jajec, moke, zabele ali drugega kaj. Bog prenesi, jih od hiŠe odgnati : 
nesreča za nesrečo bi pridervila nad njo. Vse se ž njimi veseli [mladega 
leta po budi hudi zimi, ki nas je letos tolikanj strahovala. V velikih 
skerbeh smo si bili, da bi nam ne zropotale hiše nad našimi glavami. 
Ne najdeš pri nas in v nekterih vaseh proti jugu skorej hiše, da bi ne 
bila kaj terpela. Mnogo jih je razpokanih, posebno pa naša farna cer­
kev. Pervi in narhujši potres je bil na sveti dan blizo pol treh zjutraj, 
ravno ko smo bili polegli. Čutiti je bilo, da se vse ziblje in vaguta; duri 
in okna so šklefetale, zidovi so pokali in Čudno je bucalo in bobonelo, 
da je bilo strah. Kdor je iz postelji skočil, se je moral poprijemati, 
da ni omahnil. Velik strah so nam prizadjali tudi potresi 8. in 9. jan. 
in poslednji 13. aprila; vseh vkup smo našteli okoli 30 manjih ali 
večih. Neznano germenje in bučanje, kakor hrušč vibte po gori, je vsa­
kega naznanovalo. Pa pregovor pravi : Kedar se zemlja ogrediČ potresa, 
bo polnilo korenje in resa. Bog daj, da bi ne bila bosa! 
Iz Talenja na Stirskem mesca aprila. J. P. Vijanski. — 
Zgodilo se je, kar sem želel. Zima je nehala in natora se je oživila. So-
pet se sprehajam po kmetih in poslušam slovenske fante in devojke pre­
pevati mične narodne pesmice. — Da še živi mnogo ljudi pri nas, ki vejo, 
da so slovenske kervi, sem vidil iz tega, da veliko kmetov bere ,,No-
vice in še druge slovenske časopise in knige. Zadel sem na župnije, kjer 
so osnovane slovenske knižnice in bravne društva tako n. pr. v št. 
II u pri Turjaku, na Skalah i. t. d. To me je tako razveselilo, da ne 
morem drugači, kakor hvaležno omeniti predstojnikov onih farà. Ni je 
skoro tako lepe in važne reči za naše ljudstvo, kot so take knižnice. 
Želeti bi bilo, da bi se povsodi v redu obderžale, kjer so uže vpeljane, 
in da bi si knig oskerbele, kolikor je mogoče. One župnije pa, ki jih še 
nimajo, naj bi si jih v kratkem napravile ! Le škoda da je toliko gluhih 
ušes ! Kaj lepo bi se tako poskerbelo za narodno omiko. Ljudstvo prav rado 
bere, to mi je jasno, kakor solnce na nebu, pa knig kupovati si noČe^ 
kajti so mu predrage. S jedinjenimi moČmi si pa celo društvo bravcev lehko 
priskerbi slovenskih čas(.pisov in bukev. Da se priprosto ljudstvo omika in 
izobrazi, je neobhodno potrebno, ker temelj slovenski narodnosti je vender 
le slovensko ljudstvo. Ako se mladeneč na kmetih vže všoli in doma nauČi 
svoj narod spoštovati in Čutiti, daje Slovenec, gotovo ne bode pozneje 
zaničevavec lastnega roda, kakoršnili imamo dosti dan današnji ! — Te 
želje razodenem Vam danes. Kajti pa vem, da bi tudi radi vedeli, kako 
so tukajšni Slovenci veliko noČ obhajali, Vam povem, da dobro, veselo. 
Na veliko noČ se Slovenec zelo veseli. VeČjidel si tedaj kaj dobrega pri­
pravi. Zapazijo se pa tudi o veliki noči šege, ki so prav smešne. Dobro še 
pomnim, kako sem v deteČjih letih potem, ko smo od „žegna" nekoliko 
jedli, moral jajČeve lušČine, hren in druge ostanke okoh hiše trositi. Vpra­
šal sem mater, zakaj se to dela in rekli so : To mora biti, drugaČi kače 
celo leto okoli hiše lazijo." Kosti od blagoslovljenega mesa se vteknejo za 
streho, da po leti grom v hišo ne vdari. Tudi za zobobol so neki take 
-v > iioaM a^aali imai>j3^'• • • 

kosti zelo dobre ! Glejte, take babje misli imajo ljudje. Vsih šeg in 
navad tu zapisati, koje se o veliki noči vidijo, mi prostora pomanjkuje. 
Morebiti se bode to v posebnem spisu zgodilo. Zdravstvujte !. 
Slavenska nekrologlja. 5. marca je zameri v Rimu v 76 letu svojega 
živlenja dekan cerkve sv, Jeronima g. Simon Perković, rojen iz Ši­
benika. Celi Čas svojega živlenja so je trudil za cerkev in domovino, — V 
Petrogradu je umeri, 57 let star, J. Ivanovic Saukovsky, profesor 
arabskih jezikov na ondašnjem vseučilišču, — 24. marca je umeri v Podé-
bradu C, k. notar J. Juri Santi, 60 let star, in pisatelj veČ igrokazov 
v češkem jeziku, na pr. : Černoborka, Jiri z Podebrad, Vlasta i. t, d, — 
25. marca je umeri v Tešinu gimn. profesor Dr, A, P luca r, goreč pod­
pornik narodske literature. — V Pragi je zameri 27. marca v svojem 62. 
letu zgodovinski malar V.Manes. — 13. aprila je umeri v Pragi v 34. 
letu marljivi Češki pisatelj Jan Vaclav Rozum, učitelj češkega jezika 
na nemški realki v Pragi. Razun več drugih spisov za mladost je izdajal 
staročesko biblioteko. Še na smertni postelji je pripravljal za 
tisk nov zvezek, bi bo obsegal prestavo kronike Enea Silvia. — 
Eavno ta dan (13, aprila) je umeri za mertudom v Neapolu naš rojak 
in apostolski vikar afrikanskega misij ona v Hartumu, Dr. Ign. Knob-
leher. Rojen je bil 6. julja 1819 v Št. Kocjanu na Kranjskem. 
* Pervi knjigar je bil Čeh Theobald Feg er iz Budejovic. 
Ogerska kronika Štefana Turoza je bila perva knjiga, ktero je bil na 
svoje stroške natisniti dal v Augsburgu 1, 1486 in z njo kupčeval. 
* 12. aprila se je bral v madjarski akademii spis g, J. Szabol-
csy-ga : Kako bi se dal madjarski jezik razširiti po celi Europi. 
* Jožefu Res s el-nu, rojenemu Cehu, iznajdniku parobrodov z 
vertilom, se bo postavil v Terstu spomenik. Nabralo se je doslej 2348 gld. 
sr. Sami cesar so podpisali 500 gld. sr. 
* Perva pošiljatev redkih prirodnin, ki jih je „Novara" s parni-
kom „Ava" v Europe odpravila, je večidel konec vzela v indiškem morju. 
* Slavni ruski popotovavec po altajskih gorah g, P. Cih aČ e v je 
pred nekoliko dnevi zapustil Dunaj in se podal v Malo Azijo, da znan­
stveno preišče visokost armenskih gora krog mesta Erzeruma, SI. Nov. 
* Za galerijo najslavniših pisateljev slovanskih je ravno dogotov­
ljeno popersje jugoslavenskega pesnika Ivana G un d uli ca. Tretje po-
persje bo predstavljalo Jana Kolara, slavnega pesnika „Slavy dcery" ; 
pervo je bilo J. Jungmanovo. 
Listnica. 
p. T, g, F. C. v, P. Lepa hvala; epična pesem prihodnjič; —g. M, V, v, V. 
Za ta list je pošiljatev prepozno došla ; vse bo porabljeno ; — g. A. K, v. Z. Zavoljo 
pomanjkanja prostora odloženo do prikladnega casa ; — g. R. v. L. Narodske reči, novice 
ali starice, bodo nam zmiraj ljube in drage ; — g. S. S.v. P. Zavoljo obširnosti smo morali 
odložiti Vaš spis do drugega polletja; prosimo, kmalo sopetkaj ;—g. K, L. Narodne 
pesme, pregovore, izreke in enake drobtince le pridno zbirajte, prav radijih bomo natisko-
vali ; — mnogim g. g. dopisnikom : Glasnik bo v prihodnjem polletju po ravno tej ceni 
dvakrat v mescu izhajal; upamo, da se bo še bolj prikupil, kakor doslej. Od mesca do 
mesca si pridobiva več podpornikov. 
Natisnil Janez Leon v Celovcu. '