Praktična slovensko-iiemška gramatika. (Dalje.) Občne imena (Gattungsnamerf) v splošnem pomenu jemIjejo v ed. št. nedoločivni člen , v n>nož. atev. rabijo se brez člena. Tukaj je tudi čas, da učitelj pove učencem, kako se imena konpčno razdplujpjo. «) Lastne imena, 6) občne impna, ktpre se prilastujpjo več osebam, več rpčem, ktpre sr jemljejo pod enaki razum ali pompii n. p. živali, ktpre se štejpjo k Ptiemu plemenu, rokodplci, ktrri imajo enake opravila, rastline, ktere imajo enake lastnosti, rudovine, ktpre imajo enakaste dele v sebi, imajo svoje občno ime. V šoli je vpč otrok skupaj. Vsaki ima svoje ime (kerstno, rojstno inie ali primek), lo so njihove lastne imena. Vseni otrokom , ki hodijo v šoli učit se, pravimo učenci, šolarji. Primeri krajač (občno ime), Janez (Iast. ime), cesar Karol, kralj, Ferdinand, dežela Kranjska i. dr. c) Zborne imena (Sammelnamen), ktpri dajo večini reči eno in ravno listo inie n. p. čpda, arniada, Ijudstvo, narod. Od tih pa naša graraatika nič posebnpga ne onipnja, tedaj ne bomo jih dalje v misel jemali. <T) Snovne imena. Imena snovin, tvarin, iz ktprih se snujejo, napravljajo druge reci. Snovne impna se ne dajo štpti, ampak se mprijo ali tehtajo, tedaj tudi ne morpjo množnega števila imeti. Pravimo, n. p. 1 bokal mokp, 1 cent apna, 1 voz peska, 1 špzenj derv, 1 vedro vina. JVlnožnega štcvila ne morejo drugače imeti, ako hočemo sorte zaznamovati, p.i še tačas poslužimo se rajše plpmenskih štpvilnikov na vprašanje kolikeršpn, n. p. kerčmar je kupil (ri vina, boljše (roje vina . . belega, černega, rudpčega. Mokarca prodaja tri nioke. .. pšenično, erženo in ajdovo . . . e) Miselne ituena (Xamen von Gedankendingen), ki se izpeljujejo 1) iz imen, in kažejo razmerje imen med sabo. Dva človeka sla si prijatla, med njima je prijatelstvo; če se sovražita, je sovraštvo. wFeiad — Feindschaft; Freund = Frpundscbaft; Geselle ~ Gesellschaft; Genosse = Genossenscbaft. 2) \'A prilogov. Takrat si pa mislimo lastnost, za kaj obstoječega pri imenih. Kdor je priden, ima lastnost prid- nosti na sebi; pošten pa poštenost; pogumpn pa pogumnost; moder pa modrost. V slovenskem se skotičujpjo take posnete imena (abs(rakta) na ost, stvo. 3) Iz časovnikov... auffiibren — Auffiihrung; achten = Achtung; erkJaren — Erklarung; erledigpn = Erledigung. Kar je pa posebno pomaiti, da se Siovenec ogibljp, kolikor se da, abstraktnib impn in neologizmov (na novo izkovanih besedi) in takšne stavke rajši razvozla, in v kratke stavke razmota, n. p. Die gute Auffiihrung der Kinder niaclit den Aeltern Freude = Starše veseli, če se otroci lepo obnašajo ... Die Erledigung des Gesuches ist noch nicbt erfolgt.. . Prošnja še ni bila rešena . . . Tako naj skuša učitelj razjasnovali imena učencem, da bodo imeli djansko korist od tega; drugo najde pa v šolski knjigi .... Toliko za letos; z božjo pomočjo drugo leto dalje.