Praktična slovensko-iiemška gramatika. (Dalje.) Občne imena (Gattungsnamerf) v splošnem pomenu jemIjejo v ed. št. nedoločivni člen , v n>nož. atev. rabijo se brez člena. Tukaj je tudi čas, da učitelj pove učencem, kako se imena konpčno razdplujpjo. «) Lastne imena, 6) občne impna, ktpre se prilastujpjo več osebam, več rpčem, ktpre sr jemljejo pod enaki razum ali pompii n. p. živali, ktpre se štejpjo k Ptiemu plemenu, rokodplci, ktrri imajo enake opravila, rastline, ktere imajo enake lastnosti, rudovine, ktpre imajo enakaste dele v sebi, imajo svoje občno ime. V šoli je vpč otrok skupaj. Vsaki ima svoje ime (kerstno, rojstno inie ali primek), lo so njihove lastne imena. Vseni otrokom , ki hodijo v šoli učit se, pravimo učenci, šolarji. Primeri krajač (občno ime), Janez (Iast. ime), cesar Karol, kralj, Ferdinand, dežela Kranjska i. dr. c) Zborne imena (Sammelnamen), ktpri dajo večini reči eno in ravno listo inie n. p. čpda, arniada, Ijudstvo, narod. Od tih pa naša graraatika nič posebnpga ne onipnja, tedaj ne bomo jih dalje v misel jemali.