SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
KNJIŽNICA IVANA
ŠKO
glasilo proizvajalne OZD KLADIVAR Žiri
Letnik 13
Števi lka 4
Žiri, oktober 83
KAJ SMO USTVARILI V I. POLLETJU
V prvem polletju smo dosegli celoten dohodek v planirani višini 132.106.102 dim, ind 50,7.
Materialnih sredstev smo porabili več (kakor smo planirali in to v višini 62.147.573 din, ind 56,1.
Zaradi tega tudi podatek o vseh porabljenih sredstvih izkazuje večjo porabo kakor smo jo planirali in to v višini 63.402.950 dim, ind 55,9.
Dohodka smo dosegli manj kakor smo planirali im to v višini 63.402.950 din, ind 46,0.
Poslovni stroški so bili večji kakor smo jih planirali im to v višini 84.451.123 din, Ind. 54,3
Čistega dohodka smo dosegli v višini 47.654.979 din, ind 45,4.
Sredstev za razširjeno reprodukcijo smo ustvarili v višini 8.564.299 din, ind 24,7.
Na podlagi zgoraj navedenih podatkov lahko ugotovimo, da cene repromateriala, tujih režijskih uslug in režijskega materiala rastejo hitreje kot smo planirali. V letnem planu ugotovimo lahko tudi to, da z produktivnostjo in cenami naših izdelkov nismo uspeli pokrivati negativnih razlik.
Zaradi tega smo dosegli manjši dohodek, manjši čisti dohodek od planiranega in ustvarili manj sredstev za razširjeno reprodukcijo kakor smo predvidevali v letnem gospodarskem načrtu.
Opozoriti moram, da se negativni trendi v letošnjem prvem polletju nanašajo na letos planirane cilje, da pa nap ram lanskim doseženim rezultatom, kažejo pozitivni trend.
Realno je pričakovati, da bodo cene surovin tudi v prihodnje rasti e hitreje kakor v predelovalni industriji na domačem trgu, na zunanjem trgu pa ni računati z povečanjem cen izdelkov.
Zato borno morali v borbi z negativnimi trendi gospodarjenja, ki so se že začeli 'kazati z letošnjim odstopanjem rezultatov od planiranih, posvetiti veliko pozornost racionalizaciji poslovanja, fizični produktivnosti in razvoju bolj akumulativnih izdelkov posebno za tuji trg.
Rado Bogataj
NAČRTOVANA TEHNOLOGIJA PROIZVODNJE DO LETA 2000
Tehnologija proizvodnje je zahtevno in hkrati tudi zelo pomembno področje za razvoj naše DO. Zaradi tega smo v »Planu 2000« posvetili posebno poglavje tudi temu problemu. Začrtali smo smeri, po katerih se bomo morali ravnati, če bomo hoteli obdržati stik z razvitejšim svetom, kar nujno pogojuje povečanju produktivnosti ter izboljšanju kvalitete, ki jo bo potrebno dvigniti na določeno raven.
Nedvomno too na razvoj tehnologije proizvodnje najbolj vplivalo nad a! j no naglo uvajanje Informatike v industrijo.
Tu je mišljeno predvsem uvajanje robotizacije in računalniško krmljenih obdelovalnih strojev. Ta del pa bo
tesno povezam s področjem priprave dela v širšem smislu, v katero sodi programiranje, projektiranje, konstruiranje im tehnološka priprava dela.
Glede na predvidene vse večje zahteve tržišča po različnih Izdelkih ni pričakovati, da hi se karakter proizvodnje bistveno menjal, čeprav bi nekateri polizdelki in izdelki morali nastopati v večjih količinah kot do sedaj. Torej karakter proizvodnje bo še vedno individualen, maloserijski in srednjeserijski. To pomeni, da moramo predvidevati takšen delovni in obdelovalni sistem, ki bo hitro prilagodljiv na spremembe v proizvodnji komponent. Vpliva- količina -ki io -mo-ra-mo pri predvidevanju tehnologije proizvodnje upoštevati so materiali, iz katerih bodo komponente. Značilnost razvoja materialov v svetu so povečana ntezna trdnost ter število materialov, ki vplivajo predvsem na zmanjševanje porabe materiala količinsko in energije. To pomeni, da bo morala obdelovalna tehnologija obvladati izdelavo komponent, iki jih z današnjimi postopki še ne obvlada (obdelava z elektronskim In laserskim snopom, vodnim curkom, kombinacija konvencionalnih postopkov z električnim ipd.).
Za dosego optimalnega izkoriščanja strojev je potrebna sprotna identifikacija procesa s področja adaptivnega krmiljenja. S tem se dosežejo tudi -najmanjši stroški pri zahtevani kvaliteti sestavnih delov.
Naslednji pomembni faktor, ki vpliva na načrtovanje proizvodne tehnologije je natančnost -i-n kvaliteta komponent in naprav.
Pričakovati je, da se bodo dimenzijske tolerance, okro-glosti in hrapavost površin morale dosegati za razred višje kot doslej. Le to pa bo m-ožn-o -dosegati s sprotnim zajemanjem naključnih podatkov, ki vplivajo na kvaliteto in z računalniško obdelavo v realnem času ter -posredovanjem ustreznih korekturnih podatkov v obdelovalni sistem.
Na podlagi tega i-n trendov razvoja proizvodnih sistemov -v svetu moramo predvideti če hočemo slediti domači in
tuj-i -razvoj, sledeče:
1.	Do leta 1990 vsaj 25 % vseh obdelovalnih strojev računalniško krmiljenih, leta 2000 pa vsaj 50 % od tega bi moralo biti že 50 % adaptivno krmiljenih.
2.	Formiranje fleksibilnih proizvodnih celic (po I. 1990) sestavljenih iz dveh ali treh CNC obdelovalnih strojev, ki bodo -izbrani tako, da bo omogočena obdelava -nekaj družim -obdeiovancev. Knrmi-li-l naj bi jih mikroračunalnik, ki bi bil primeren -tudi za računalniško detaljni-h risb.
Poleg investicijskih možnosti morajo biti -izpolnjeni še naslednji -pogoji:
—	možnost nabave primerno grajenih strojev in ostale opreme
—	avtomatizacija konstrukcijskega procesa z računalnikom
—	uporaba principov grupne tehnologije
—	razpolagati z banko za tehnološke in geometrične podatke
—	kadri za vodenje in upravljanje ter vzdrževanje tako zasnovanega proizvodnega sistema.
V -opisami-h predvidevanjih je (bil -podan predvsem razvoj tehnologije -izdelave sestavnih d-e-lov za komponente -im opremo, od -katerega prav gotovo v -največj-i meri zav-i-s-i uspešnost izdellka.
Seveda bo prišlo tudi do sprememb pri tehnologiji montaže in končne kontrole, ki pa so bolj posledica prejšnjih
faz. Težko je pričakovati, da bi se montaža -lahko v večji -meni avtomatizirala, več -možnosti pa je v končni kontroli. Vsekakor pa bo občutno zmanjšana procentua-l-na udeležba časa v celotnem potrebnem času za -izdelavo komponent oz. naprav.
Zapis pripravil C. K.
SPREJEL! SMO PRAVILNIK O INVENTIVNI DEJAVNOSTI IN NADOMESTILIH ZA INVENTIVNOST TER DRUGE OBLIKE USTVARJALNOSTI PRI DELU
V	začetku septembra smo sprejeli tpravilniik o inventivni dejavnosti, s katerim v naši delovni organizaciji pričenjamo oziroma odpiramo novo področje delovanja.
Če primerjamo stanje inventivne dejavnosti in produktivnosti dela v naši družbi s stanjem in pozornostjo, ki jo temu fenomenu napredka posvečajo drugje po svetu, lahko trdimo, da se najbrž niti prav ne zavedamo njenih koristi. Zelo ilustrativno je stanje pni nas opisal pokojni Edvard Kardelj v svoji knjigi »Problemi -naše socialistične izgradnje«: »Če bi z drugimi besedami razložil Mantovo misel o primerjanju perspektive kapitalizma in socializma, bi rekel, da ima samoupravni sistem v tekmovanju z državno-lastninskimi oblikami socialistične družbe toliko večje možnosti, kolikor bo v njem dejo učinkovitejše In produktivnejše kot v državno lastninskih odnosih«.
K temu moramo dodati veliko povezovanje stanja inventivne dejavnosti s produktivnostjo lin narodnim dohodkom določene države. Mednarodne in domače raziskave to potrjujejo. Zato se moramo bolj kot doslej tudi mi prizadevati za poživitev inventivne dejavnosti na vseh področjih našega družbenega življenja. Brez trdnih ekonomskih temeljev je tudi samoupravljanje na trhlih nogah. Posebno velja poudariti spodbujanje t.i. množične inventivne dejavnosti, pa ne le v materialni proizvodnji in tehničnih dejavnosti, temveč tudi na vseh drugih področjih družbenega življenja.
Zaradi boljšega razumevanja se moramo seznaniti s terminologijo, ki je običajna na področju inovacijske dejavnosti. V zadnjih letih se je pri nas razvila terminologija no osnovi tujk, mje-na- -raba- v naših prilikah pa mnogokrat povsem ne ustreza direktnemu prevodu. Razlago terminov smo povzeli po mag. Božu Hriberniku, ki ga je obdelal v seminarskem gradivu »Delitev osebnega dohodka po delu«, VŠOD Kranj, 1981. l-nvencija je latinski izraz in pomeni izum. Pod to besedo razumemo še domiselnost, duhovitost, iznajdljivost ali domislico, domislek pa tudi iznajdbo. Torej v širšem smislu pomeni neko novo spoznanje, tudi idejo. V zvezi z njo je povezan, danes zelo v rabi, pojem »množična inventivna dejavnost« ali na kratko MIO, to je dejavnost, pod katero pojmujemo organizirano nastajanje novih izumov, domislic, idej, tehničnih .izboljševaloih ali drugih predlogov. Beseda »množično« .poudarja količino sodelujočih v tem kreativnem procesu, čim več je ljudi, ki razmišljajo o novih rešitvah, tem več bo novih predlogov, tem bolj bo okolje ustvarjalno. Inventivni dejavnosti pravimo večkrat tudi izumiteljstvo.
Inovacija je beseda, ki je prejšnji zelo podobna in ju zato pogosto zamenjujeimo, posebej še zaradi uporabe na istem področju. Izvira ,iz latinske besede movus, nov.
V	današnji rabi pomeni vpaljavanje česa novega, nova-torsitvo, novatanijo, spremembo ali prenovitev. Inovacija je vpeljevanje oziroma realizacija invemoiije izuma, predloga. Pod pojmom inovacijska dejavnost irazumemo torej sposobnost realizacije idej, izumov, tehničnih predlogov do njene splošne uporabne vrednosti. Inovacijska dejavnost se pojavlja na vseh področjih človekovega ustvarjanja.
Omeniti moramo še tri izraze, ki se v naši praksi pogosteje uporabljajo in jih določa tudi Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah ter naš pravilnik:
— koristni predlog je racionalizacija na tehničnem in metehmičnem področju (npr. organizacija, prodaja,
reklame),
—	tehnična izboljšava je racionalizacija na tehničnem področju,
—	patent je listina, ki potrjuje, da je izumitelj lastnik prijavljenega Izuma. Izda ga Zvezni zavod za patente v Beogradu, potem ko je preveril originalnost izuma.
Celotno dejavnost v zvezi z opisanimi pojavi pa imenujemo inventivna dejavnost.
Na osnovi določil Zakona o združenem delu smo delavci dolžni vzpodbujati inventivno dejavnost v temeljni organizaciji zaradi povečanja dohodka, produktivnosti in izboljšanja pogojev dela. Zavzemali se bomo, da bo taka dejavnost sestavni del prizadevanj za izboljšanje uspešnosti poslovanja in dela v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
Med oblike inventivne dejavnosti štejemo predvsem:
—	-nove proizvode,
—	nove tehnološke postopke,
’— Izboljšanje kakovosti izdelkov,
—	boljše izkoriščanje delovnih sredstev,
—	boljše izkoriščanje energije in materialov ter surovin,
—	izboljšanje ali uvajanje nove organizacije dela,
—	zmanjšanje stroškov delovnega procesa,
—	uporabo cenejših repromate-rialov in nadomeščanje uvoženih z domačimi,
—	izboljšanje pogojev dela,
—	-izboljšanje varstva pri delu,
—	izpopolnjevanje ukrepov za varstvo človekovega okolja.
Za učinkovito uveljavljanje in izvajanje inventivne dejavnosti moramo imeti posamezne organe in pa določenega delavca (komisija za inventivno dejavnost, nosilec inventivne dejavnosti), ki skrbijo in vodijo inventivno dejavnost. Organe inventivne dejavnosti in nosilca inventivne dejavnosti določi delavski svet delovne organizacije.
Da bi se inventivna dejavnost organizirano razvijala, -sprejet pravilnik o inventivni dejavnosti določa med drugim tudi postopek za prijavo iiin sprejem inventivnega predloga, v -katerega so vključeni predlagatelj, nosilec inventivnega predloga, komisija za -inventivno dejavnost .in delavski .svet.
-Komisija za- inventivno dejavnost naj bi pregleda-l-a- vsak predlog inventivnega predloga, določila oziroma ugotovila vsebino, značaj in koristnost inventivnega predloga ter -napravila ustrezen predlog delavskemu svetu, seveda na -osnovi kriterijev lin pogojev postopka za ugotavljanje gospodarske koristi -inventivnega predloga.
Z obravnavo inventivnih predlog-ov je povezano tudi določeno nagrajevanje le-teh. Nagrade za uspešne inventivne predloge se -po pravilniku pojavljajo v obliki nadomestil, posebnih nagrad in priznanj.
Praviloma se nagrajujejo tisti uspešni inventivni predlogi, ki v poslovanju delovne organizacije prinašajo določene rezultate oziroma gospodarsko korist, torej tiste inve-nitivne predloge, ki s-o uspešno uvedeni tudi v praksi oziroma proizvodnem procesu naše delovne organizacije. Pravilnik o inventivnli dejavnosti v svojem poglavju »Določanje nadomestil, podeljevanje nagrad in priznanj« navaja kriterije, na osnovi katerih se določi gospodarsko korist inventivnega predloga in nadomestilo, upoštevaje pili tem tehnični in gospodarski pomen predloga, delež predlagatelja pri inventivnem predlogu kakor tudi stopnjo novosti.
Torej ugotovimo »lahko, da pravilnik o inventivni dejavnosti v naši delovni organizaciji obstaja, k alko bomo pa njegova določila »koristili«, seveda v pozitivnem smislu, pa je odvisno od nas samih. Nesporno je, da je možno na vsakem delovnem mestu oziroma pri opravljanju določenih del oziroma nalog posamezne stvari izboljšati,
»racionalizirati, znižati »poslovne in proizvodne stroške, kar vpliva na večji dohodek, stabilnost nastopanja na trgu itd.
Torej pričakujemo in upamo, da bo komisija za inventivno dejavnost imela polne »roke dela.
Bogdan Erznožnik
UPORABA ADAPTIRANIH PROSTOROV V NOVI VASI
Vsem zaposlenim v Kladivarju je poznano, da v skladu s sklepom delavskega sveta adaptiramo prostore pri Gantarju v Novi vasi. Namen tega članka je, da se po-bliže seznanimo z razlogi za adaptacijo, kakor tudi katerim namenom bodo služili prostori v Novi vasi v bodoče.
	

Prostore v Novi vasi je d»obi»la naša delovna organizacija od takratnega OBLO Žiri iz »nacionalizirane limovine. To so Mii prvi proizvodni »prostori delovne organizacije Kladi var in še je »med mami nekaj delavcev, ki »so tu pričeli z delom. S preselitvijo Kiadivarja na današnjo lokacijo »je postopoma »prenehala proizvodnja in so se prostori 'Spremenili v skladišče »nekurantnega mate»niala in končnih pnO'izv»od»ov.
Po lanskoletni analizi v zoženih gospodarskih razmerah pa je bilo poleg drugega ugotovljeno sledeče:
a)	če hočemo ustvariti pogoje za nadaljnjo sodelovanje
v mednarodni delitvi dela (beri izvozu), moramo še naprej vlagati srdstva v kadre oziroma znanje in sodobno tehnologijo odnosno opremo,	*
b)	Realno so zmanjšane trenutne možnosti za širjenje proizvodnih in poslovnih prostorov v obstoječem obratu.
c)	Za razvojni oddelek fluidne tehnike v Škofji Loki nismo pridobili večjih prostorov in bo zaenkrat moral delati v obstoječih prostorih. Enako velja tudi za posamezne sektorje v Žireh.
d)	Postopno smo pridobili nekaj kadra iz področja Žirov, ki ga usmerjamo v razvoj na področju fluidne tehnike in raziskovalno dejavnost.
e)	Obrat v Novi vasi je bil potreben vzdrževalnih in sanacijskih del, če smo hoteli ohraniti uporabnost prostorov in primeren izgled glede na okolico.
To ®o bili glavni vzroki, da smo predlagali adaptacijo obirata Nova vas. Sedaj bom poskušal še konkretno odgovoriti, »kaj se bo delalo v teh prostorih.
Iz preteklosti so nam »poznani razlogi, ki so »nas vodili »k ustanovitvi razvojnega oddelka v Škofji Loki. To je bilo predvsem po»manjka»nje ustreznega in »sposobnega kadra na področju fluidne tehnike doma, v Žlireh. Verjetno se še spominjamo nezaupanja v »takšno dislocirano delo, vendar je praksa pokazala, da so bili ti dvomi odveč. Z ustrezno štipendijsko politiko s-mo pridobili tudi nekaj kadra v žlireh, ki bo lahko postopoma pričel z razvojnim in raziskovalnim de»lom na področju fluidne tehnike. Organizacijsko smo uspeli »ustanoviti tudi Raziskovalno enoto, ki liima tudi sedež v Škofji Loki. Ker se zavedamo, da je proces formiranja raziskovalne zavesti »in dejavnosti dolgotrajen, ne želimo »prehitevati z dcikoinčniim formiranjem »enote tako prostorsko kakor tudi kadrovsko. Ocenjujemo, da mora biti vodilo predvsem plan in program raziskovanj, ki so potrebna naši delovni organizaciji in jih definiramo v okviru sired,nje»ročnih in dolgoročnega programa razvoja delovne organizacije.
Ravno tako je s iprogramo»m ddo že »določen obseg dejavnosti, ki .jiih in jih »bomo »izvajali na podr-očj'U razvojnega oddelka fluidne tehnike. Ostre ločnice »med 'raziskovalnim in razvojnim delom »mi, ker se po-drooja dopolnjujejo.
»Dogovorili smo se, da zaradi naštetih dejstev v letošnjem letu pripravimo pogoje za uspešnejše delovanje raziskovalne »in razvojne dejavnosti, v naslednjih »letih pa postopno imenujemo glede »na že sprejete kriterije »posamezne »raziisikovalce, kakor tudi vodjo ROFT, katerega delo »trenutno opravlja vodja Raziskovalne enote.
V adaptiranih prostorih v Novi vasi bi torej pričeli z delom razvojniki iz področja ROFT, postopoma pa bi se vključevali tudi raziskovalci iz našega celotnega programa. Poleg naštetega računamo, da bi tu lahko opravljali potrebne laboratorijske meritve in raziskave. Del poslovnih prostorov pa bi namenili za komercialno tehnične razgovore z inozemskimi kupci.
Menimo, da delna dislokacija prostorov, ki izhaja iz danih pogojev, ne ibi s»mela biti razlog za razne dvome in sumničenja o zmanjšanih delovnih učinkih. Dejstvo je, da se primerno zastavljeni »plani realizirajo ob primernih Izvajalci h, ne glede, kje izvajalec »sedi« in da so dosedanji! uspehi poroštvo, da bo tudi delo v poslovnih prostorih v Novi vasi nemoteno potekalo.
Anton Beovič
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Za delegata v konferenco delegacij občinske energetske	Sprejme »in potrdi se Samoupravni sporazum o združe-
skupnosti se imenuje STARMAN Andreja, vodja VIV, po	vanju sredstev za gradnjo cest v industrijski coni Žiri
poklicu strojni tehnik, »rojen 9.11.1946, stanujoč Polje 24, in Aneks št. 1 k tem SaS. Za podpisnika sprejetih aktov 64226 Žiri,	se pooblašča tov. Rada Bogataj.
Potrdi m sprejme se investiciiija v adaptacijo 'bivših proizvodnih prostorov v Novi vasi v predračunski vrednosti 1,499.976,00 din.
Sprejme in potrdi se Aneks k samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za ureditev strojno-kovinarskih delavnic pni ŠGKAS Škofja Loka.
Sprejmej-o itn potrdijo se spremembe in dopolnitve Pravilnika o osnovah in kriterijih za povračilo stroškov, ki so jih limelii delavci pri opravljanju določenih del oziroma nalog, ter o izdatkih izo prehran o del-ovcev, ki so materialni stroški. Veljati prtično naslednjega dine po sprejemu na delavskem sveitu, uporabljati pa s 1.5. 1983.
V	sredstvih javnega obveščanja se objavijo prosta dela oziroma naloge po predlogu In potrebah.
Delovno razmerje se sporazumno preneha z Janezom Oblakom (31.5.1983), z Borutom Preglom i:n Rudolfom Kavčičem (15. 6.1983).
Ana Bogataj se razporedi ik opravljanju del oziroma nalog stroškovnega knjigovodje, lin sicer za določen čas za doibo- enega. leta. Razporeditev ise izvede z dnem 9.4.1983.
S Filipom Klemenčičem se sklene delovno razmerje za opravljanje del oziroma nalog vzdrževalca II. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Z Dimitrijem Novakom in Maksom Pleseern se sklene pogodbo za Izobraževanje ob delu na Visoki šolii za organizacijo dela v Kranju — I. stopnja.
Z Radom Bogatajem se sklene pogodbo za izobraževanje ob delu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani — I. stopnja.
V	zvezi z izobraževanjem ob delu na Visoki šoli za organizacijo dela iv Kranju komisija sprejme sklep, da se v letošnjem letu štipendij za izobraževanje na tej ustanovi ne razpisuje več.
DO »KLADIVAR« Žiri daje soglasje, da SOZD ZPS pristopi k ustanovitvi mešanega podjetja Gradis — Nigerija. K Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet Slovenije za obdobje 1981—1985 za področje železniškega prometa se NE pristopi.
Odvedejo se sredstva v višini 91.500 din kot ustanovna vloga v rezervni sklad interne banke ZPS iz prostih sredstev poslovnega sklada po zaključnem računu za leto 1982.
Odstopi se od Samoupravnega sporazuma o ustanoviteljstvu mešane avstrijsko—jugoslovanske banke na. Dunaju.
Zveznii skupnosti za cene se predloži povečanje cen hidravlike in elektromagnetov za 16 %,
Delavski svet imenuje naslednje inventurne komisije za izvedbo popisa v letu 1983:
—	centralno inventurno komisijo
—	komisijo za popis materiala oziroma surovin
—	komisijo za popis polizdelkov na zalogi
—	komisijo za popis orodja oziroma drobnega inventarja na zalogi.
—• Pravilnik o razvidu del oziroma nalog DO Kiadivar Žiri v predlaganem besedilu
—	Predlogi sprememb iin dopolnitev priloge Pravilnika o (razvidu del oziroma nalog) v predlaganem besedilu.
S tov. Seljak Dušanom, dipl. ing. se sklene delovno razmerje kot pripravnikom za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stroške šolanja oziroma štipendije, DO Kiadivar povrne štipenditorju DO Polite Žiri.
Homec Zorana se razporedi ik opravljanju del In nalog monterja HO I. Razporeditev se izvede s 1.6. 1983. Predlog o razporeditvi tov. Fakin Zorana k opravljanju del liin nalog Izdelovalca orientacij 1., ki ga je posredoval vodja VD, bo komisija obravnavala po vrnitvi tov. Fakina iz JLA.
Zaradi kadrovskih potreb v montaži HO se tov. Siimnov-čič Gregorja, ki opravlja dela in naloge monterja H K II. razporedi k opravljanju del in nalog monterja HO II. Razporeditev se izvede s 1.6. 1983.
Tov. Siimoovčič Gregorja, ki opravlja dela in naloge monterja HO II., se razporedi Ik opravljanju del oziroma nalog monterja HO I. Razporeditev se izvede s 1,10.1983. Tov. Zalar Silvo se razporedi k opravljanju del in nalog koren spon denta v OPD.
Tov. žust Valentino se razporedi k opravljanju del in nalog korespondenta v Raziskovalni enoti.
Tov. H enega Lenčko se razporedi k opravlj anj u d e l in •nalog korespondenta v RPS (vodstvo).
S Sobic Ano se delovno sorazmerje sporazumno preneha „z dnem* 28.,6.1983.
Z Rupnik Ivanom se delovno razmerje sporazumno preneha z dnem 16.7. 1983. Za mesec maj iin junij se tov. Rupniku plača prevoz na delo na relaciji Cerkno—Trebija, po določilih Pravilnika.
Tov. Mlakar Miri se odobri 15 dni študijskega dopusta za opravljanje zaključnega izpita na srednji ekonomski šolii (po Pravili nitku o izobraževanju in štipendiranju). Zavodu za zaposlovanje se posreduje objava prostih del oziroma nalog za sklenitev delovnega razmerja z učenci v gospodarstvu, ki so uspešno končati poklicno šolo. Komisija za delovna razmerja je na osnovi potreb, ki so zajete v kadrovskem načrtu o štipendiranju učencev, dijakov in študentov v šolskem letu 1983/84 ter razpisa izvedi ai izlbiro med pri javljenimi kandidati in dodelila štipendijo vsem prijavljenim kandidatom razen trem, ki so se prijavili za štpendiijo na ekonomski fakulteti in ekonomski srednji šolii.
Delavski svet potrjuje spremembo, ki je navedena v Aneksu št. 1 k razvojno-iinovacijškernu projektu »Naprave za avtomatizacijo str ege« tako v strukturi opreme, kakor tudi v strukturi virov ter povečani predračunski vrednosti na 80.162.000 din.
' Za' nabavo’ uvožen ega N C obdelovalnega centra lin pripadajočega merilnega orodja DO »Kiadivar« Žiri najame pri LB devizni kredit po IFC kreditni liniji v višini 300.089,79 USA dolarjev oziroma (ali) 769.486,64 DM. Potrdi se poročilo o poslovanju v I. polletju leta 1983. Soglasno se sprejme in potrdi začasna delitev ustvarjenega dohodka v prvem polletju poslovnega leta 1983. Pri obračunu osebnih dohodkov do konca leta 1983 se upošteva in prične uporabljati stimulativni del (faktor gospodarnosti K 3) v smislu podanega predloga. Delavski svet sprejme -in potrdi poročilo In ocenitev dela ter poslovanja v prvem polletju poslovnega leta 1983 ter ugotavlja, da so delavci na zboru 10.8.1983 sprejeli in potrdili predlog začasne delitve ustvarjenega dohodka v prvem polletju 1983, to je za čas od 1.1. do 30.6. 1983.
Za -izbiro opreme, ki se objavlja z razpisi v uradnih listih se -imenuje komisija v naslednjem sestavu:
—	Anton Beovi-č, dipl. ing., pomočnik direktorja — predsednik
—	Janez Luznar, dipl. ing., vodja teh. sektorja — nam. predsednika
—	Janez Kosmač, dipl jing., vodja PPS — član
—	Anton Mlinar, vodja tehnološkega oddelka — član
—	Janez Primožič, referent za investicije — član Glede na to, da smo v planu za leto 1983 predvideli samo 17 % povečanje stroškov za električno energijo, v primerjavi z -letom 1982, ter da z a-prls-kim povečanjem cene le te za 24 % že prekoračujemo predvidene okvire, ne moremo sprejeti predloga, o spremembah in dopolnitvah SAS o temeljih plana SIS elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 81—85 lin kontinuiteti do leta 1990. Sprejme se sporazum o združevanju dela -i-n sredstev v skupnem ZT poslovanju SOZD-a ZPS.
Sprejme s-e samoupravni sporazum o skupnih osnovah za ustvarjanje, razporejanje in združevanje deviz v Okviru SOZD-a ZPS^a.
Pristopi se k sporazumu o skupnih vlaganjih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi dohodka imed LTH — TOZD RC in DO Kladivar Žiri.
Za podpisnika sporazuma se določi tov. Erznožnik Bogdana, v odbor vlagateljev pa se imenuje tov. Bogataj Rado in Erznožnik Bogdan.
Nabavi se 2 kom. modema tipa PP 2400, proizvajalec Mihajilo Pupin, Beograd, -pod pogoji, iki so navedeni v gradivu.
Določi se dokončno besedilo Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DO Kladivar Žiri upoštevaje pobudo družbenega pravobranilca, ter Pravilnika o inventivni dejavnosti in nadomestilih za inventivnost ter druge oblike ustvarjalnosti pri delu upoštevaje pri tem drugo varianto razpredelnice — tabele, o kateri se določa nadomestila avtorjem.
Za sprejem samoupravnih aktov pod točko 8 se razpiše referendum za dan 2.9. 1983
Andreju FILIPIČ se izreče ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Uikrep se izreče pogojno, tako, da se odloži njegova izvršitev za dobo 3 mesecev oziroma od dokončnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil, če delavec v tem času znova ne bo kršil delovne obveznosti.
Miranu KUNC se izreče ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Uikrep se izreče pogojno, tako, da se odloži njegova izvršitev za dobo 6 mesecev oziroma od dokončnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil, če -delavec v -tem času znova1 ne bo kršil delovne obveznosti.
DR MOTA Miri se izreče ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Uikrep se izreče pogojno, tako, da se -odloži njegova izvršitev za dobo 6 mesecev oziroma od dokončnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil, če delavka v tem času znova ne ho kršila delovne obveznosti.
Štumberg-er Nadi se izreče ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Uikrep se izreče pogojno, tako, da se odloži njegova izvršitev za dobo 3 mesecev oziroma od dokončnosti izrečenega -ukrepa s pogojem, da s-e ukrep ne bo izvršil, če delavka v tem času znova ne bo kršila delovne obveznosti.
Postopek p-ri KRISTAN Aniti se ustavi, ker se ugotavlja, da delovne dolžnosti ni kršila.
Rampre Stojanu se izreče uikrep JAVNI OPOMIN.
Zaradi objektivnih razlogov se postopek pri Peternelj Adolfu ustavi.
Otrin Francu se izreče uikrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Ukrep se izreče pogojno, tako da se odloži
njegova izvršitev za dobo 3 mesecev oziroma od dokončnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil, če delavec v -tem času znova ne bo kršil delovne oibvezn-osti.
Kogovšek Francu s-e izreče uikrep JAVNI OPOMIN.
B-enc Ivanu -se izreče ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Ukrep se izreče pogojno, tako, da se odloži njegova izvršitev za dobo 12 mesecev oziroma od dokončnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil, če delavec v tem času znova ne bo kršil delovne obveznosti.
N-a podlagi objave prostih del oziroma -nalog, komisija za delovna razmerja sprejme naslednje sklepe o izbiri:
a)	Izbira za opravil jan j e del in nalog SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA se ne izvede — prijavljen samo en kandidat, ki n,e dosega objavljene pogoje.
b)	K -opravljanju del lin -nalog TEHNOLOGA I. se -razporedi Kacin Oiiniila, ki opravlja dela in naloge vodje orodij a-nne. Razporeditev se izvede za določen čas, in sicer za dobo 1 leta. Razporeditev se -izvede takrat, ko bo razporejen drug delavec na delo oziroma naloge vodje orodjarne.
c)	Izbira za- opremi j ainj-e del in nalog TEHNIČNEGA KOMERCIALISTA se ne izvede, prijavljen samo en kan-dad-at, ki ne dosega objavljene pogoje.
d)	izbira za -opravljanje del in nalog VZDRŽEVALCA I. s-e ne -izvede. S prijavljenim kandidatom Klemenčič Antonom se sklene delovno razmerje za opravljanje del i-n -nalog -monterja HO I. (zaradi trenutnih potreb v PPS), ki izpolnjuje objavljene -pogoje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (i-n 3. mesečnim poškus-niim delom.
e)	Izbira za opravljanje del i-n nalog ORODJARJA I. se ne izvede. Prijavil se ni ni-hče.
f)	Glej točko d.
g)	Delovno razmerje za opravljanje del in nalog OSTRILCA ORODJA -se sklene s prijavljenim kandidatom tov. Miklavčič Francem, ki izpolnjuje objavljene pogoje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom -im 3. mesečnim poskusnim delom.
h)	Delovno razmerje za opravljanje del in nalog VRTALCA I. s-e sklene -s Kokalj Romanom, ki izpolnjuje objavljene pogoje. Delovno razmerje se Sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom.
1) K opravljanju del in nalog VRTALCA I. se razporedi Kosmač Branika, Iki trenutno opravlja dela in naloge brusilca II. Razporeditev se izvede s 1.9.1983.
j)	Izbira za opravljanje d-eil in nalog MONTERJA NAPRAV AVTOMATIZACIJE STREGE se ne izvede. Prijavljeni kandidat ne izpolnjuje pogoja po zahtevanih delovnih izkušnjah.
k)	Delovno razmerje za opravljanje de-l in nalog ŠOFER OSEBNEGA AVTOMOBILA se sklene s prijavljenim kandidatom tov. Trček -Marjanom, ki izpolnjuje objavljene pogoje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3. mesečnim poskusnim delom.
Glede -na potrebe v PPS in TS se delovno razmerje sklene z naslednjimi in -prijavljenimi kandidati:
a)	Delovno razmerje za opravljanje del lin nalog -izdelovalca orientacij II. se sklene s tov. Rihtaršič Janezom, Fužine 23, ki izpolnjuje pogoje. Delovno razmerje se
Afoee/pott
Iptijanici'
PUČ no M Zelandiji
Del logaritma
&azjl.
ljudski
pfes
-Sfcveo.
obrrtor.
mesto
7vo-
Ldct
Ugandski
politik
Lovna
priprava
Izdelo-voln/ea sira
kot rta cbzorni-&kctn
kjrcxgU
Premičnino*
(pahidvo)
9
Tuja m. ime.
Zasebna ds javnost
lunoen
(okr.)
časepisri
odddefc
Rjavi ze/cyp-
Matija Čop
Nadležna žuželka
Jod
Svitek
Veljko
SulojiČ
Asiat
Dirka-
lišče
•
sravfci
gen*
Vzklik
Drag
kamen
Junakinj
Tolstoj
romana
Sestavil in risal Hacin
Otok V
Sredacn)
morju
Tabor-
nik.
Kraj
na
krasu
Ime klad. športne ekipe
VELIIČO RAZVEDRILA PRI REŠEVANJU
Oirtjš:no
Zadnji izrodi. kralj
Trsko /ep. armada
Tvrdič
Pripadnik
tropa
Luka
V
Izraelu
ftedor
pri
hiši
(ocn gagaj
Evropa
Egipt, kralj (pramkki)
'Broz
Josip
Čebelja
iVorhd
Turčija
»klene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom lin 3. mesečnim poskusnim delom,
b)	-Delovno razmerje za opravljanje del im nal-o-g snažilke se sklene z Reven Jano, Žirovski vrh Žimi, ki 'izpolnjuje po-goje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s potnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Delovno razmerje je potrebno skleniti zaradi o-dihoda tov. Fortuna Terezije v pokoj.
c)	Delovno razmerje za opravljanje del 'in nalog pomožnega vrtalca se sklene s tov. Leskovec Ivanom, Ži-movski vrh 6 Žiri, ki izpolnjuje pogoje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3. mesečnim poskusnim delom.
S Fortuna Terezijo se sporazumno prekine delovno razmerje lin sicer z dnem 8. 8. 1983.
ALI SE POZNAMO?
Predstavljamo vam našega štipendista — MARJANA GOVEKARJA
Počitnice so za nami. Zopet so se odprla šolska vrata In z njimi mnoge nove skrbi za učence lin za starše, prav tako pa tudi za DO, ki imajo med šolarji svoje štipendiste. M-nogii se sprašujejo, ali bo njihov bodoči up, kader, v katerega nekaj let vlagajo, res upravičil njihovo zaupanje. Mu bo šola res dala, kar bi od njega pričakovali? Toda ni vse odvisno od učenca in od šote. Pomemben je tudi pristop DO — štipenditorja, iki sprejme učenca iin ga v počitniških dneh oib obvezni praksi popelje v prva spoznanja o delu, o razmerah v DO, kjer naj bi pozneje ustvarjal, ta, za DO poln upov, mlad -strokovnjak. Koliko smo v Kladivarju pripravljeni Storiti za to, da mlade štipendiste čimfoolje uvajamo v delo in (koliko časa srno jim pripravljeni posvetiti, da bodo že njihovi prvi vtisi in spoznanja taka, da bodo v poznejšem delovnem človeku vzbujala željo po napredku, disciplini im večji ustvarjalnosti. Ali se dovolj zavedamo, da prihajajo mladi v DO polni Iluzij, načrtov in močne volje, da se (bodo izkazali kot vredni člani naše družbe, a jih potem mnogokrat zaradi premajhne skrbi zanje im slabih zgledov zajame malodušje?
Sestavek, ki je pred nami, me bo odgovoril na to vprašanje, iker je to le Izsek iz življenja našega štipendista, toda prav je, da se oib njem zamislimo tudi v tej smeri. —oOo—
Marjana smo letos v Kladivarju -med počitnicami srečevali že tretje leto, salj je naš štipendist že od začetka šolanja na strojni tehnični šoli v Škot j i Loki. Po končani
osnovni šoli se je odločil, da bo zaprosil za štipendijo pri nas, iker ga je kovlimarslka ©mer najbolj privlačila (im zaenkrat je s svojo odločitvijo -kar zadovoljen. Kakor vsa leta, odkar obiskuje tehnično šolo, je bil tudi letos na tritedenski obvezni praksi. Prvo leto je delal v montaži, sedaj pa je bil že dve leti v tehnološkem oddelku. Njegovo -delo je bilo predvsem za -risalno mizo, kjer je konstruira! in risal razna orodja in priprave. To delo ga z-elo veseli, saj bo pridobljene izkušnje prav gotovo lahlk-o uporabil tudi pri poznejšem delu. Šola, po njegovem mnenju, da sicer nekatera teoretična spoznanja, praksa pa prispeva k temu, da človek že med šolanjem postopoma spoznava -svoj -poklic iin delo, ki naj bi ga nekoč opravljali, zato meni, da je praksa zelo pomembna. O delu piše tudi dnevnik, ki ga potem v šoli ocenijo. Tudi šola nudi določene ure pralktičn-ega pouka, vendar je to zaradi pomanjkanja prostora 'iin neustrezne organizacije, mnogo premalo. V glavnem je tu praksa -omejena na spoznanje o glavnih postopkih obdelave. -Določena znanja jim -prinesejo tudi -ogledi podjetij, ki ©e -Ukvarjajo s to stroko, -saj si tam ogledajo različne postopke in -načine izdelave. Skupaj z Marjanom sta letos tretji letnik strojne tehnične Šole končala 'še dva kladivarsika štipendista, drugače pa hodijo na to šolo še Žinovoi, ki imajo štipendije v drugih podjetjih. S sošolci se dobro razumejo, pa tudi čez od-nos-e s profesorji, se Marjan ne pritožuje. Glede štipendije pravi, da je prenizka, saj je -pri današnjih cenah šolanje z-elo dra-g-o in ibi brez pomoči staršev izobraževanje ne bilo mogoče.
Prosti čas preživlja tako kot večina mladih. M-ed šolskim letom mu šola in popoldne učenje, -vzameta Skoraj ves dan, tako da za druge aktivnosti ostane z-elo malo časa. Med počitnicami je seveda drugače. Rad s-e ukvarja s športom. Pozimi ga najbolj privlači smučanje, poleti pa -rad igra nogomet. Včasih prebere tu-d-i dobro knjigo in čas hitro m-i-n-e.
To nam je o sebi in o svojem življenju ter delu povedal Marjan ki -sedaj, ko beremo ta sestavek, že pridno guli šolske klopi v šik-ofjii Loki. Dan za dnem vstaja, hodi na šolski avtobus in se popoldne, gotovo že nekoliko utrujen, vrača nazaj, (Mogoče so strogi profesorji že začeli z -izpraševanjem iin podajo že prve, a včasih zel-o po-meimibe ceine. Toda- Marjan je -najhuje že iprdbladil, saj je -uspešno končal že tri razrede in zaželimo mu, da bi mu tudi zadnji ne dela! večjih težav. Malo strahu in slabe volje, zaradi ocen in profesorjev, ki pa niso edini krivci, pa tako sodi -k dijaškemu življenju, kajin-e.
NOVO PRI NAS IN NA TUJEM ...
... Pri razgovoru s predstavnikom izložbe ABS — Hannover 83 so razstavija-lci bili zastopani s sledečimi proizvodi:
—	mehanična gonila iin -pogoni	cca 8 Miird OM
—	hidravlika- iin pinevm-ati-kai	cca 3,4 Mlrd DM
—	avtomatizacija str-ege in montaže
ter Industrij siki raboti	cca	1,8	Mird	DM
—	el ektro n ski p renos i	cca	1,4	IVHrd	D M
—	pogoni s stisnjenim zrakom	cca	0,9	Mlrd	DM
(po IA 26, 4, 1983)
... Industrijski roboti v ZRN
Po urejenih podatkih je delovalo v ZRN leta 1974 — 133 robotov, leta 1975 — 243 robotov, leta 1977 — 571 robotov, leta 1978 — 620 robotov, leta 1980 — 1255 robotov, leta 1981 — 2301 robotov, leta 1982 — 3105 robotov, ocenjujejo pa še leto 1985 — 5000 robotov.
(po IA 27/28, 4, 1983) ... In kje so delovali roboti v ZRN 60 % v avtomobilski industriji, 9 % v predelavi plastike, 12 % v elektroindustriji, 10% v strojegradnji in 9% v
ostalih branžah.
(po IA 29, 4, 1983)
.. . In kateri proizvajalci se največ plasirajo v Evropi 24 % pripada Unimation, 17 % ASEA, na tretje mesto pa se bo bržkone prebila japonska SCAZA, Iki ga proizvaja poleg drugih tudi San!kyo Seiki.
(po GV 24, 6, 1983)
.. . Pa še podatek o spremembi paritete domače valute do ZDA dolarjev za leto 1982
Argentina + 569 %, Izrael 115%, Brazilija 97%, Jugoslavija 49 %, Tu roji a 39 %, Švedska 30 %, Španija 28 % Itd. Najbolje se je odrezala Kanada z 1,9 %.
(po GV 22, 7, 1983)
V POKOJ JE ODŠEL ALBIN KOPAČ
Albin se je po končanem obveznem šolanju v Alpini izučil za čevljarja. Toda kdor ga pozna ve, da so njegova ljubezen stroji. Zato se je po služenju vojaškega rolka želel zaposliti kot šofer, vendar tega mesta ni dobil. Tiiste čase so se v Žireh tudi precej ukvarjali z avioimo-delarstvom, kjer je bil Albin med najaktivnejšimi člani. Na Velikih Blokih je celo opravil lizpit za pilota jadralnega letala.
Ko se je nekoč peljal z avtobusom z orožnih vaj iz
Škofje Loke, se je srečal s Kladivarci, ko so se peljali s prakse z Železnikov. Beseda je dala besedo in tako se je Albin leta 1960 zaposlil v Kiadivarju. Prvih nekaj let je delal na stružnici ali rezkarici. Ko je ob delu v Škofji Loki dokončal šolo za strojnega ključavničarja, je prevzel delo mojstra pri izdelavi šestil in elektromagnetov. Pravi, da so bili to težki časi, saj so morali delati s skromnimi sredstvi, niso imeli skoraj nič merilnih pripomočkov, konkurenca na trgu pa je bila huda. Med svojim delom pa je opravljal še delo prototipnega realizatorja. Zadnjih deset let pa je opravljal delo skladiščnika orodja. Prej je med izdajanjem orodja lahko še kakšnega popravil ali Izdelal, zadnje čase pa je Imel preveč opraviti s papirji, da bi lahko še kaj napravil. Kljub temu, če bi mu zdravje dopuščalo bi z veseljem delal še dobro leto do polne dobe saj je bil z delom v Kiadivarju zadovoljen.
Na Albina nas bo spominjala v podjetju štorklja ob vhodu v halo. Sam jo je izrezljal iz topola, ki se je moral umakniti novi hali in Albin jo je podaril podjetju ob otvoritvi le te. Če mu bo zdravje dopuščalo pravi, da bo še kakšno izklesal im tudi kakšen model avloma še napravil. Tudi potoval pravi da bo še, če bo lahko; posebno pa si želi še enkrat v Tbilisi. Vsi mu želimo, da bi se mu te želje tudi uresničile.
Franc Temelj
MOJ HOBI — RIBOLOV
Nekaj dni pred odhodom na dopust sem od uredniškega odbora našega biltena dobil nalogo, da napišem nekaj o mojem hobiju. Imel sem občutek, kot v šolskih časih, ko simo odhajali na počitnice z obvezne domačo nalogo.
Vendar, kot pravijo, kar je potrebno, mi težko.
Če bi bil to intervju, bi se verjetno glasilo prvo vprašanje kdo me je navdušil za ribolov. Ne vem pravega odgovora, vendar so bile v večji meri to ribe same. Ko sem opazoval velike »kose«, ki so plavali kot kralji voda čisto blizu dna struge in preganjali majhne ribice, ki so se borile za zalogajček katerega je prinesla voda, sem si enostavno zaželel poizkusiti premoč človeške inteligence in prelisičiti talko že dovolj pregnano ribo. Po drugi strani pa je tudi strokovno dokazano, da je ribje meso najbolj zdravo, in da ga na splošno premalo uživamo. Ima pa svojo ceno. Lahko izbiraš med cenejšim im zato nevarnejšim krivolovom, kjer iti seveda določi ceno ene ribe sodnik za prekrške, če si prijet na kraju »zlo-
— s pristopno izjavo — dolžan izpolnjevati.
In že smo pri drugi strani medalje tega hobija. To stran poznajo žal samo člani ribiških družim. Vsak povprečni krajan namreč vidi v ribolovu samo moža, ki stoji na bregu jim meče ribe in a suho, im si lepo v naravi pripravlja večerjo. Te ribe so se res zredile v vodi — niso bile hranjene kot žival v hlevu, vendar j,e tudi tukaj sodeloval človeški faktor. Ribe je potrebno vzgajati in nadzorovati njihov razvoj, selitev iz enega rajona v drugega, letni prirastek itd. Zato je potrebno ribe spomladi in jeseni odjavljati, smukati in oplojene ikre vzrediti v ribogojnicah, tako da vrnemo našim vodam že ribe — mladice. Ža1 pa nam pri tem vse bolj pobirajo ribji živelj
onesnažene vode. Zato moramo toliko več sik ribi posvetiti čistosti voda in s tem povečanju ribjega življa v vodi, kajti naš veliki revolucionar, humanist in mislec tov. Edvard Kardelj, je nekoč izjavil:
»Človek, ki me vzdržuje ravnovesja v prirodi, ga izgubi tudi v sebi!«
Zaradi vsega tega človek vzljubi ribolov, postane mu pravi hobi, kajti ni je lepše sprostitve kot opazovati v čisti vodi lepo in zdravo ribo, katero je sam vložil v vodo im mu bo nekega dne zategnila vrvico, nakriVila ribiško palioo in takrat bo občutil tisti pravi ribiški užitek.
B.B.
DOPUST
Francelj Goibezdalo, predsednik sindikalne organizacije v podjetju »Rjava pločevina«, je pravkar zaključil sestanek upravnega odbora, na katerem so premlevali problematiko okrog dopustovanja. Preden so se razšli, pa je nagovoril vse navzoče:
»Tovariši, čez par dni se prične kolektivni dopust. Dopust je pravica vsakega delovnega človeka, katere pred desetletji ni mogel uveljaviti, ali pa so mu jo kratili na vse načine, če delovni človek celo leto pridno in zavestno dela, ustvarja, proizvaja potem je vsekakor potreben ,in upravičen do letnega oddiha. Skratka, dopust je namenjen zato, id a se človek odpočije, spremeni okolje, se razvedri, sl poišče več zabave, pozabi na vsakdanje skrbi in si nabere novih, svežih moči za delo, ki ga čaka med letom. Tovariši, vsem skupaj želim prijetno letovanje, da boste po dopustu z novimi močmi zgrabili za delo!«
S tem nagovorom je bil zaključen tudi neuradni del sestanka in odborniki sindikalne organizacije so se razšli po svojih delovnih mestih. Referent za prodajo Gregor Prodan je med potjo v svojo pisarno premišljeval o svojih počitnicah v Grčiji. Skrbel ga je le depozit, ki ga bo moral plačati na mejnem prebodu. Nič zato, se bo pa znebil par kilogramov kave, ki jo je pretihotapil iz Italije, ko je bil tamkaj na službenem potovanju. Tako ali tako je najslabše -kvalitete im že skoraj plesniva, ampak to -me ne skrbi. Tudi, če ji bom primešal nekaj pesti praženih ječmenovih zrn, jo bom lahko vnovčil po najvišjih cenah.
Vodja obdelovalnice Miiba Povnta-lo se je v mislih že veselil svojega letovanja -na dalmatinskih otokih, kjer je imela »Rjava pločevina« postavljeno počitniško prikolico. še -sreča, da -je v t-em mandatnem obdobju bil izvoljen v sindikalni odbor, drugače bi njegovo letovanje padlo v vodo. Pred njim se je -bil -namreč za to prikolico prijavil vrtalec Jožek Sved-ra-č, ampak, to mu nič ne pomaga, ker je njegova prošnja prišla v njegove roke. Ukrenili je tako, da je bil izbran za letovanje v prvi izmeni on, Jože-ka Svedirača pa je -porinil daleč v poseženo. Nič zat-o, s svojimi nizkimi osebnimi dohodki, bo letovanje za Svedrača še ugodnejše v posez-on-i, ko cene nekoliko padejo.
Mojster M-iiha Vreteno se je zadovoljno mrmral v brado, ko se je spomnil, kako b-o preživel letošnji dopust. Denarja mu ne bo manjkalo, pa naj bod-o cene še tako zasoljene. M-e-d letom je -namreč sprejel od nekega privatnega mojstra privatno naročilo za izdelavo delovne priprave. Ves material za to pripravo je »nabral« v »Rjavi pločevini«, vsa dala so mu med redmim delovnim časom opravili delavci v obdelovalnici. Ko je bila priprava kon-
čana, je -on potegnil milijončke, delavcem pa je dal za par litrov vina. Pa kaj! Veseli naj bo-d-o, da jih ni prijavil disciplinsko- komisi io-, iker so „fušali„ med delovnim ča>-soirp in .na (delovnih mestih -pili alkohol. Za pris-lužene mil-ij-ončke pa tudi ne ve njegova žena, -ki tako ne bo mogla z njim na počitnice, iker si je pred kratkim zlomila nogo. še pomisliti ne srne, 'kako b-osta uživala nekje na Kvarnem z vrtalko Franco Sved-ralovo, ki gre z -njim na dopust namesto njegove žene, za kar pa žena seveda nič ne ve.
Snaži lka Mii ca Omelo je j ezno zgrabila za metl o in pričela pometati, da so -smeti kar frfotale okoli nje. Kaj ne bi bila jezna! Predsednik -Sindikata trobi o prijetnem dopustu na morj-u, ona pa bo imela med dopustom največ dela. Treba bo p-oriibati delavnice, počistiti -kote, zi-oščiti to -iin -om-o, za kar med letom ni bilo časa, spraviti v red saniita-riije oziroma svinjake, -kakor jih je imenovala jezna Mica.
Rezlkalec Jožef Rezkalo je že med sestankom premišljeval, -kako bo med d-opustom -graditi hišo. Treba bo pozidati predelne stene, zabetonirati stopnice ... še dobro, da je dobil regres, s katerim Ije kupil cement.
Nastopil je zadnj-i delovni dan pred dopustom. Nace Postružnik je že isredii dopoldneva ustavil stroj. Le kaj bi garal brez potrebe. Tudi mojstra -se mu ta dan -ni bil-o bati. Ko je namreč prej stopil k njemu v pisarno po -neke risbe, ga je zalotil med globokim spanjem. Takih stvari pa jlace n o pozabi. Re-s, da že nekaj d-ni -ni dosegel norme, in bo ta mesec plača slaba, -pa -kaj, -saj bo po dopustu zgrabil z vsemi močmi za delo, ko b-o spočit. Cirkus se je začel takoj po ši-htu. Postnužnikova družina se je namreč pripravljala za odhod na mor je. Mati Po-stnužnica je tlačila v potovalne torbe brisače, blazine, obleke, kreme, igrače... Fr-i te-m delu je bila tako zagnana, -da se ji je pokvarila zadrga na inov-i torbi. Nace je torbe nosil v tička. Vse krame pa se je -nabralo toliko, da je ne bi spravil v fička, tudi, če bi ibil raztegljiv. Znosil je torbe nazaj v hišo, kjer jih je Postružnica hočeš nočeš morala izprazniti in o-dbrati najnujnejše. Potem je tekla -k sosedu in mu -naročila, naj pazi na hišo, naj zaliva rože, naj krmi psa, mačka in kanarčka ter mu izročila ključ. Sosed tega dela me bi bil sprejel, pa mu je tudi Po stružni ca večkrat napravila -kako uslugo. Ni treba pripominjati, da so se te usluge odvijale v Nacetovi poste! jii, kadar njega ni bilo doma.
Nace ije medtem ugotovil, da mu je odpovedal avtomobil. Natškniil si je torej delovno obleko in zlezel pod njega. Pri zamenjavi pri-robnice se je kresnil s ključem po prstu, -da mu je n-oht na mestu počrnel. Izpod avtomobila se je začul o glasno -in izbrano preklinjanje. Da pa Nace
kleti zna, o tem smo lahko prepričani. Ko je stekel v hišo, da si obveže prst, se je zaletel v mlajšega sina, ki je odletel po tleh, kot zrela hruška. Mulec v jok in, ker ni hotel nehati, mu je Nace eno pripeljal okrog ušes, pri tem pa pozabil na ranjeni prst. Sedaj je tulil tudi Nace.
Veliko je bilo še direndaja,, predmo iso. pripravili vse potrebno za odhod na dopust. Ko so se končno le okrcali v avtomobili, sita bila stara dva talko utrujena, da sta bila sposobna komaj za v posteljo, čakala pa jih je dolga vožnja proti morju. Na cesti je bila gneča, v nekem križišču bi kmalu prišlo do nesreče. Nace jo je odnesel z zmečkanim blatnikom. Na morju so najprej ugotovili, da je rezervirana soba že oddana. Pretakni ti so celo mesto, predino so našli novo. Končno so se le namestili in pričel se je dolgo,pričakovani 'in željen! oddih.
Takoj drugi dan je Nace ugotovil, da v tern kraju letuje tudi -njegov pivski bratec jz „iRjave pločevine,,. iPri priči je nagnal žen,o in otroke v vodo, sam pa je odšel z znancem v inajlbližjl (bife na brizganec. Od tam sta odkolovrati l,a v naslednjo gostilno in tako naprej. Do večera se je nabralo brizganca že za nekaj metrov. Ko se je Nace naposled le privlekel domov, je kakor vs-elej, kadar je bil naitrlkan, ozmerjal ženo, obrcal otroke in zasmrčal, da družina ini mogla spati celo noč. Ko mu je žena drugo jutro očitala, da se ga je nacedili (kakor -spužva, jo je zavnmll:
»Ja kaj pa misliš, ali sem na dopustu, ali nisem? Še doma si ga -včasih privoščim, pa sli ga ne bi tukaj! Le kakšen oddih naj ib-o to, če se ne bom smel vsaj pošteno napiti.«
Brž je izginili iv ,mesto, kjer je poiskal svojega znanca. Našel ga je sevega za točilno mizo neke gostilne. Takoj sta pričela nadaljevati prejšnji večer prekinjeno turnejo. To se je nadaljevalo več ali manij enako dan za dnem, ves čas bivanja Postružnikovih na morju.
Pa žena liin otroci? Postružnioa je imela kup opravi'l. Kuhala je hrano, hodila nabavljat, v vodi pazila na otrdke, mlajšega učila plavat, pospravljala, se jezila nad brezbrižnim možem, pomoči pa poslušala njegovo smrčanje. Lastnik sobe ji je zaračunal dvakrat višjo ceno, kot so
se domenili. Še dobro,'da je imela nekaj denarja v skriti rezervi. Med letom je namreč vneto praznila moževo denarnico, kadar je ta prišel domov nažgan. Zmanjkovalo je plina, katerega v mestu ni (bilo moč dobiti, da so dva dni živeli ob samih sendvičih. Mlajši mulec je pohodil morskega ježa, starejši pa je zaradi prevelike količine pokvarjenega sladoleda dobil drisko. Oba sta morala k zdravniku, (kjer je mati ugotovila, da so zdravstvene knjižice .pozabili doma. Plačati je morala zdravstvene usluge. Pokvarilo se je tudi vreme talko, da niso mogli na kopanje in so ves dan čepeli doma. že prvi dan (je predolgo ležala na soncu tako, da je vsa pordela. Opekline so ji .nagajale še nekaj dni. Enkrat se ji je izgubil mlajši smrkavec, da je morala aktivirati celo milico. Cel popoldan so ga Iskali po mestu, zvečer, ko je bila že vsa obupana, pa ga je našla doma v sobi, kako sladko spi. Potepal se je bil namreč po mestu z očetom od gostilne do gostil ne. Zadnja dva dni se je tudi Nace držal svoje družine. Pa ne zato, ker mu ne bi več dišalo piti, ampak zato, ker mu žena ni hotela odpreti denarnice. Sposodil bi sli od svojega pivskega tovariša, pa bi se najraje še on zadolžili pri njem.
Minil je dopust in Postružnikov! so se vrniti domov, kjer Iji-h je čakalo presenečenje. Sosed je bil pozabil na svoje obljube. -Rože s-o se posušile, 'kanarček je poginil, mačka je pobegnila, pes pa je bil tako sestradan, da se je zakadil v Naceta iin bi ga bil kmalu obgrizel, žena je trdila da zato, iker je Nace prišel domov trezen in ga pes ni prepoznal.
Pa recite, če ni takšen dopust nekaj izredno koristnega za delovnega človeka. Nace je sicer rekel, da bi rabil še en dppust, da b!i isi odpočil od dopusta. Tudi žena je prišla z morija bolj utrujena iin živčna, 'kot je bila pred odhodom, pa kaj zato. Na imorju so pa le bili! če so šli na morje njihovi (sosedje Peteršiljčkovi, Lukičev!, Zabre-garjevi iin Mihčevli, ipotem bi ja bito sramotno, če ne bi šli tudi Postružnikov!. Saj menda niso manj vredni, kakor oni, ati ne? Kar zmorejo sosedje, zmorejo tudi orni, četudi si bodo zaradi dopusta celo leto pri,trgovali od ust.
Matevž Pečelin
VZPON NA BAVŠKI GRINTAVEC
<■	- o
V nedeljo, 21.8. se je pretežno kladivanška planinska skupina odpravila na izlet na Bavški Gmimtavee. Odhod je ibil predviden Ob 5. uri zjutraj, vendar smo kljub polurni zamudi krenili dobre volje na pot.
Vožnja s kombijem je bila kar prijetna, nekateri smo se šalili, drugi pa so z dremanjem skušati nadomestiti zgodnje vstajanje. Peljali simo se preko Kiladja v Cerkno, od tu v Tolmin in naprej v Bovec, kjer simo zavili v dolino Trente. Ko sim-o tudi to vse prevozili, smo zavili mimo izvira Soče v Zadnjo Trento, kjer se je naša vožnja končala. Oprtati smio nahrbtnike iin krenili našemu cilju nasproti. Kak kilometer hoje po dolini, potem pa se je pot pričela vzpenjati in po dobri uri hoje smo dosegli slikovito, a žal zapuščeno planino Zapotok. Tu smo se malo podprli, nato pa krenili dalje. Ko smo prišli poid steno nas je zapustila trojica, ki je krenila na vrh preko SV grebena, kjer ni nadelane poti, klinov in žic. Ostalih sedem na-s je krenilo naprej po markirani poti. Vreme ni .najboljše kazalo in vrh se je že skril v oblakih. Naenkrat smo prišli do najtežjega dela stene, kjer je polno
klinov iin varovalnih žic. Vzpon tu čez je bil zaime najtežji, saij so tudi soplezalci priznali, da je težje kot pod vrhom Triglava. Tedaj se je trojica odločila, da ne gre dalije, zato so se po grebenu vrnili do sedla in nato odšli v dolino B-avščice. .Preostali štirje ismo vztrajali v plezanju in srečno dosegli vrh Bovškega Grintavca. Zato ml bo ta lepa avgustovska nedelja In nepričakovani napori v plezanju na vrh ostalo za vselej v spominu.
Trojica, ki se je povzpela na vrh z druge strani po ne-markiirani poti je imela še težjii vzpon, brez klinov in žic. Sam sem bil torej nekje v sredini, za najtežjo pot se nisem odločil, pa kljub temu dosegel vrh 2344 m visokega Bavškega Grintavca, seveda s pomočjo klinov in žic. Prav pa so imeli tudi tisti trije, ki sicer niso dosegli vrha, saj pravi star pregovor: »Previdnost je mati modrosti!«
Rajko Primožič
ŠPORT
Trenutno v Žireh poteka tekmovanje tnim lige v košarki in nogometu. Prvi del tekmovanja je že končan, sedaj pa potekajo odločilne tekme za najvišja mesta, v obeh panogah nastopamo tudii Kladi-varci in to zelo uspešno. Poglejmo kakšen je vrstni med po prvem delu.
V	'košarki vodi ekipa Trimokarjev, ki je še brez poraza, druga je Gorenja vas z enim porazom, tretji pia Kiadiiviar, ki ima dva poraza. Navajeni smo že, da je maša ekipa uvrščena višje kot sedaj, toda treba je povedati, da je letos ekipa zelo pomlajena, kljub temu pa ima še lepe možnosti, da ae uvrsti v občinsko 1110310, ki bo letos v Žireh. Treba ipa- se je prebiti seveda najmanj na, drugo imii ekipami osvojili peto mesto.
V	nogometu je bili sistem tekmovanja letos drugačen kot pireijšmjia leta. Zaradi velikega števila ekip eo bile ekipe razdeljene v dve skupini itn po prvem delu so se po Štirni prvouvrščene iz vsake skupine uvrstile v finale.
Naša ekipa se je spet dobro odrezala saj smo v svoji skupini bili drugi brez poraza. Nogomet je tudi najbolj množičen saj iletois tekmuje kar 15 ekip.
V juliju mesecu sita bila tudi dva turnirja v malem nogometu. Na prvem kot tudi drugem je sodelovalo 11 ekip. Tokrat je Kladivar bil prav gotovo največje presenečenje saj smo za »POKAL ŠUSA« osvojili pnvo za »POKAL REMONTA« pa drugo mesto. V izredno moteni kotniku renči je to prav gotovo največji uspeh naše ekipe. Sodelovali pa- smo tudi in® turnerjiu v Rovtah -in smo -med šestnaj-st-e kipa mi osvojili peto mesto.
Tekmovanje v obeh panogah postaja čedalje bol zanimivo zato vabimo vse, da Si ogledate čiimveč tekem in tako tekmovanje naredite še zanimivejše. Tekme v košarki se igraj-o ob petkih popoldan, nogomet pa otb nedeljah dopoldan.
Srečo
ZANIMIVOSTI IZ DO
MOČNEJŠI IN LEPŠI STROJ ZA PREOBLIKOVANJE
Že nekaj let uspešno teče proizvodnja hidravličnih stiskalnic, ki s-o namenjene predvsem za preoblikovanje, krivljenje, ravnanje ipd. Do sedaj-simo izdelali 4 lin 10-tom-ske stroje. V proti tipnem oddeliku ipa je ž-e v končni fazi izdelave proti tip 'močnejšega 20-tontškega stroja za katerega se kupci zel-o zanimajo. Ker je uporabljen isti princip krmiljenja kot pri prejšnj-ih izvedbah, ima tudi nova stiskalnica idvobrzlnski h-od pehala, ki je omejen z magnetnimi stikali, kateri omogočajo enostavno regulacijo. Delovna hitrost (je nekoliko zmanjšana in je zato uporabna za globoki vlek, za ostale operacije pa lahko uporabimo hitri -hod. Pokazalo se je, da pni tej stiskalnici diz-aj ni najboljši, zato bo treba obliko ter gabaritne mere pri naslednjih 'izdelavah spremeniti. Za preizkus delovanja bomo na njej z orodjem za brizganje izdelali manjšo serijo elektromagnetov.
POIZKUS IZVOZA NOVEGA ARTIKLA
V mesecu -avgustu smo zahodnaneimškemu proizvajalcu mazalnih sistemov poslali prvo serijo mazatmiikov, ki se uporabljajo za (progresivni) sistem mazanja za olje in mast. Tii izdelki so podobni našemu proi-z-vodu — ma-zal-milku R-MO-8. S prvimi vzorci smo seveda imeli določene probleme tehnološkega značaja. Kupec je vzorce potrdil in predlagal nekatere spremembe. Naslednja serija je že v proizvodnji in menimo, da ne bi 'smelo priti do večjih zastojev. iPoinov-no se je pokazalo, da zahteva talk artikel pri izdelavi veliko pozornosti i-n dello-vne discipline ter kvalitetna orodja. Obenem si je vsak posameznik pridobil določena spoznanja In izkušnje, ki naj bi mu bile vodilo tudi piri nadaljnem delu.
KADROVSKE NOVICE
V času od 19.5. 1983 do 5.9. 1983 je delovno razmerje z delavci naše delovne organizacije sklenilo naslednje število delavcev, in sicer:
1.	Filip KLEMENČIČ, avtomehanik — vzdrževalec II
2.	Andrej OBLAK, strojni 'ključavničar — monter HO II
3.	Andreja SMEH, ekonomski tehnilk — pripravnik
4.	Marjan ŠINK, strugar — strugar I, II
5.	Matevž TRE VEN, strugar — strugar I, II
6.	Vladimir ŽAKELJ, orodjar — orodjar II
7.	Matjaž JEREB, strojni tehnik — pripravnik
8.	Roman KOKALJ, prodajalec — vrtalec I
9.	Ivan LESKOVEC, NK delavec — pomožni vrtalec
10.	Janez RIHTARŠIČ, NK delavec — ‘izdelovalec orientacij II
11.	Dušan SELJAK, dipl. 'inž. strojništva — pripravnik Iz J LA so se vmlili:
1. iDaniijiel J ESENKO, avtomehanik —monter H K II
2.	Andrej MLINAR, strugar — strugar'I, II
3.	Andrej VEHAR, strojnik — vrtalec I ,	-	,	,
Deiliovno razmerje so prenehali:
1.	Janez OBLAK, šofer— šofer osebnega avtomobila
2.	Rudolf KAVČIČ, strojni ključavničar — monter HO II
3.	Ivan RUPNIK, strojni delovodja — končni kontrolor
4.	Ana ŠUBIC, NK delavka — brizgalec mase
5.	Borut PR EG E L, strojni kl jučavničar — monter HO I
V JLA so odšli:
1.	Božidar MRAK, orodjar — orodjar II
2.	Marjan SELJAK, strojni ključavničar — monter HO II
3.	Janez LAMOVEC, NK delavec — pomožni vrtalec
Updkojiiilii so se:
1.	Alton KOPAČ, strojni ključavničar — skladiščnik orodja
2.	Terezija FORTUNA, NK delavka — snažilec Trenutno jev DO »Kladivar« Žiri zaposlenih 245 delavcev
Janez Vidmar
-3UHUHU, KONČNO 3E ZMAGALA NAŠA \
reCM&LKnU.KAB. ;EMO:zAHTCVALJ ,5MO ^ TUgX DOBJU. PA WA"3 ŠE KDO REČE, CA Ul
TAKO PSAV.S.
.. i —— — .	i i A tr-r-i n A v/ i C 7 L.
„Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
člani: Marija Žakelj, Matevž Pečelin, Marko Pagon Ciril Kacin — glavni urednik Franc Temelj — odgovorni urednik Marjan Poljanšek — predsednik
Izhaja dvomesečno, naklada 300 izvodov
Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka