STRIC TINE: Čitati — dobro, poizkusiti — bolje! (Dalje.) 9. Mlin, ki ne melje. ¦ ni dan sem se izprebajal tam pred mestom ob potoku, ki ves vesel hiti preko kamenja v naročaj mamici Savi. Misli so pohitele daleč nazaj in so se ustavile na trati kraj gozda, ob potoku, ob mojem potočku. Bog ve, da mi ni nikjer na paši potekal čas hitreje nego pod tisto staro, razkrehnjeno vrbo kraj potoka. Na tistem mestu je bila prav ob kraju močna brzina v vodi. Valčki so kosec za koscem odnašali nizko obrežje, da se je stara iznemogla vrba vsa v smrtnem strahu nagibala na vodo. Tam pod vrbo je bil tnoj mlin. In še marsikaj. Vem, da si zna narediti preprost mlin vsakdo izmed vas dečkov. Pedenj dolgo vrtence iz sveže vrbovine, na sredi štirikrat na-vzkriž preklano, v špranje je vtaknjenih osem enako dolgih prečk, na vsaketn koncu vretenca rogovilica v tleh za tečaj, pa je mlinček gotov. Ne mlinček. Kolo. A kdo bi se prerekal o imenu. Povem vam, da je tak mlin sicer hitro gotov, pa ni veliko prida. Posebno ponosni ne morete biti na tak izdelek. Torej kaj popolnejšega. Poslušajte in poizkusitel Če držite v tekočo vodo ozko ravnilo, tako da se upira voda v njega širšo stran, morate uporabiti nekoliko moči, da obdržite ravnilo v navpični smeri. Še več moči morate uporabiti, če vzamete za poizkus široko desko. Polo lepenke vam voda kar upogne. V tekoči vodi je čudovita živa sila, ki izkuša izpodriniti in odmekniti vse, karkoli se ji stavi na pot. Čim večja je ploskev, ki je vodi napoti, s tem večjo močjo pritiska voda nanjo. In to je važno za nas! 130 Slika 20. Sedaj pa nabrušen pipec v roko, pa žago in oblič. Da, oblič! Zakaj pa ne? To orodje ni v uporabi tako težko, kakor se vam zdi. Najprej nari-šite na pol cm debelo desko dva enako velika kroga, ki jima meri premer prilično 10 cm. Kdor hoče nare-diti večje kolo, naj nariše ona dva kroga primerno večja. Za tem izrežite z ozko žago ali pa z nožem oba kroga, da dobite dve kolesci, ki se popolnoma skladata. V sredi vsakega kolesca izvrtajte pa še do 2 cm široko luknjo (sl. 20.). Sedaj pa odžagajte od 1 ctn debele deske dve po 1 cm široki in 75 cm dolgi letvi, ki jih z obličem ali z nožem ob-delate tako, da dobita obliko enakomerno debelega kvadratnega ravnila. Vsako letvo razrežite v pet po 15 cm dolgih kosov. Posamezne kose pribijte na eno kolesce, kakor kaže (sl. 21.). Potem pribijte še drugo kolesce tako na prvo, da zakriva znotranje konce piečk in da sta luknji obeh kolesc skladno druga vrhu druge. Da se bo vrtelo mlinsko kolo z večjo močjo, mu morate narediti velike in lahke lopate. V ta name.i služijo posebno dobro deščice, ki so iz njih zbiti zabojčki za smodke. Iz takih deščic narežite deset enaKo velikih, pravokotnih kosov. Vsaka lopata bodi n. pr. 10 ctn dolga in 5 cm široka. Deščice pribijte povprek na zunanje konce prečk (sl. 22.). Za vreteno vzemite 20 cm dolg kos gladkega lesa. Z obličem ali z nožem ga obdelajte tako, da bo štiriroben, kakor debelo kvadratno ravnilo. Ako posnamete vse štiri robove, dobite osmerokotno vreteno. Če ponovite to delo še enkrat, ima vreteno že šestnajst robov in je že prilično valjaste oblike. Debelina uetenova se mora seveda ravnati po luknjah sredi kolesc, ki sem jih omenil iz-početka. Da bo vsa priprava popolna, nasadite na en konec vretena kratko vretence, ki je bil na njem navit sukanec. Namen tega vretenca vam razjasnim pozneje. Ko ste zabili vreteno v pripravljeno kolo z lopatami, zabijte še na vsak konec vretena primerno močen žre-bljič za tečaj (sl. 23.). Mlinsko kolo je gotovo, pa ga lahko zanesete na vodo. Ne! Prej naredite še iz 1 cm debele deske ležišči za tečaja (sl. 24.). To sta dve rav- nilu podobni, spodaj priostreni deščici. Njih dolžina se ravna po globočini vode. V 2 do 3 cm globoki reži pri vrhu se vrti tečajni žrebljiček. In sedaj k potoku! Če je izdelek dober, bo gotovo kos svoji nalogi. Povem vam namreč, da še nisem pri koncu. Čemu bi se neki trudil človek Slika 21. Slika 22. 131 Slika 23. toliko, samo da bi se ono kolo vrtelo? Če je zakaj, naj opravlja delo, ki mu ga naložimo. A o tem prihodnjič! 10. Telefon. Ko bi se danes vrnil na zemljo kdo, ki je živel pred sto ali celo tisoč leti, pa bi si ogledal življenje in vrvenje na tem božjem svetu, gotovo bi ne verjel svojim očem. In če bi mu rekli: nSlišite, vi stric, mi lahko tu kje na slovenski zemlji prav udobno sedimo in go-vorimo z znancem, ki takisto udobno sedi na cesarskem Dunaju," bi nas tisti prednamec go-tovo grdo pogledal, češ: BPoleg vsega se je v teku stoletij razvila tudi lažnivost!" Pa je tako. Saj ste že gotovo slišali o telefonu. Če še niste, pa še boste. Ne name-ravam vam razlagati, kako je ustvarjen telefon. Ta naprava ni tako preprosta, da bi dejal, tako in lako je, prava rečl Hočem vatn opisati te-lefon, ki si ga lahko naredite sami. Vzemite znotranji del škatljlce, ki so bile v njej švedske užigalice. Sredi dna naredite z buciko ali šivanko majhno luknjico. Prav tako si priredite še eno škatljico. Sedaj vtaknite skozi dno prve škatljice -kos sukanca ali pa volne, kakršno uporabljajo za pletenje nogavic. Dobro je, če volneno nit povoščite s kosom voska, lako kakor dela črevljar dreto. Da se nit trdno drži na Slika 24. dnu škatljic, privežite na konec kratek klinček (sl. 25.), ali pa na-redite koncem niti velik vozel Takisto pritrdite nit tudi na dnu druge škatljice. Telefon je pripravljen za uporabo. Prvo škatljico obdržite sami, drugo pa dajte tovarišu, ki se naj z njo oddalji za mnogo korakov — kolikor dopušča nit, ki bodi naposled rahlo napeta. Napeta nit se ne sme med škatljicama nikjer dotikati kakega pred-meta. Sicer je pa lahko dolga več nego sto korakov. Če položi tovariš odprtino svoje škatljice na uho, vi pa v svojo škatljico potihoma govorite, začuje tovariš v svojem telefonu rahlo šuštenje in razloči celo besede. Seveda mora biti v okolici mir. Lahko pa govori tudi on, vi ga pa poslušate. Mnogo bolj občutljiv telefon si lahko naredite iz okroglih škatelj, ki so bili v njih zdravilni praški. Treba jim je samo izbiti dno in ga nadomestiti s tankim pa močnim papirjem, ki lahko vzdrži nase pritrjeno nit. Kako si razlagate tak telefon? Čakajte? Če zapičite pletilko v špranjo, pa jo pritisnete na stran in hitro izpustite, začujete brneč glas. Obenem vidite, da se pletilka giblje v hitrih stresajih. Kdor je že bil v zvoniku in je položil roko na doneč zvon, je čutil v roki čudno stresanje. Položite roko na grlo in izgovorite besedo! Kadar govorimo, se stresajo mišice glasilke v grlu, pa tudi zrak v ustni duplini. Če govorimo v naš telefon, udarjajo zračni Slika 25. —« 132 ~— stresaji ob dno v škatljici in ga stresajo. Obenem se stresa vsa nit, torej tudi dno druge škatljice. Zrak se v drugi škatljici ob teh stresajih vzvalovi, in zračni valčki udarjajo ob občutljivo slušno pripravo v ušesni duplini. Naš tovariš začuje rahel šelest ali razloči celo posamezne besede. I 11. Težka naloga. Ne igrajte se z užigalicami! Sam Bog ve, koliko nesreč so že pro-vzročile užigalice v otroških rokah! Zato bi vam pravzaprav ne smel poka-zati sledečega poizkusa. A na srečo so že skoraj popolnoma izginile nevarne žveplenke, švedske užigalice se pa ne vna- mejo tako rade. Sicer ste pa že veliki in previdni. Torej naloga! Položite na mizo užiga- lico in naložite na njo dve vrsti drugih Shka 26. užigalic, kakor vidite na (sl. 26). Sedaj re- cite komu izmed gledalcev, naj samo s spod- njo^užigalico*naenkrat vzdigne vso*skladalnico. Bodi dotičnik še tako spreten, naloga se mu ne posreči. Užigalice ostanejo na mizi in se nečejo prijeti spodnje užigalice. Pa poizkusite vi! Nalogo rešite prav z lahkoto, če polo-žite v jarek nad spodnjo užigalico še drugo. Ce primete sedaj spodnjo užigalico — zgornja leži popolnoma prosto — lahko vzdignete vso skladalnico, ne da bi ostala kakšna uži-galica na mizi (sl, 27.). Rešili ste nalogo. AH pa tudi veste, zakaj užigalice ne padejo, čeprav niso prav nič pritrjene? Vzrok temu je trenje. Užigalice S]ika 2i. niso popolnoma gladke. Vse so polne prav majčkenih zarez, brazgotin in dlačic. Vsaka užigalica v skladalnici se drgne ob spodnji in zgornji užigalici. Zaradi zarez, brazgotin in dlačic ne more iz-drkniti nobena. Če pcnovite isti poizkus, pa vzamete namesto užigalic ši-vanke, ki so uglajene, se vam poizkus nikakor ne posreči. Trenje ali drgnjenje je v življenju velike važnosti. Ko bi ne bilo trenja, bi ne mogli stati in hoditi po tleh. Popadali bi kot na najglajšem ledu. Brez trenja bi ne držal noben žrebelj in noben klin, pa še marsikaj bi ne bilo tako, kakor je. 12. Žejna kupica. O zraku sem vam že povedal, da zavzema prostor kakor vsako drugo telo, da se da stisniti, pa da se zopet mtegne, ko odjenja pritisk. Danes še nekaj o zraku. Vzemite krožnik in ga napolnite 2 do 3 cm visoko z vodo. Nato zmeč-kajte kos mehkega papirja v rahel klopčič in ga porosite z nekoliko kaplji-cami špirita. Klobčic položite na vodo in ga prižgite. Zaradi varnosti pa mi prej odstranite steklenico s špiritoml Nad goreči papir držite nekoliko časa 133 kupico z odprtino navzdol, ne da bi se njen rob dotikal papirja ali celo vode. Ko dogoreva papir, ga preveznite s kupico tako, da sega nje rob do krožnikovega dna (sl. 28.). Papir v hipu ugasne, voda pa se dvigne v kupici skoraj do polovice višine. Če vas kdo vpraša, zakaj kupica tako željno pije vodo, mu razložite ta pojav prilično tako: Ko smo držali kupico nad gorečim papirjem, se je v njej razgrel zrak. Razgreti zrak se pa raz-tegne in zavzame večji prostor. Nekoliko zraka mora torej iz kupice ven. Sedaj preveznemo goreči papir, ta ugasne, zrak se hitro ohladi in skrči na prejšnjo razsežnost — dalje razlagajte pa kar sami! Meni se danes neče več. (Daije).