Leto XXII., št. 12
Poštnina platana v gotovini
V Ljubljani, 15. julija 1935
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravice
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
STROKOVNI ČASOPIS
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Položaj in zahteve tekstilnega delavstva
Zadjnič smo poročali, da je v projektu sklicanje ankete zastopnikov tekstilnega delavstva, delavskih ustanov in državnih oblasti, ki bi naj pretresla vse probleme tekstilnega delavstva. Poleg te državne konference bo med tem tudi več lokalnih konferenc z istim dnevnim redom. Taka konferenca ali anketa se je vršila v Varaždinu 2. junija t. 1., na kateri so bili navzoči delavci in nameščenci vseh tekstilnih podjetij Zagreba, Varaždina, Oroslavlja in Čakovca. Referati ki so bili na tej konferenci, kažejo naravnost brezupen položaj delavstva tekstilne industrije, kjer se naravnost zločinsko igra z življenji tisočih in tisočih delavcev in delavk, ki žive v nezdravih stanovanjih in delavnicah, a na tuberkulozi obolelih je tako mnogo, da tako-rekoč ni več noben zdrav, mezde pa so pičle, da ni noben čudež, da niso bolni na tuberkulozi. Ogromno število delavstva ne zasluži na dan niti 20 Din. Osemurnik se redno ne upošteva. Protituberkulozna liga bi morala v te razmere naravnost poseči z železno roko, ker tu je polje za boj proti tuberkulozi.
Ta anketa-konferenca je sprejela sledečo resolucijo:
1. Minimalne mezde delavcev in nameščencev se imajo v tekstilni industriji postaviti na bazi, ki odgovarja eksistenčnemu minimumu.
Začetna mezda tekstilnih delavcev mora biti na uro 3.50 Din, po enem letu zaposlitve pa najmanj 4.— Din. A po 5 letih ne sme biti manj od 5.— Din.
Začetna mezda kvalificiranih in konfekcijskih delavcev mora biti na uro 4.75 Din, ki po enem letu zaposlitve ne sme biti manjša od 5.— Din, a po treh letih najmanja 6.— Din.
Začetna plača nameščenca mora biti 1000.— Din, ki se po enem letu zviša na 1500.— Din, a po 5 letih ne sme biti manjša od 1700.— Din.
V slučaju prekinitve zaposlitve in če se vnovič sprejme v delo, se mora računati ves čas, ki ga je prebil pred prekinitvijo delavec in nameščenec pri istem ali sličnem delu.
2. Da se v tekstilno-oblačilnih delavnicah točno izvajajo zakonske odredbe o delovnem času, ki pa ne morejo prekoračiti 8 ur dnevno. Vsako čezurno delo se mora prepovedati. Tam pa, kjer je nujnost, da se vrši, se ima plačevati s 50% poviška.
3. Da se pri upeljavi novih sistemov dela (»norma«, »tekoči trak«) vedno gleda na telesno sposobnost delavca in delavke. Pri povečanem naporu se mora skrajšati delovni čas na 7 ali 6 ur dnevno in to brez znižanja mezde. Posamezni delavec in delavka naj delata samo na tolikih strojih, koliko je to dopustno z ozri-rom na kvaliteto stroja in materijala. To število strojev določi od časa do časa Inšpekcija dela, a če zaposleno delavstvo oziroma njihova organizacija to zahteva, takoj.
4. Da se v vseh tekstilno-oblačilnih podjetjih posveti največja pazljivost higijenskim napravam in zahtevam za zaščito zdravja delavcev in nameščencev. Posebno je važno, da se izdelajo in izpopolnijo zaščitne naprave pri strojih in tudi treba gledati, da bodo delovni prostori prostorni in svetli in da imajo dovolj svežega zraka in so brez prepiha. V vseh tovarnah in njih večjih oddelkih je treba odrediti odgovarjajoče prostore za odpočitek in garderobo, v katerih so
delavci in delavke med odmori ter vrteči za otroke.
5. Da vse tekstilno-oblačilne industrije jemljejo za težja dela v prvi vrsti moško delovno moč, a žensko samo za tista dela, ki so lažja in strokovne vrste in da se za enako delo da enako plačo. Za delavce in delavke, ki stanujejo v oddaljenih vaseh in vsled tega morajo hoditi daleč na delo in z dela, naj tovarne zgrade cenena in zdrava stanovanja v bližini tovarne.
6. Čas učenja za strokovna dela na stroju mora trajati največ mesec dni, in po tem, če se je delavec izkazal za sposobnega, se ga uvrsti v vrsto minimalno plačanih delavcev z
urno mezdo 3.50 Din. Podjetje ni primorano zaposliti delavca, ki po enomesečnem brezplačnem učenju ni pokazal sposobnosti za delo.
7.	Da čimpreje podpišejo kolektivne in tarifne pogodbe med posameznimi tekstilno-oblačilnimi podjetji in zaposlenimi delavci in nameščenci, s katerimi se v okvirju teh sklepov in zakonskih predpisov, pobližje utrdijo delovni in plačilni odnosi delavcev in nameščencev.
Poleg tega so dolžna vsa podjetja, da takoj izdelajo »Delovni red« v sporazumu z delavskimi zaupniki in zastopniki strokovnih organizacij. Ko te »Delovne rede« potrdi oblast, se ima iste javno objaviti.
posebno pažnjo na to, da se izdajo pravilniki k obrtnemu zakonu, pri čemur je posebno važen pravilnik o delovnem sostvu in na vpostavitev odborov za pobijanje nelojalne konkurence in ugotovitev minimalnih mezd.
IV. V pogledu izvajanja obstoječe socialno-politične zakonodaje smatra zveza, da je potrebno, da poslujejo politična oblastva 1. stopnje pri kontroliranju obratov v večji meri kot po-oblaščenke Inšpekcij dela, ker Inšpekcije dela pri majhnem številu osobja in nezadostnih kreditih ne morejo več zadostno kontrolirati izvajanja obstoječih socialno političnih zakonov.
Prepovedati je vsako čezurno delo in pričeti pri neznižanih zaslužkih uvajati 40 urni delovni teden.
V. V pogledu izgraditve socialnega zavarovanja je treba: Izvesti obstoječi zakon v pogledu zavarovanja delavstva za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Izgraditi zavarovanje za slučaj nezaposlenosti, pri čemer naj se vstavijo v državni budžet zadostni krediti v svrho podpiranja nezaposlenih delavcev in izvajanja javnih del. Zdravniško službo pri bolniškem zavarovanju je treba kontrolirati jačje v tem praycu, da ne bodo oškodovani interesi zavarovancev. Prt vseh organih delavskega zavarovanja je treba izvesti zamenjavo uprav potom svobodnih volitev.
VJ. V pogledu davčnih obremenitev delavstva je treba: Ukiniti 1 odst. dodatek na uslužbenski davek po S 14. fin. zak. za leto 1934-35. Ukiniti kuluk, v kolikor se v poedinih občinah od delavcev in nameščencev še zahteva. Za-sigurati delavcu ubožno pravo pri sodiščih, katerega je deloma izgubilo, ker je vezano to pravo na višino davka, davčne izmere pa so za delavstvo neupravičeno visoko narasle.
Ker »bednostni fond«, ki obstoji v Dravski banovini, vkljub ponovnim zahtevam organiziranega delavstva še ni prešel v upravo onih, ki v njega prispevajo, zahteva kongres, da se ta fond ukine.
VII. V Splošni delavski zvezi organizirano delavstvo bo podprlo z vso silo vsa stremljenja, ki gredo za kulturnim dvigom delavstva in za tem, da se pojača politična moč delavstva.
Manifcstacijsko zborovanje, kot zaključek kongresa, je bilo 10. junija 1935 ob 10. uri dopoldne. Delavska godba »Zarja« je zaigrala »Delavski pozdrav« — Zdravi hrabri bojevniki — katerega so kongresisti in vsa navzoča množica poslušali stoje, a zvočnik ga je oznanjal po vsem Kranju in preko Kokre, govoreč vsem: To smo MI!
Zastopnik Internacionale DE JONQE iz Amsterdama je govoril v začetku v holandskem jeziku, nato pa v nemškem. Govor je bil pregled delavskega gibanja po svetu in njegove borbe.
Burno je bilo pritrjevanje in ploskanje in vsa množica se je razgibala in se čutila kakor eno.
Za njim je govoril tajnik Zveze kemičnih delavcev Ferdinand Nad-vomik iz Prage v češkem jeziku.
Poverjen sem, da v imenu Zveze kemičnih delavcev Češke republike pozdravim Vaš kongres kar najprisrč-nejše. Posebno drago nam je, da se moremo pozdraviti kot Slovani, ki smo poleg sodr. Poljakov, člani skupne Internacionale. Vsi smo enako izkoriščani od mednarodnega kapitala in zatorej primorani, se skupno braniti. Vaš kongres je prvi po obnovitvi organizacije. Naša zveza sledi v Vašem časopisu »Delavec« Vašemu delu in se veseli vsakega Vašega uspeha. Ravno kemično delavstvo skoraj vseh držav je izpostavljeno veliki nevarnosti nezgod in poklicnih bolezni, kar je posledica tako-zvanega »Sparsystema« podjetnikov in je radi tega nujno s tega mesta opozoriti Mednarodni urad dela, da bi mednarodnim potom dosegel vse, kar je treba, da se te nevarnosti omeje na minimum. Poleg nevarnosti nezgod je še večja nevarnost zastrupljenja, eksplozije in ognja, katera je tem večja, ker se pogostokrat uporabljajo vseskozi nezadostna obrambna sredstva kot: steklo, rokavice, predpasniki, plinske maske in drugo, ki bi ne smelo manjkati pri izdelavi in odpravi raznih kislin, luga, benzola, tekočih ali zgoščenih plinov. Je mnogo tovarn, kjer manjka najprimitivnejših higijenskih naprav, zato nas silijo izkušnje, da se povsod bojujemo za obrambna sredstva delavcev kemične sroke.
Kongres Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije
Že 2. številka »Ljudskega glasu« je prinesla krajše poročilo o tem važnem kongresu tovarniškega delavstvu, organiziranega v Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije, ki je zboroval v dnevih 9. in 10. junija v Kranju.
Bil je to kongres borbenega poleta, duševnega vspona delavstva, ki je bil na tako lepi organizacijski, zbor«,valili in delovni višini, da je zapisan v svetli točki zgodovine delavskega gibanja. O njem pišejo tudi inozemski delavski listi in dnevniki, posebno organ čchoslovaškega kemičnega delavstva v Pragi, ki izhaja, kakor naš »Delavec« vsakih 14 dni, z imenom »LUCEBN1K«, ki ima pregledno poročilo o »Sjezdu jugo-slavskeho svazu tovarniho delnie-tva«, in prinaša poleg drugega sliko centralnega tajnika s. Jakomina.
Kongres je bil v veliki, lepo ozaljšani dvorani in je kongresu, poleg številnih gostov in kranjskega organiziranega delavstva, prisostvovalo 31 delegatov, ki je zastopalo 2379 članov. 285 članov pa ni poslalo delegatov.
V	predsedstvo kongresa so bili izvoljeni ss. Iverč Franc iz Kranja, BeutI Franc iz Hrastnika in Karner Edo iz Maribora.
Kot gostje so pozdravili kongres: Tajnik Internacionale tovarniških delavcev s. De Jonge iz Amsterda-
De Jonge iz Amsterdama, tajnik Internacionale tovarniških delavcev
Nadvomik Ferdi-	Jakomin Lovro, taj-
nand iz Prage, taj-	nik Splošne delavnik Zveze kemičnih	ske zveze Jugosla-
del. Čehoslovaške	vije
ma, tajnik Saveza kemičnih delavcev s. Nadvomik iz Prage, zastopnik centrale UPSSJ s. Stojilkovič iz Beograda, predsednik Strokovne komisije Fran Leskošek iz Ljubljane, predsednik Delavske zbornice Lojze Sedej iz Ljubljane, tajnik podružnice SMRJ Toman iz Jesenic, tajnik ZRJ Jurij Arh iz Zagorja, zastopnik Saveza monopolcev Polde Demšar iz Ljubljane, član ravnateljstva SUZROJ Svetek iz Celja in zastopnik zagrebške Delavske zbornice Adolf Kunčič, a za oblačilne delavce Noč iz Ljubljane.
Poročila, ki so bila podana, so bila obširna in pregledna, da se je videlo, kako vztrajno je organizacija orala ledino na polju razredne borbe, za zboljšanje položaja tovarniškega delavstva in povsod v vseh akcijah solidarno sodelovala z vsem delavskim pokretom. Preveč bi zavzelo prostora, če bi to opisovali, reči moramo, da je bil ta kongres Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije velik dan delavske revije. O bodočem delu je referiral s. Filip Uratnik.
Kongres je pohvalno izglasoval zaupnico stari upravi proti enemu glasu. Sklenil je spremembo pravil v tem smislu, da se posamezne industrijske stroke ali obrati morejo v okvirju zveze povezati k sodelovanju v podzvezah. Sprejet je bil pravilnik za podzvezo steklarjev in pa novi pravilnik o dolžnosti in pravicah članstva. Z novim pravilnikom se brezposelne podpore reducirajo za 30 Din na člana v korist tarifnega in agitacijskega sklada, kar je za pozdraviti. Ker strokovna organizacija je armada, ki je neprestano na barikadah za izboljšanje delavskega položaja, a ne podporno društvo.
Po zaključku referata o bodočem delu je bila sprejeta sledeča resolucija:
I. Organizacijsko delo zveze se bo z vso silo nadaljevalo v cilju, da na celem državnem teritoriju končno ne sme biti tovarne, ki spadajo po statutu Ursa v naš delokrog zveze, v kateri ne bi bilo podružnice zveze.
II. V političnem pogledu se bo borila zveza za vsako akcijo, ki ji bo cilj trajno zaposlenje delavcev in zagotovitve takih delovnih pogojev, kakor odgovarjajo možnostim našega narodnega gospodarstva. Paralelno s tem bo šla akcija zveze za zagotovitvijo svobode organiziranja delavstva in svobode obrambe delavskih pravic potom govora, tiska, posredovanj in prostovoljne obustavitve dela.
III. V pogledu izgraditve socialnopolitične zakonodaje bo polagala zveza
Najvažnejši je tu 40 urni tedenski delovni čas.
Tudi plačani dopusti naj bodo mednarodno urejeni, da bi delavec, posebno v zracionaliziranih podjetjih, dobii možnost oddiha.
V	dosego tega smotra je treba medsebojnega sporazuma in mednarodnega sodelovanja, da se delujoči razred oprosti kapitalističnega izkoriščanja.
Le to je gotovo tudi Vaša želja in v tem boju se lahko zanesete na našo pomoč.
Vam in Vašemu kongresu želimo nrnogo uspeha!
Naj živi Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije!
Naj živi Socializem!
Tudi govor sodruga Nadvornika je bil sprejet z nadušenjem in burnim ploskanjem.
Po govoru predsednika Delavske zbornice Lojze Sedeja, ki je resumi-ral vse te govore in postavil parole za nadaljno borbo, je centralni tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije zaključil kongres. Del. godba »Zarja« je zaigrala Mar-seljezo, katere zvoki so bojevito in poživljajoče pozdravljali množice iti dalje preko Kokre klicali v skupno fronto:
Zberimo se odvsepovsod, v armade bojne vsi trpini, kjer rdeči prapor plapola, bo mir, enakost, svoboda, Vstanite v novi svit,
Naprej, naprej,
zdaj prapor je razvit...
Naskok na organizacijo grafiiarlev
Živimo v neprestanem boju za košček kruha, v neprestanih bojih za obrambo mezd in plač, ki bi jih radi kapitalisti na vseh poljih zmanjšali, čeprav so že itak tako majhne, da vsled tega trpi vse narodno gospodarstvo, trgovina, kmet in obrtnik. Stavke vstajajo dan na dan, sedaj v tej, sedaj v oni tovarni. Stavkajo tekstilci, stavkajo kovinarji, stavkajo usnjarji, stavkajo čevljarji, stavkajo lesni delavci, in sedaj je vrsta na grafičarjih. Oster tarifni spor je izbruhnil v tiskarski industriji v Dravski banovini, ki je postal pravi podjetniški naskok ne samo na materijelne koristi grafičnega delavstva, temveč tudi na njihovo organizacijo. Razbiti organizacijo, se pravi, to dobro razumejo gospodje podjetniki, razbiti odpor in moč gra-fičarjev.
Savez grafičarjev predstavlja v Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji, najbolj kompaktno organizirano celino, ki je bila edina v stanu, kljubovati vsem takozvanim kapitalistični krizam, ki so bile predmet, da so se poslabševali delovni pogoji in mezde delavstva in da je dobiček podjetnikov ostal začuvan pred krizo. Ta zjeklenelost grafičnega delavstva je stala člane mnogo žrtev, ali brez žrtev ni uspeha in zmage. Tudi med grafičarji je gospodarska kriza povzročila mnogo brezposelnih, ker, kakor že rečeno, kapitalist ni hotel trpeti vsled krize na svojem dobičku1 in je vse zvalili na delavca. Organizirani, zaposleni člani pa so se dobro zavedali, kaj je to za organizacijo in za borbo brezposelnost. Da ohranijo vero v moč organizacije pri brezposelnih in da jim pomagajo, so dajali ogromne vsote za izplačevanje brezposelnih podpor. In da so to lahko, so plačevali kot članarino tudi visoke zneske, res da
ne lahko, ali odločno in kljubovalno z zavestjo, da je to njihovo orožje, njihovi kanoni, s katerimi bodo zlomili vsak poskus podjetnikov, razbiti moč njihove organizacije. Je to vzgled, ki bi se ga moralo zavedati vse delavstvo in ne šteti krajcarjev, če ni to morda previsoka članarina in jamrati, češ, 50 par ali 1 Din na mesec več, kakor dosedaj, ne zmoremo, ker so majhne mezde. Grafičarji pa so rekli: Tudi pri majhnih mezdah moramo imeti tako članarino, da bomo lahko nastavili ob vsaki priliki kanone v obrambo, četudi nekaj cigaret tnanje na dan, četudi nekoliko tanjši kos kruha na dan, ali članarina mora biti, da bo zmaga res, ko pride trenotek, naša.
Slučajno v grafični industriji ne obstoja enoten tarif za vso državo. Zato se naskok na organizacijo grafičnih delavcev ni mogel nikoli v celoti posrečiti. Zadnja leta pa so se podjetniki v Dravski banovini in pa v Zagrebu dogovarjali radi enotnega nastopa. Težili so za tem, da bi iztekli tarifni pogodbi i v Ljubljani i v Zagrebu na eden in isti dan, da bi potem složno udarili. Ta manever traja že nad tri leta. Zato podjetniki v Ljubljani pristajajo vsako leto sproti na podaljšanje stare tarife oz. provizorija (kakor to stvar imenuje »Jutro«). Prihodnje Into koncem junija pa bi bili srečno tako daleč, da bi bili principali lahko po enotnem načrtu nastopili in s tem preprečili, da bi grafično delavstvo v enem delu države lahko solidarno podpiralo ostali del, ki se nahaja v gibanju.
Proti tej taktiki so nastopili grafični delavci v Dravski banovini. Šc predno je 30. junija t. 1. iztekel »pro-vizorij«, so zahtevali podaljšanje pogodbe za pet let, oz. štiri leta kot najkrajšo dobo.
Podjetniki, ki so začutili svoje načrte ogrožene, so se temu uprli. Nastalo je nervozno bojno razpoloženje na obeh frontah. Gospodje so začeli dolžiti delavstvo, da ono krši pogodbo in da dela pasivo. Govorili so celo, da je to političen boj, ta borba za kruh. Poklicali so celo stavkokaze, ki so jili kot take na tihem vzgajali že nekaj let, torej z jasnim namenom, da ob svojem času skočijo v hrbet organiziranemu grafičnemu delavstvu. Sklicujejo se na visoke plače, ki jih imajo grafičarji.
V plačah, ki jih navajajo, so pa vštete nočne doklade in posebne ure. Iz ljubezni do kakšnega tiskarniškega gospoda in lastnika dnevnika pač noben grafičen delavec ne bo delal ponoči in čez ure brez plačila in žrtvoval.svoje zdravje in prosti čas. V resnici pa plače osobja niso tako velike, kakor so plače gospodov pri tiskarnah in uredništvih dnevnikov.
Grafičarji, glave kvišku, stojte trdno! Vse strokovno organizirano delavstvo je z vami. Kajti vaš boj je boj vsega organiziranega delavstva.
Jože Karu, 40 letni dan strokovne organizacije
Kod usnjarski pomočnik je bil zaposlen v Tirolih, na Dunaju, Predari-skem, v Nemčiji, na Bavarskem, Švici, Franciji, Holandskem itd. Leta 1895. je vstopil kot član v strokovno organizacijo na Dunaju. Sodeloval je pri veliki stavki v tovarni usnja v Ob. Eisen, ki je trajala 9 mesecev. Radi dela v strok, organizacaji je bil zaprt v Lurdu 8 dni, nakar je bil »šupiran« v Nemčijo. Leta 1901. se je vrnil v domovino in nastopil delo v tovarni Pollak v Kranju, pozneje je bil prestavljen v Ljubljano v tovarno Pollak, kjer je nepretrgoma zaposlen že nad 34 let.
Do povojne dobe je bil nepretrgoma včlanjen na Dunaju. Leta 1918. pa je bil med ustanovitelji Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok za Slovenijč. Bil je večleten predsednik centrale, kakor tudi predsednik reorganizirane Zveze usnjarskih delavcev Jugoslavije, dokler se ni spojila s Splošno delavsko zvezo, kjer še danes deluje kot predsednik podružnice v Ljubljani.
Sodr. Jože je še danes vzor delavskega organizacijskega zaupnika. Vedno je na delu z agitacijo in pridobivanjem članov. Kakor mravlja zbira prispevke in se udeležuje vseh sej, sestankov in prireditev.
Splošna delavska strok, zveza Jugoslavije, podružnica Ljubljana, bo v prihodnjem mesecu priredila jubilantu slavije, da proslavimo zaslužno delo vrlega sodruga, kateremu želimo, da bi še mngo let bil tako čvrst in agilen služil za vzgled vsem nam mlajšim.
Jože Karu
Sodrug Jože Karu, ki se je rodil 27. marca 1867 v Cerkljah na Gorenjskem, praznuje v tem letu 40 let zavednega in požrtvovalnega dela v svobodnih strokovnih organizacijah.
Je to redek jubilej, zfito je potrebno,
da se našega vrlega zvestega in požrtvovalnega sodruga Jožeta spomnimo.
Sodr. Jože se je izučil strojarske obrti v letih 1884-85-86 v svojem rojstnem kraju. Po odsluženi vojaščini je šel, kakor je bila takrat navada vseh rokodelcev, v »Fremd«.
Ignoriranje zakona o zaščiti delavcev
Kapitalisti čimdelj bolj briskirajo določbe zakona o zaščiti delavcev, posebno kar se tiče delovnega časa. Delavstvo vsled tega izgublja vse bolj vero v moč zakonov
V kartonažni tovarni Bonač v Ljubljani delajo mladoletne ženske po 12 ur, in to podnevi in ponoči.
V tovarni Kaobu-Črna se dela po 16 do 18 ur. V tovarni »Titan« v
Ivan Vuk:
Ko se je približal tihi večer . . .
Sličice iz prosvetnega večera »Svobode« v Kranju, dne 10. VI. 1935, ob ipriliki kongresa Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, v čast delegatom.
Približal se je večer. Tisti tihi binkošt-ni večer, ki po dnevni vročini prijazno pahlja s sapico, poljubljajoč vroča lica človekov in pojoč jim tiho pesem zadovoljstva. Planine pa so začrtavale po obzorju svoje vrhunce in bile videti kakor mogočni monument!, zarisani z arhitektovo roko s temno-sinjim črtalom krepko po prostranem, lahno-oranžnem ozadju. Tam na zapadu je gledala večernica z bliščečimi očmi na zemljo, nad Kranjem pa je polumesec opazoval kako se prižigajo električne žarnice vsepovsod in primerjal svojo bledo svetlobo z istotako bltdino električnih žarnic.
Kongres Splošne delavske strokovne zveze je prekinil svoje zasedanje, da pripravijo dvorano za večer, ki naj pokaže lepoto, sočnost in bogastvo delavske kulture in da, — po celodnevnem razglabljanju delegatov kongresa o težkih in perečih vprašanjih delavske vsakdanjosti, o kruti borbi za vsakdanji kruh, — razvedrila, vspodbude in zanosa vsem, ki so lačni in žejni pravice in lepote.
Dvorana je bila kaj hitro napolnjena. Sleherni prostor je bil zaseden, sleherni pedenj prostora je bil napolnjen. Po dvorani je bilo videti lahno valovanje množice, kakor bi valovilo klasje pšenice na polju, zamolklo mrmranje, kakor gučanje veletoka nekje v daljavi, da sem imel občutek nezlomljive sile in ustvarjajočega ritma.
Odmaknil se ie zastor. Reflektor fe za-' gorel. Svobodaš Vehovc je stopil na oder.
»Pozdravljeni«, je rekel. »Proletarska kultura bo danes zaživela s tega odra, z željo, da delegati in tudi vsi drugi odnesete najlepše vtise s tega delavskega večera iz našega Kranja. Proletarska kultura je najlepša, sočna, bogata in videli boste, kako se v lepem Kranju Gorenjske giblje delavstvo, kaj dela in kako dela, kako se mladina zbira in riše po začrtani poti krasne poteze, kako večer za večerom, dasi utrujena po težkem dnevnem delu, neutrudno prihaja k vajam, kako z navdušenjem ustvarja iz sebe samega lepoto in novo bodočnost človeka.«
Za hip je obmolknil. Reflektorji so zasijali v pravljični svetlobi. Na oder je stopila deklica, majhna, srčkana, kakor cvet, ki je pripravljen da vzbrsti in razcveti, Vehovc je rekel:
»Pa ti Božena, mlada sodružica, čeprav ti je komaj 10 let, pozdravi, kot simbol mladosti in bodočnosti, goste, ki so tukaj iz vse Slovenije, Zagreba, Beograda, s Holandske in Češke.
In dekletce je stopilo naprej. Oči so ji žarele. Rahel smehljaj se je zazibal okrog ustec. Zagovorila je pozdrav z nežnim, božajočim glasom, pesem, ki jo je kot dijakinja
II.	realne gimnazije preuredila za ta večer:
Pozdrav Vam veseli k prihodu, k slovesu prisrčno enak; če srečamo kje se na potu, pozdravljamo drug drugega vsak —
Družnost!
In ko ste društvenega doma prestopili ljubljeni prag, pozdravlja napis Vas na steni veselo, rdeč kakor mak —
Družnost!
In ko Vas sodruge v Kranj
je k sodrugom privleklo srce,
v oči smo zazrli si smelo,
si stisnili krepko roke,
iz srca in ust je privrelo:	_	„
Družnost!
Naj mladi al' stari sodrugi, vse spaja naj ista ljubav; ko pa se spet poslovimo, donel bo za Vami pozdrav:
Družnost!
Pevski zbor »Svobode« II., Hrastnik, je zapel. Ubrano so uhajali glasovi iz ust ste-klarjev-delavcev in akordi so plavali po dvorani, se dotikali ušes poslušalcev in dvigali srca in duše vseh z zanosom, s tisto božajočo mehkobo, pred katero človek začuti samega sebe srečnega in sproščenega vsakdanjih težav in skrbi. Mikrofon na odru pa je sporočal te glasove po zvočniku, ki je bil zunaj, da so jih lahko uživali tudi tisti, ki niso mogli več v dvorano, jih nosil preko Kokre v vasi in jih razgrinjal po njivah in travnikih. In postajali so iantje, dekleta odpirale okna in vsi so poslušali in spraševali:
»Od kod te pesmi? Kdo so, ki pojo pesmi dela, borbe, ljubezni, s takim zanosom in čustvom, da nam prodirajo v srce?«
In v mnogih je bilo kakor v času spoznanja, pa so rekli:
»Naši so to, delavci. A mi, kmečki fant-je in dekleta, pojdimo k njim, med nje, ker so naši, zakaj žuljave so naše roke od dela, kakor so žuljave njihove roke.«
Bizovičerjeva Tilka. 4 letno dekletce. Kakor zvonček pomladni. V žarometih ognja je stala na odru kakor pravljična prikazen. Tišina je bila v dvorani. Vsi smo zadržavali dih, da bi ne pokvarili te pravljične slike.
Klavir je zaigral. Tiho, rahlo, počasi. Tilka se je za hipček ozrla po klavirju, kakor da ga pozdravlja in zapela:
»Na snežni geri pisar.a je žlahtna roža rastla. Pa prišel je vrtnar na Scro, — videl rožo zalo, gledal io in ji govoril:
Ah ti rožica lepo cveteča, komu, komu pač cveteti češ?
Komu boš se nasmejala, komu srečo napoveš?
Nikdo semkaj ne zahaja, fantov in deklet nikdo Zato draga, čuj, da veš, vzel s snega te bom skrbno, s snežnih te izkopal tal, presadil te tja v deželo, kjer ti sreča bratec bo.«
Vsa srca poslušalcev so bila osvojena.
V	prsih je objemalo slehernega nekaj sladkega. Če sem pogledal tako v oči in obraze poslušalcev, (delavcev-očetov in delavcev-mamic, kmečkih ženic iz okolice, so v njih lesketale solze takšne sreče, da se jih sam nisem mogel zdržati.
»Že to«, sem pomislil, »je dragocena nagrada vem, ki ste priredili ta prosvetni večer, je dragoceno plačilo za ves trud in v vaši zavesti mora rasti ponos, da ste svojim pričarali košček lepote, ki bi jo lahko uživali vsi ljudje, če bi ne razsajal volk-kapita-lizem in ne delal iz človeka ponižanih in razžaljenih.«
Na odru pa je pela Tilka. Čisti, otroški glasek je pričal, da jo je narava obdarila s talentom glasbe, da bo vstala v nji, če bo le dopuščal volk kapitalizem, velika umetnica, še več, da bo v nji'velika proletarska umetnica. Tako čustveni so bili zvoki pesmi, otrok je pel iz svoje duše, preživljal že sedaj vse to v svoji duši, podzavestno še sicer, ali vseeno z razumom, da je treba ogreti vse tiste, ki so željni lepote in zato je podajala z vso toploto, da je vsem, hočeš-nočeš, kakor sem že rekel, jokala duša od sreče in ganutja.
Ko je odpela, ja za trenotek bila tako grobna tišina v dvorani, da bi lahko slišali padec sončnega prahu, če bi kje padel. Nato pa je zaorilo ploskanje, vriskanje, smeh, cepetanje z nogami po dvorani, da sem stisnil nehote poleg sedečemu Vehovcu roke,
15. julija 1935
»DELAVEC«
Stran 3
Kamniku po 12—14 ur. V »Jugo-češki« se dela vedno, kadar je konjunktura, po 12 ur in več. Vse to nadurno delo se dela brez dovoljenja.
V	kartonažni tovarni Bonač v Količevem se kršijo istotako vsi so-cialno-zaščitni predpisi.
In tako bi lahko navedli še celo vrsto.
Inšpekcija dela, kje si in zakaj si? Zgani se in prekontroliraj vse te tovarne, ali z nepričakovanim obiskom, in uveljavi zakon o zaščiti delavcev.
Delavec, ki je prizadet.
Kai Je z enoodstotnim davkom na mezde
Kdaj bo vplačani davek vrnjen?
Delavstvo je odločno proti pobiranju enoodstotnega mezdnega davka. Ponovno smo že vpraševali pristojne faktorje, kdaj bodo izvršili odlok državnega sveta, ki potrjuje razsodbo celjskega upravnega sodišča, da je ta davek nezakonit, kolikor se tiče delavcev.
Glavna direkcija za državne davke meni, da velja razsodba upravnega sodišča le za konkretni primer tožbe, torej za delavce, ki so tožili. To pa ni umljivo. Če je davek nezakonit, je nezakonit in državna administracija bi ga morala zaradi nezakonitosti odpraviti, ker je zahte-
va tudi formalno in socialno utemeljena.
Pri vsem pa ne gre le za ustavitev pobiranja tega davka, ampak tudi za povrnitev delavcem že plačanega davčnega odstotka.
Premizerni so danes delavski zaslužki.
Nedavno je bil uveden zvišani prometni davek na riž, kakao, čaj in karbid. Ti predmeti so sedaj dražji. Tembolj je ustavitev in povrnitev tega davka nujna.
Delavstvo zahteva samo to, kar mu po pravici gre!
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
V	tovarni »Kovina«, Maribor-Tezno je zastavkalo nad 100 delavcev, torej vsi, ki so zaposleni v tej tovarni. Zadnje čase ima tovarna velike državne dobave in dela s polno paro. Že dolge mesece se delavci bore za kolektivno pogodbo, kajti mezde in delovni pogoji so zelo slabi. Povprečna mezda je 2.50 do 3.50 Din na uro. Delo pa je poleg žarečih peči v tesnih, nehigijenskih prostorih, ki so celo brez ventilacije. Kako je v takih prostorih sedaj poleti v tej vročini to delo, ali bolje trpljenje za vsakdanji kruh, se ne da popisati. Vsa pogajanja so bila dosedaj zaman, a zadnje dni so se pa te mizerne razmere še poslabšale. Odpustilo se je 7 delavcev, drugim pa so se znižale mezde od 25 par do 50 par na uro. Prej je obratovala tovarna v poletni vročini od pol 6. ure do 14. ure, sedaj po novem pa bi se naj delalo od 7. do 16. ure. Delavci so se upravičeno uprli in 6. julija t. 1. uprizorili enourno protestno stavko. Ker to ni nič pomagalo, so stopili v generalni štrajk. Zahteve delavstva so:	1.	Sprejem
odpuščenih 7 delavcev nazaj na delo. 2. Prejšnje mezde. 3. Delovni čas, kakor pred zadnjo izpremembo od pol 6. do 14. ure. Sotrpini tam pri »Kovini«, stojte trdno.
RUDARJI
V ognju se preizkuSa lelezo
Če velja za koga ta pregovor, velja za rudarje. Bili so časi,	ko	se je	tudi pri rudarjih še dalo živeti.	V	časih,	ko še	ni bil
izveden priganjaški sistem do vrhunca, v časih, ko še rudarji niso poznali praznovanja šihtov, in v časih, v katerih še niso merili njih želodce z višino njih zaslužka. V teh časih so bili rudarji silno revolucijonarni. Razen male peščice zavednih, je bila večina vedno dostopna za razne iraze. Tako smo videli v rudarskih gibanjih ljudi ^— voditelje, ki še pred nekaj dnevi rudarstva niti poznali niso. Vsi tisti pa, ki so si tudi v tistih zmešanih časih	upali povedati	rudarjem resnico v obraz,	so	bili v	očeh	večine
rudarjev izdajalci.
Vendar tek časa gre svojo pot naprej. Prešlo je celo desetletje. In v' tem času so se življenjske razmere rudarjev tako silno spremenile, kakor prej v celem stoletju ne. Lasten nerazum, izražen v neorganiziranosti, je pomagal podjetnikom z njihovo racionalizacijo dela, da so pritirali delavske mezde na najnižje in delavsko storitev pa na naj-višje. K vsemu temu se je še pridružila gospodarska kriza, katera je povzročila tudi zmanjšano porabo premoga. Začelo se je praznovanje šihtov. Delavski zaslužki so padali vedno globlje in globlje, in padli tako daleč, da se je naselil v stanovanje rudarjev glad, ki je mogoče danes vzdržen le še, če rudar ali pa njegova žena k zaslužku nekaj sprosi. Da, strašne so razmere danes v rudnikih. Nepopisno je gorje rudarjev in njihovih družin.
In ravno danes, ko je beda rudarjev na višku, ni nikjer onih, ki so imeli nekdaj široka usta za dobrobit rudarjev. Danes je v revirjih neko zatišje; a to zatišje je zopet znak obupa velikega dela rudarjev. Če govoriš z enim ali pa z drugim, največkrat ti
odgovori, saj vse skupaj nič ne pomaga. Pa še nekai je, kar mori naše rudarje; to je strah pred redukcijo. Podjetniki so znali neorganiziranost rudarjev in pa obstoječo krizo v oddaji premoga izrabiti tako, da so poleg številnih redukcij delavstva še ostalim znali zabičati strah pred redukcijo tako v mozeg in kosti, da so danes podjetniki absolutni gospodarji situacije.
In vendar tudi v tem času dela nekdo, da brani delavstvo pred še večjim izkoriščanjem in ga bodri k večji odpornosti. To Je svobodna razredna strokovna organizacija ZVEZA RUDARJEV JUGOSLAVIJE. Kako je ona dobro vpisana pri podjetnikih in njihovimi zaščitniki, to ve samo tisti, ki dela na terenu. Vendar to še nič ni; to je spričevalo za pravilnost vršitve njene naloge. Zato tudi nimamo najmanj povoda biti v strahu za njeno zaupanje pri velikem delu rudarjev. Ali opažamo pa prav dobro, kot se sučejo razni nekdanji ultra-marksisti, ki so imeli nekdaj polna usta revolucionarnih iraz, danes pa smatrajo, da je manj vroče za nje, če stoje na tisti strani, kjer stoje njih pazniki. Mi vidimo kako se ta ali oni »izmuzne« in odtuji od delavskega gibanja samo zato, da se tam ne »eksponira«.
Da, pojav tega klečeplastva opazujemo danes v revirjih. Pa ne samo mi, temveč tudi ostalo delavstvo, ki pri tem samo največ trpi. Ja dobro so poznani ti ptiči-miši. Ali borba delavstva za njegov, čeprav skromni, obstoj gre naprej kljub vsemu in čimdalje več rudarjev vidi kdo jo vodi. Zato, čeprav obžalujemo vsi, da je do tega strašnega trpljenja rudarjev moralo priti, ima to v tem svojo dobro stran, da se preiskusimo v ognju borbe in bodo odpadki segnili v meščanskem gnoju, a ostalo zdravo pa bo vodilo k novemu, boljšemu življenju.
Sanacija bratovskih skladnic se mora popraviti
Kljub vsem protestom Zveze rudarjev, Delavske zbornice in II. skupine rudarske zadruge je prejšnji minister za socialno Politiko g. dr. Marušič in minister za gozdove in rudnike g. Popovič uzakonil uredbo o sanaciji pokojninske blagajne bratovskih skladnic. Ta uredba je stopiai v veljavo z dnem 1. junija 1935.
Ker pa ta uredba ne daje nobene garancije za resnično sanacijo tega, za rudarsko in plavžarsko delavstvo tako važnega zavarovanja in nasprotno z odpravo prejšnjega pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje pomeni še poslabšanje, je nujno potrebno, da se čimprej z novo nadomesti.
Žalostno in res prav ogorčeno je treba pribiti dejstvo, da se je pri uveljavljenju te uredbe popolnoma prezrlo delavske predloge in celo predloge, ki so bili skupno sprejeti na tozadevni anketi v Beogradu, in uveljavilo nekaj, kar ima samo namen koristiti podjetnikom, ne pa delavstvu.
Zato je nujno potrebno, da se započne čim širša akcija za revizijo te uredbe. Zakaj dohodki v pokojninsko blagajno se leto za letom manjšajo, a izdatki pa večajo. Ako se torej sanacija v pravem času in pravilno ne izvede, grozi popolna propast tega zavarovanja. To dopustiti pa bi vsekakor pomenilo izvršiti velik socialen zločin nad rudarskim in plavžarskim delavstvom. Zato bi bilo želeti, da bi imeli novi gospodje več uvidevnosti za delavsko zaščito kot so jo imeli prejšnji.
Liboj«
Mezdno gibanje
Uprava rudnika Liboje, družba z o. z. Ljubljana, je koncem marca meseca t. 1. odpovedala obstoječo kolektivno pogodbo, katere rok je potekel dne 30. junija t. 1. V svoji odpovedi izjavlja uprava, da je morala to storiti radi gotovih nejasnosti v kolektivni pogodbi.
Ko je pa dne 22. junija prišlo do tozadevne razprave, se je pa videlo, da hoče podjetje na podlagi takozvanega »Zeitstudi-ja« uvesti čisto nov akordni sistem, pri čemer si podjetje še pridržuje pravico, da sme delavca, ki dela v akordu, tudi plačati samo po doseženi storitvi, to je izpod temeljne mezde. Ker pa delavski zastopniki, kakor tudi delavstvo samo, niso imeli možnosti praktične proučbe stavljenih predlogov podjetja, so izjavili, da prej ne razpravljajo o tem, dokler se ne da možnost, da delavstvo samo zavzame stališče k temu.
To se je zgodilo in delavstvo je predložene predloge odklonilo, češ, da pomenijo močno poslabšanje sedanjega, že itak slabega položaja rudarjev. To so zastopniki delavstva pri ponovni razpravi dne 26. junija zastopnikom podjetja tudi povedali. Ker so pa zastopniki podjetja vztrajali na svojem in zastopniki delavstva pa na s,vojem stališča, bi se bila pogajanja razbila, da ni podjetje zadnji trenutek sprejelo zahtevo delavskih zastopnikov, da je pogoj, da se delo v akordu zasigura vsaj z temeljno mezdo. Tako stopi za preiskušnjo v mesecu juliju v veljavo sicer nov akordni sistem ob zasigu-ranju temeljne plače pri normalni storitvi prejšnjega meseca. Do 15. avgusta pa mora biti sklenjena nova kolektivna pogodba.
Kakor izgleda, bo borba zelo huda in je prav potrebno, da se delavstvo na njo tudi dobro pripravi. Tistim Čakovcem, ki še danes isyen organizacije stoje, je pa treba odločno povedati, če se hočejo boriti za svoje pravice naj gredo v organizacijo, če ne, jih bomo pa smatrali za izdajalce. Kompromisa tu ni.
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE
1	Maribor
Stavka v tekstilni tovarni Zelenka, ki je traja 1 dan, je bila 13. junija uspešno zaključena. Delavstvo je izvojevalo 8 odst. zvišanje plač. Akcija še ni zaključena in se bo na podlagi sporazuma z dne 13. junija sklenila po dveh mesecih kol. pogodba.
Tekstilna tovarna svile Thonia
Delavstvo tega podjetja v mezdnem gibanju. Po centrali SDSZ.I je bila vložena kol. pogodba. Vršilo se je že par razprav. Zadeva še ni zaključena. Delavstvo zahteva sklenitev pogodbe in izboljšanje plač.
Celje
Zmaga stavkujočlh delavcev v Celju
V	soboto, dne 15.t. m. sta izbrulhnili v opekarnah »F. Sodiu« in Unger-Uhlmann stavki, ker nista podjetji pristali na zvišanje plač. Po treh dneh stavke sta obe podjetji pristali na zvišanje plač in sicer »So-din« na 20 do 25%, Unger-Uhlmann pa na 20 odst. zvišanje. Napravljeni so pismeni sporazumi, s katerimi se ureja poleg plač tudi ostalo službeno razmerje.
Stavki je vodila Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije po svojem centralnem tajniku s. Jakominu.
Delavstvu, ki je bilo v boju solidarno, na uspehu čestitamo.
Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, ki agilno deluje, je izvedla v zadnjem času še stavki tudi v tekstilni tovarni »Triglav« v Kočevju, ki je trajala 16 dni in je delavstvo zmagalo, kakor tudi v tovarni Zelenka v Mariboru, kjer je delavstvo s solidarnim nastopom izvojevalo 8 odst. zvišanje plač.
Delavstvo vseh podjetij naj se kompaktno organizira, ker nas čakajo novi boji. Le v organizaciji je moč!
Delavci v opekarni Unger in Ulinaii.
Čudovito, kako si dandanes kapitalisti privoščijo delavstvo, ki ga imajo zaposlenega.
da ie zastokal in sem rekel, ne zavedajoč se v zanosu, komu govorim:
»Naj ti bo dekletce drago, sreča v življenju mila, zato ker si pravkar osrečila nas vse, četudi za kratek hipec. Naj te tvoja odločnost, ko zrasteš, dvigne na umetniško višino, na takšno in tisto višino, ki jo bo delavstvo v svoji bodočnosti potrebovalo. Tvoja mamica in tvoj očka bosta to tvojo odločnost podprla in jo utrdila, kakor sta naredila to že sedaj, da si nastopila.«
Zastor je padel.
Molk. Tiho žuborenje razgretih grl. Zastor se je zopet odmaknil. Na odru je stal govorilni zbor »Svobode« Kranj.
»Štirideset let sem delal.«.« jo ubrano, očitajoče, obdolžujoče grmelo po dvorani. Bila je to obtožba današnji človeški družbi, »40 let sem delal, a sedaj ste me vrgli na cesto«, je govoril Ivan Cankarjev »Hlapec Jernej«, Njegov »Oče naš« v zboru je pa zvenel kot trpek očitek, da je povsod iskal pravice, a je nikjer ni in da si jo bo moral sedaj vzeti sam.
Dojmilo se je nas vseh s prepričanjem, da je resnično tisto, kar je rekel Karl Marx, da je osvoboditev delavstva delo delavskih rok samih in nikogar drugega. Reilektorji pa so s svojo svetlobo še podčrtavali to resničnost.
Mladi pekovski pomočnik, ki dan za dnem raznaša v košu na ramenih pecivo po Kranju in okolici, je deklamiral Čufarjevo pesem »Brez rok«. Vsak dan, ko je imel koš s pecivom na hrbtu, je moral premišljevati o tem, kaj bo deklamiral in kako bi bilo, če bi tudi on bil brez rok, in kaj bi bilo tedaj z njim. Zato je bil učinek deklamacije velik. Vrele so besede pesmi naravnost iz razbolelega srca, se dotikale nas vseh.
Še zdaj živi v njem grozotna ura, še zdaj ga žge spomin na tisto noč, ko je nad strojem izgubil svojo moč.
Z njo zgubil je roke, ki v stroju so ostale, roke, roke, edin zaklad, edini vir življenja zanj, za ženo in za male.
In videl sem, da je vstajal v dušah poslušalcev prezir in srd zoper vse, ki so siti in imajo vsega v izobilju, a nimajo srca in duše za človeka, ki je sedaj brez rok, ki jih je izgubil pri vsakdanjem delu za svoj vsakdanji kruh in za dobrine gospodov.
Mile Klopčičeva »Noč« v govorilnem zboru, je bila podana z neverjetno rutinira-nostjo in resničnostjo. Videl sem govorilne zbore ljubljanskih Svobodašev. Ne, kranjski Svobodaši v Klopčičevi »Noči« jih prekašajo. V izrazitosti besed, gest, dinamiki prenašanja, v blesku reflektorskih žarkov, ie bila pokazana vsa grozota, ki jo preživlja delavstvo, prepuščeno volji delodajalca in stroju. Oči gledalcev so strmele vse osup-ljene na oder, v sliko, kjer so gledali samega sebe in svojo ponižanje. T/enotki stTašne tišine so viseli v dvorani. Samo klavirski akordi so udarjali kakor pošast in spremljali besede govorilnega zbora. Življenje je bilo podano v vsej svoji ostrini. Dekoracija je bila mogočna. Pred baldahinom ogromnih tovarn, obsevanih s svetlobo reflektorjev, pošastno in strašno, 'je planila kvišku množica — govorilni zbor — s stisnjenimi pestmi in zaklicala:
»Verujemo, da pride dan,
verujemo, da najdemo poti iz noči...«
Umetniško na višku je bil ta govorilni zbor. Izrazi odobravanja niso hoteli prenehati.
*
»Zabučale gore ...«, večno lepa pesem gora. Štiriletna Tilka je zapela solo tako nežno-zvočno, kakor bi pela ilauta. Zbor kranjske »Svobode« pa je mogočno, zamolklo, brenčeče, sedaj naraščajoče, sedaj pojemajoče, kakor orgije, spremljal malo solistko s
tako harmonično uglašenostjo, da mi je srce v prsih utripalo vso vshičeno po taktu pesmi. Ne verjel bi, da bi lahko v akordih moškega zbora, pa četudi brenčečega, glasek _ štiriletnega dekletca, dasiravno izredno čist in poln, mogel priti do prave veljave. A uveljavil se je izborno... »Oj, mladosti moje,..«, ta verz, ki poboža ušesa kakor roka lepe planšarice, je zapela tako slikovito, brenčeči zbor je objemal ta sopranček s tako toploto, da je sodrug Ferdo Nadvomik, tajnik kemičnih delavcev Čehoslovaške kar poskočil na sedežu poleg mene in vzkriknil: »O je — to je češka pisen!«
»Ne, to je slovenska pesem«, sem mu zašepetal. Ali Ferdo je rekel s povdarkom: »Češka. Tak spiva moje ceruška!«
Sopran male Tilke je kakor glasek flaute objemal zbor in se čudovito znal prilagoditi tempu zbora, ki ga je spremljal se-daj hitreje sedaj počasneje.
Reči moram, zbor kranjske »Svobode« se je dvignil na čisto umetniško višino. Moje čestitke pevovodju in zboru. Interpretacija izvrstna, vokalizacija dobra, dinamika izborna. Samo tempo se mi je zdel premalo živahen. Ali pa se mi je to samo zdelo. Če bi bil tempo, kar se delavskih pesmi tiče, nekoliko živahnejši, bi po mojem bilo boljše. Tenorji so pravi alpski tenorji. ki so baš največ med Gorenjci doma.
Živa slika. Reflektor je rdeče obseval oder in skupino, da je bila videti silna in mogočna. Pod proletarskim praporom so bili: Skupnost, Solidarnost in delavska Harmonija. Žuljave roke vseh, ne glede na stroko in delo, so bile eno: kovinarji, tekstilci, kemični delavci, steklarji, zidarji, usnjarji, čevljarji, mizarji tesarji, rudarji, železničarji, slikarji težaki vseh vrst, kmečki delavci, viničarji, moški in ženske in so govorili prosto po Zupančiču:
»Mi, kar nas je proletarcev, bomo orali, tesali svoja srca, tkali svoj značaj kako zvene nam duše. bomo poslušali in kovali
trdo kovali, tenko poslušali trdno zidali,
da ne bo med nami nepoznani, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane proleter-kladivar, Skupno, Solidarno v Harmoniji silni iz nas . . .«
Gromovito ploskanje je dalo duška vzhičenosti poslušalcev.
Govoril sem z ljudmi. Na vseh je bilo veselje, oči žarele ponosa, ki so govorili: »To smo Mi!« Samo v nas je tako sočna, bogata kultura, ki smo jo zanemarjali do sedaj
Kmečki očanec me je iskal z očmi. Stopil sem k njemu. Pokimal je z glavo:
»Da. Nisem verjel, da bo v Kranju mogoče vprizoriti tako delavsko prireditev,« je rekel. Po razoranem obrazu sem opazil vlago solz sreče in ganotja. »Hčerka mi je govorila, kaj vse se vadijo in učijo, pa sem dvomil. Za moj čas je bilo vse to nemogoče. Star sem. Da. Pa sem dočakal to srečo, da se mi, mali in neznatni znamo pokazati v taki veličini. Ne morem več pomagati, ali želja moja je, da nadaljujete.«
Več kmečkih sinov iz okolice je odhajalo.
»Vidiš,« je rekel eden. »Tako delajo delavci. Kaj ni naša dolžnost, da se priključimo?«
In nehote se mi je oglasilo v mislih:
»Da, Vi, kar Vas je oračev, kar Vas je kovačev,
orjite svoja srca, tkite svoj značaj, da ne bo med Vami nepoznani, ko pride čas, ko napoči'dan . . .«
jal.
Tihi junijski večer je bil, ko sem odha-
»Tebi kranjska Svoboda,« mi je vstajalo na jeziku, »najsrčnejše čestitam na takšnem delavskem prosvetnem večeru.«
V	celjski opekarni »Aristos«, ki je last Un-gera in Ulmana, so dobivali delavci plače tako, da se jim je izplačevalo polovico zaslužka v gotovini, polovico pa v bonih. Torej v nekakem denarju te opekarne. Poleg tega pa je to bila zadeva, ki je delavstvo silila, da mora ta svoj težko zasluženi denar nositi trgovcem, ki jih je določila opekarna. Kajti le tam so lahko vnovčili tiste bone in za nje kaj kupili. Blago pa, ki so ga dobili, je bilo slabo. Končno je bilo tako postopanje delavstvu preveč. Pa so stavili zahtevo: Povišanje mezd in izplačevanje v gotovini. Nobenih obveznosti, kje lahko kupujejo. In podjetje je obljubilo zvišanje 10 odst., a pod pogojem, da ostane z boni, kakor dosedaj. Delavstvo pa je reklo: »Ne, gotovino, pa ne bonov.« Končno je podjetje tudi tukaj nekoliko še popustilo in je hotelo dati dve tretjini zaslužka v gotovini, eno tretjino pa v bonih. Ali mezde bi bile vkljub povišku za 10 odst. še vedno mizer-ne in bi s tistimi boni zopet morali kupovati slabo blago. In delavci so ponovno zahtevali: ves zaslužek se mora izplačevati v ■gotovini. Sedaj zaslužijo namreč moški na uro povprečno Din 2.—, ženske pa še manj. Poleg tega je v opekarni tudi nekak preddelavec, ki postopa z ljudmi hujše kakor s psi. Iz njegovih ust vrejo vedno le psovke. In prav so imeli delavci, ki jih je okrog 1000, da so si pomagali sami s svojo organizirano močjo in stopili v stavko. Stavka je dosegla svoj namen, ker so se delavcem izpolnile zahteve.
Delavstvo celjske opekarne Unger-IJIlmann se prav lepo zahvaljuje vsem so-drtigom, ki so mti pomagali do uspeha pri stavki. Posebno pa sodrugom iz Šoštanja, ki so nabrali in darovali Din 250.—; za kar smo dobili kruha iz Delavske pekarne, tako smo bili borbeni, kakor smo tudi v resnici zmagali. Še enkrat prav lepa hvala! Ne bo pozabljeno. Družnost!
Celjska podružnica Splošne delavske strok, zveze prav dobro napreduje. Vsak dan se priglašajo novi člani. Pred enim mesecem smo imeli 40 članov, sedaj jih je že čez 200. Upamo, da se na drugem kongresu vidimo z večjim številom delegatov, kakor je bilo letos v Kranju. — Celjska podružnica je sprejela od centralnega tajnika s. Jakomina Din 250.—, katero vsoto so nabrali sodrugi v Šoštanju, kar smo dali stavku iočim opekarjem v Celjski opekarni. To je bil vzpodbuden in vzgleden dokaz solidarnosti. V borbi smo spoznali prijatelje, kar je najlepše. To je prava vera: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Slišimo, vidimo in že žanjemo. Le tako naprej, k solncu, k svobodi!	O.	F.
Šoštanj
Delavstvo tovarne usnja Woschnagg se naja v mezdnem gibanju. Na velikem zborovanju dne 16. junija je delavstvo sklenilo zahtevo po kolektivni pogodbi in zvišanju plač. Centrala SDSZJ je 19. junija predložila podjetju predlog pogodbe. Podjetje se sklenitvi pogodbe upira in je začelo radi tega izvajati nad zaupniki šikane. 30. junija se je vršilo protestno zborovanje, na katerem je ponovno poročal tajnik zveze is. Jakomin. Sklenjena in odposlana je bila podjetju resolucija, s katero se zahteva, da se zaupnike, ki so radi mezdnega gibanja bili premeščeni na nižji zaslužek, namesti v prejšnjega in se jim škoda povrne. Delavstvo zahteva sklenitev kolektivne pogodbe in zvišanje plač, ker se s sedanjimi zaslužki ne more živeti.
6.	julija so se vršila pogajanja med podjetjem in del. zastopniki. O rezultatu poročamo prihodnjič.
Tržič
Dne 22. maja je bila v tovarni čevljev »Peko« v Tržiču zaključena akcija organiziranega delavstva. Sklenjena in podpisana je bila kolektivna pogodba, ki je veljavna eno leto. S pogodbo je urejeno vse službeno in plačilno razmerje. Sodelovala je tudi JSZ.
Litija
Gibanje za sklenitev kol. pogodbe v predilnici »Mautner« je bilo dne 13. junija zaključeno. Na razpravi, ki je trajala cel dan, je bila sklenjena kol. pogodba, ki je bila 2. julija v Ljubljani podpisana. S teni je tudi v litijski predilnici urejeno službeno in plačilno razmerje s kol. pogodbo.
Ljubljana
Delavstvo pri regulaciji Ljubljanice, ki je organizirano v SDSZJ, je imelo dne 3. julija zborovanje. Sklenilo se je, tvrdki Du-kič predložiti zahteve za izboljšanje plač in izredne težkega položaja. Delavstvo ne zasluži niti 3 Din na uro. Centrala SDSZJ je vložila spomenico in je s tem delavstvo v mezdnem: gibanju. Vršila se bodo pogajanja. O rezultatu poročamo prihodnjič.
Kočevje \
Po stavki in sklenitvi kol. pogodbe v tovarni »Triglav«, se je priakovalo, da bo za nekaj časa mir in red. Zal se kol. pogodba že krši, odpušča delavstvo itd. 5. t. m. so se vršili radi tega razgovori s vodstvom podjetja. Delavstvo je nad početjem obratnega vodstva ogorčeno in je pripravljeno na novo borbo, če bo potrebna.
Nova podružnica SDSZJ v Srednji vasi
v Bohinju
Dne 23. junija se je vršil ustanovni občni zbor podružnice SDSZJ v Srednji vasi. Na zboru sta poročala o pomenu, nalogah in akcijah centralni tajnik s. Jakomin in s. Celesnik iz Jesenic. Izvoljen je bil odbor in je organizacija s svojim delom že pričela. Novi borci v naši sredi, pozdravljeni.
V	Šoštanju je 6. t. m. v tovarni Woschnagg izbruhnila stavka. Zastavkalo je 320 delavcev. Razmere v tovarni Woschnagg so neznosne, da si delavstvo že ni vedelo drugače pomagati, da je moralo poseči po skrajnem sredstvu, da se zaščiti pred neizmernimi šikanami in izkoriščavanjem. Vršila so se pogajanja, ki pa niso ničesar dosegla, ker tovarnar sploh ni hotel sprejeti delavskih zaupnikov. Tovarnar je proti vsem osnovnim pravicam delavcev, proti strokovni organizaciji, proti delavskimi zaupnikom, proti socialni zakonodaji. Odklanja kolektivno pogodbo. Pri pogajanjih so bili tajnik centrale Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, Lovro Jakomin, zastopnik Delavske zbornice, Joža Golma-jer in župan dr. Mayer. Ali Woschnagg ni hotel sprejeti delavskih zaupnikov in tako se pogajanja niso mogla vršiti. V soboto popoldne je nato bil shod delavstva, kjer se je, s 3 glasovi proti, enodušno sklenila stavka. Da povemo samo slučaj šikane. Tam je nek mladi mojster, ki pretepa celo 75 let stare delavce in je to že s čisto človeškega vidika svinjarija in podlost. Delavci stojte trdno in naučite gospode, da ste tudi vi polnopravni državljani Jugoslavije.
ŽIVILCI
Peki Celje
Podružnica ie imela svoj občni zibor 19. VI. t. 1. ter ie vodstvo z malimi izpre-mambami isto kakor iprej.
Pri točki razno se je razvila širša debata glede povišanja prispevkov itd., katere ie kongres živežarskih radnika v Slavonskem Brodni sprejel.
Nekateri sodrugi so (pripravljeni odstopiti, vsaj izjavili so se tako, kakor ipa da plačajo večji prispe vek. V slučaju pa, da je brezposeln dobi manjšo podporo.
Na vse to smo primorani, da tistim javno povemo, da, kakor jim je (bila prosta pot v organizacijo, tako jim je prosta pot, da gredo. Čim mani gnilobe, tem bolje za nas, trdne in zavedajoče se pomena organizacije in organiziranosti.
Odkrito pa povemo, če bi bila naša strokovna organizacija kakšna podporna bratovščina ali temu enako društvo, takrat bi imeli pravico se jeziti, ker bi bil Vaš program »bratovščina«, glavno načelo.
Naš program pa je borba in zato so iprisipevlki potrebni, ker 'brez sredstev ni mogoča borba za boljšo našo- bodočnost. Naš program 'jie v kratkem povedano:	Proč s
hlapčevstvom! Zahtevamo potom naših strokovnih organizacij pravice katere nam pripadajo kot človeku!
Kdor plačuje -prispevek za podporo, ta naj pokiuša dobiti informacije v Mariboru pri »Samopomoči«, pa bodi hlapec in pes svojega gospodarja!
BRIVCI
Brivci
Dne 4. junija se je vršil članski sestanek S. B. V. pp. podr. Maribor. Rekonstruiral se je otdbor in je bil1 za predsednika izvoljen s. Veseljko, za tajnika I. s. Matov,ino-vič, za blagajnika s. Messner, nadzorstvo s. Silič, odbor s. Miličevič. Tako- je odbor zopet kompleten in dani pogoji za uspešno delo.
S. Matoviinovič je obširno poročal o splošnem položaju delavstva, o delovanju saveza in njenih podriižnic v savski banovini. V njegovih izvajanjih se je zrcalilo mnogo gorja in žalostnih slik iz življenja brivskih im frizerskih pomočnikov-ic,
S. Veseljko je govoril o potreibi močne strokovne organizacije, orisal nje koristi in možnosti, ikakoi se treba složno (boriti v teih težkih časih. Apelira na vse neorganizirane, naj stopijo v naše vrste, da se borimo ramo ob ramo za naše interese, ker le tako bomo zmagoviti korakali do cilja.
S. Messner je poročal o borbi in intervencijah za skrajšanje delovnega časa. Nadalje je kritiziral upravo O. U. Z. D., s katero delavstvo me more biti zadovoljno, ker se interesi in želje članstva ne upoštevajo'. Nato je bila sprejeta Tesoliucija, v kateri se zahteva, naj se razpišejo volitve svobodne in. tajne v samoupravne organe delavskega zavarovanja, kakor to zakon določa. Obenem ie ibila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od kr. banske uprave v Ljubljani, naj izda naredbo o od'piiranju in zapiranju obratov.
S pozivom na udeležbo na izlet ivseh Svobod v Celje dne 7. julija, kar je dolžnost vsakega zavednega proletarca, se sestanek zaključi.
Razmere, v katerih se nahaja brivsko-frizersko delavstvo, je katastrofalno. Plače so tako mizerne, če hočeš hiti pošteno in hi-gijenično oblečem, kot to poklic že sam po sebi zahteva, moraš biti lačen, da o slalbih stanovanjih niti ne igovorimo. Dela se po mili volji, kakor se kakemu delodajalcu zljubi, večinoma pa še v nezdravih in za-tuhlih Lokalih. Vsled slabih življenjskih razmer smo pripisani vsi neizbežno tuberkulozi, katera medi nami itak že močno razisaja in je nevarnost okužbe tudi za stranke. Da se temu zlu napravi konec, bo treba malo več pažnje s strani merodajnih faktorjev, da ise nam zasiguTa minimalne plače potom zakona.
Skrajni čas pa bi že (bil, da bi kr. Banska uprava v Ljubljani že končno izdala na-redbo o odpiranju in zapiranju obratov, upoštevala s strani pomočnikov že neštetokrat predložene predloge. Res je, da je za reševanje socijalno-političnih problemov vedno malo časa in naletiš na vedno glulha ušesa. Obljubljeno nam je bilo že pred dobrim letom, tudi pred kratkim smo na merodajnih mestih dobili obljube. Ali od obljub še no-
beden ni bil sit. Dolgega študija ta naredba mislim ne bo potrebovala, rezultat in vzgled se lahko vidi« v drugih naprednejših banovinah, katere so to pereče vprašanje uredile v splošno zadovoljstvo vseh.
Nedeljski počitek in urejen delovni čas mora biti enoten za mesto Maribor in nje okolico. Kajti Studenci, Pobrežje, Tezno in Košaki so sestavni del mesta ter gospodarsko tesno povezani z mestom. Tako ne more biti izigovor, da so okoličani in živijo v drugih razmerah. Tudi ne drži, da je tam industrijsko delavstvo (to je največji kon-Ziumemt) vsled zaposlitve navezano za postrežbo pri brivcu v nedeljo, kot so to navedli gotovi delegati delodajalcev. Ta trditev ne drži, kajfti resnica je, da delavstvo dela 8 ur dnevno in to menjajoče, dopoldan im popoldan. Tudi sami ®e borijo za svoje interese in tako bodo organizirani borci znali ščititi in podpirati nas v našem boju za nedeljski počitek. Enoten delovni čas mesta z okolico ie važen že z ozirom na to, da bodo vse te občine prej ali slej tvorile predstojeoi veliki Maribor. Okoliški delodajalci zaposlujejo olb nedeljah tudi vajence, kar je po zakonu prepovedano. Izgleda pa, dla ta zakon za Maribor ne velja. Ob priliki se na to še povrnemo s konkretnimi dokazi in objavo imen. — Brivski pomočniki-ce združite se v močni organizaciji, da skuipno gradimo boljšo bodočnost, zato v boj za kruh im svobodo.	M. E.
ZVEZA LESNIH DELAVCEV
Borovnica
Lesni delavci. Tudi mi lesni delavci iz borovniške doline smo se odločili, da si podamo roke in čvrsto stisnemo pesti v skupnem delavskem pokretu. Že dolgo časa srno razmišljali, kako bi se pridružili strokovnim organizacijam. Sklicali smo sestanek, na katerem je poročal tajnik Zveze lesnih delavcev sodrug Bricelj. Z navdušenjem smo se odločili za organizacijo ter si postavili temelj, na katerem bomo zgradili močno podružnico. Izvolili smo pripravljalni odbor, vložili pravila v odobritev pristojni oblasti in kakor hitro bodo pravila odobrena, bomo sklicali ustanovni občni zbor. Članstvo pa že prav pridno zbiramo. Nad 150 delavcev in delavk nas je, ki se hočemo skupno v organizaciji boriti za svoje pravice. Vsemu delavstvu, kjer še nimate strokovnih organizacij, pa kličemo: posnemajte nas in tudi Vi nam podajte roke, potem bomo res enkrat rekli: v slogi je moč in rešitev.
STROJNIKI
Logatec. Dne 16. t. m. smo se na poziv zveze strojnikov zbrali strojniki iz Logatca in okolice na«sestanek, da se pogovorimo o
strokovni organizaciji in njenem delovanju. Po podrobnem poročilu, katerega je podal predstavnik zveze, ter po vsestranski izmenjavi misli, smo se vsi zbrani strojniki in kurjači odločili, da pristopimo kot aktivni in delavni člani v svojo organizacijo ter s tem pomagamo zgraditi močno strojniško družino, v kateri ne sme manjkati noben strojnik in kurjač. Le na ta način bomo lahko prisilili podjetja, da nam zboljšajo plače, katere so pri nekaterih podjetjih padle že pod plače nekvalificiranih delavcev. Zato kličemo vsem ostalim strojnikom in kurjačem, kateri še niste člani: ne odlašajte, le z združenimi močmi si bomo priborili lepše življenje. Informacije dobite pri Zvezi strojnikov, sekcija Ljubljana, poštni predal 290.
Razno
Temelj sovjetske družine je ljubezen
Pravda, centralno glasilo ruske komunistične stranke, je včeraj pisala, da ljubezen mora biti vsa podlaga sovjetske družine v Rusiji. Brez ljubezni ne more biti družine in ne socialnega življenja. Nikdar prej v zgodovini Rusije ni bilo tu toliko priložnosti za ljubezen v polhi meri kakor je danes. ko sta oba spola enakopravna in ko ni nobenih drugih vplivov razen ljubezni za ženitev, zaključuje Pravda. In to je resnica.
Pristopi k Cankarjevi družbi, ki Ti da za letnih Din 20’— štiri lepe knjige!
Sodobna vaina vprašanja
V Ženevi je bila XIX. mednarodna konferenca dela. Od 62 držav članic, ki so članice Društva nairodov, je 48 držav poslalo svoje delegate. Med temi delegati so tokrat prvič bili zastopniki Sovjetske Rusije in Združenih dtržav Amerike. Navzočnost teh d!veh velikih držav je zelo dvignila pomen te Mednarodne konference. Na konferenci je bilo 151 delegatov, od katerih je zastopalo vlade 83 delegatov, 34 delegatov delodajalce in 34 delegatov delavce. Poleg tega je bilo 237 tehničnih svetovalcev, vsega •skupaj torej 388 oseb. Delegati in njih svetovalci so bili vseh plemen in vseh narodov in vseh barv kože iz vseh 5 delov sveta.
Boli kakor kedaj je konferenca bila v znaku borbe proti krizi in njenih usodnih posledic. Na dlnevnem redlu je bilo sedem točk, -med: katerimi so vprašanja delovnega časa in skrb za mladino. O skrajšanem delovnem času se je vodila že več let borba in to vprašanje je vedno na dnevnem redu. Posebno prva leta se je bavila konferenca s skrajšanjem delovnega časa, da bi se tako lahko zaposlili milijoni brezposelnih, kar bi zopet pomagalo kmečkejnu življu, ker bi se tako njegovi prodtokti bolje kupovali. Ker če človek zasluži in ni brezposelnih, je tudi kupovanje življenjskih potrebščin večje, kakor pa če ni denarja. Letos je to vprašanje bilo posebno Specificirano, zlasti naj se skrajša delovni čas:
a) pri javnih delih,
b) v železni in jekleni industriji,
c) pri stavbinstvu,
d) v' industriji stekla,
e) pri rudarstvu.
Poleg tega naj bi se skrajšal delovni ča» v industrijah; tekstilnih, (predlog angleškega delavskega delegata), v kemični {predlog holandskega delavskega delegata) in v grafični ‘{predlog č ehoislo vaš k eg a delavskega delegata). Konferenci je- bilo predlagano, da naj bo .princip njenih sklepov, da je najdaljši delovni čas, ki sme biti dovoljen, 40 ur tedensko. S tem bi bil korigiran princip 48urnika, ki je bil proklamiran v Washing-tonu in naj ibi bilo odslej pravilo v industriji, 'dia' tam, Jrfer se je dosodiaj delalo 48 ur na teden, naj se odslej dela 40 ur na teden.
V problemu delovnega časa gre tudi problem delavskih mezd. Ne toliko iz takozva-nih človečanskih, kakor iz gospodarskih razlogov, ker je v tem pač eden glavnih pogojev, da se omili gospodarska kriza. Kajti pametna socialna politika je istočasno tudi dobra gospodarska politika. Visoka delavska mezda pomeni kupno moč širokih množic. Nizke mezde pa pomenijo majhen kon-zum, omejitev kupovanja, gospodarsko krizo, nezaposlenost delavstva, zastoj v vseh področjih in panogah.
V ta problem spada sedaj tudi rešitev mladine, ki je povsod in v vseh področjih silmo brezposelna, kar zopet vpliva na moralo. Pregovor pravi: Na mladini stoji svet. A mladina, to so danes tisti, ki so obsojeni na brezposelnost, ki vsled tega moralno in materijalno propadajo, ki ničesar dobrega niso videli in doživeli, ki so na potu, da že mladi postanejo stari, ki so zagrenjeni in oznevoljeni. To so skrbi, ki zlovešče preže.
Poleig tega je bilo eno glavnih vprašanj: dielo žensk v rudnikih, posredovanja dela v kolonijah in plačanega letnega dtopusta.
Stališči delodajalskih in delavskih zastopnikov sta si zelo nasprotni. Kapitalisti hočejo ovirati konferenco.
O rezultatu konference bomo še poročali.
DELAMO,
da Vas dobro iti pošteno oblečemo«
Naše cene so (v dinarjih):
Obleke za delavnik . .	120—160
Volnene obleke . . . 170—390 Fantovske obleke . . .	110—290
Hlače..........................75—160
Otroške obleke ....	60—130
Športne kape ....	10—18
Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160
TIYAR OBLEKE
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.