spec^alno doklado, izključene. Nihče torej naj bi ne prejemal nobenih drugih rednih prejemkov (posebne odškodni* ne, oziroma nagrade za komisije ali kaka spe= cialna dela so izvzete), kakor jih nudi dotični razred, v katerega je uslužbenec uvrščen. Ce bi hoteli priznati kako izjemo, naj bi to bilo le za nočno opravljanje prometne službe. Das Ije bi bilo priznati uradnim starejšinam, zlasti v raznih upravnih panogah, posebno nagrado za vodstvo, oziroma reprezentacijo. Doslej sta bila časih šef in prvi uradnik na istem po* ložaju glede prejemkov, dasi je imel prven* stveno odgovornost in skrb prvi. Starejšine nekaterih uradov so pa posebe še primorani trošiti za izdatke (n. pr. za reprezentacijo), ki jih pri drugih uradih ni. Ob dosledno izvedenem razrednem siste* mu bi moglo biti razvrščeno v razrede tudi najnižjc državno uslužbenstvo. Ako pa naj bi ostali n. pr. zvaničniki, služitelji izven raz« reda, potem bo plačo in gmotno napredovanje teh posebe urediti. Tako bi prišli zopet do pojmov: 1. uradniki, 2. pisarniško pomožno osobje. Novi uradniški zakon pa naj bi ne imel za vse upravne panoge enotnih določb le gle= de gmotnega stanja in napredovanja držav* nih nameščencev, ampak tudi enotne določbe o vsem, kar naj je skupno vsem državnim nameščencem: pogoji za sprejem v državno službo, letne ocenc, disciplinski postopek itd. Ker sosedanji službeni prejemki služite* ljev in zvaničnikov, uradnikov 111. in II. ka* tegorije ter I. kategorije gori do 4. skupine nezadostni — to je obče priznano tudi na me< rodajnih mestih — pričakuje državno name« ščenstvo, da mu prinese novi uradniški za« kon tudi izboljšanje gmotnega položaja. Zlas sti pa goje to trdno nado naši upokojenci, ki pričakujejo tudi popolno izenačenje svojih pokojninskih prejemkov brez ozira na čas, v katerem je bil kdo upokojen. Kakor čujemo, je, oziroma bo sedanja vlada ustavila tudi potrebne vsote za izbolj* šanje uradniških prejemkov v novi državni proračun za leto 1930./31. Delo, ki čaka postavljeno komisijo in strokovne organizacije, katerim bo — po oiv cioznih vcsteh — osnutek novega uradniškega zakona vposlan na upogled in da stavijo svoje predloge, bo tedaj ogromno in težko. Dr. Fran Ogrin — »Naš Glas«.