Otvorjenje posojilnice v Vitanji. (Konec.) Naši znani prijatelji ao pa zadnje dni tudi tako-le govorili: ,,Zakaj sn duhovnik meša v te reči? To denarno barantijo naj le nam prepustijo, ki smo je navajeni. Duhovnik naj skrbijo za duše avojih". Kaj liočem odgovoriti na to? Jaz mislim tako-le: Če more duhovnik pomagati Ijudem tudi v posvetnih potrebah, bodo mi dovolili moji nasprotniki, da rečem: toje le hvale vredno! Če bo naš Gospod obilno poplačal kupico bladne vode, katero podeli duhovnik ali neduhovnik ubogemu sosedu, upam, da prejmem enkrat plačilo tudi za to, 5e ti pomagam, da ti ni treba drugod na visoke obreati denarjev iskati, da ti ni treba cele dni okoli hoditi v Konjice ali pa v Celje in ti ni treba tamkaj iakati denarjev. Pričakujem plačilo enkrat, če ti pomagam, da ti s takošnim pobajkovanjem ni treba doma dela zanemarjati iii po ptujem denarjev zapravljati. Pri vaem tem bodem pa že tudi v prihodnje, kakor sem menda do zdaj delal, skrbel za duševne potrebe našib faranov. Prav zlo me bo veselilo, če zamorem prav pogostoma vativ zati našim liberalcem, ki po tej dušni pomoči do zdaj niso preveč koprneli. Naj bodo le brez skrbi! Dušeskrbje ne bo v fari zaradi poaojilnice nobene škode trpelo, saj so zraven naene še štirje drugi možje v odboru, ki ao se zavezali, da bodo vsikdar radi pri posojilnici poalovali, kedar bom jaz zadržan. Duhovniki katoliške cerkve ao po svojib razmerab radi skrbeli ne le samo za večni blagor Sloveštva, temveč tudi za časni blagostan. Ravno v ta namen so apostoli izvolili 7 dijakonov, naj ne le oznanjujejo božje besede, temveč naj tudi denarje sprejemljejo in jib potem med potrebne delijo. V življenji sv. Polikarpa, ki je umrl leta 166 po Kristusu, ae bere sledeč-a zgodba. Bogati judje so skupovali ob času žetve žito po nizki ceni ter ga potem ob potrebi prodajali za viaoki denar. To je škofa ailno bolelo. Pozidal ai je toraj sam žitne abrambe akupoval žito ob času žetve ter ga je po zimi po nizki ceni ljudem zopet prodajal. To pa bogatim judom ni bilo po volji. Sežgali so mu toraj njegove žitne ahrambe z žitom vred. Ko avetnik izve, da gorijo njegove žitne shrambe, teče gaait. Toda prišel je prepozno: vse je bilo že v plamenu. Zavzel ae je nad toliko budobijo Ijudatva, obrnil hrbet proti ognju ter rekel: ,,Tudi prav; jaz sem že stareek; rado me zebe; bom se vsaj enkrat segrel pri tetn ognju." — Enako so delali, ne sicer nekrščeni, temveč krščeni judje, ko ae je imela nekje ustanoviti posojilnica. Najbrž ao ae bali, da bi njihova kupčija tako lepo ne cvetela, kakor poprej, ko v tistem kraju še ni bilo posojilnice. Hiše, v kateri bi bila imela posojilnica prebivati, sicer niso sežgali; toda lastnika tiate hiše. ki je bil z novo posojilnico že pogodbo sklenil zaatran atanovanja, ao našuntali, da je poaojilnici zopet odpovedal stanovanje. Verujte mi: s tem, da sem Vam pripomogel k posojilnici, in da ste me izvolili v načelnika, pač ae bom imel nobenega dobioka; ravno nasprotno, nakopal aem si veliko novih skrbi. Bodite preprioani: z novo posojilnico smo skušali le vatreči tistim, ki bodo imeli denarjev za nalaganje, da toraj denar kar tukaj doma naložijo na obreati; vstreženo bo marsikaterim pridnim poslom, da se jim denar ne bo brezobreatno pomikal po žepih in akrinjah in ga ne bodo nepotrebno zapravljali po gostilnicah. S posojilnico smo skušali vstrezati pa tudi tiatim, ki včasi nagloma potrebujejo poaojila, da toraj denar tudi kar doma v rpke dobijo, ne da bi morali živino ali kakšno drugo blago proda.jati pod ceno. Smete toraj imeti popolno zaupanje v našo poaojilnico. Prosimo pa ljubega Očeta nebeškega, od katerega prihaja vae dobro, da naše pošteno prizadevanje milostjivo blagoalovi! Po tem govoru so se kupovali deleži; oddanib je bilo 27; denarnib vlog je bilo pa za 1521 gld. Tudi posojilo se je oddalo.  Posojilnica daje za vloge po 5 °/0, jemlje pa za posojila 6l/2 °/0- Uradni dnevi so vsak četrtek od 9. do 11. ure. Če je v četrtek praznik, pa se bo uradovalo v petek. Ob drugih dnfevib se nič ne opravi. Vitanje, dne 26. junija 1890. Naeelatvo poaojilnice.