CERKVEIVI jGLASWlK
ZA TBŽIŠKO ŽIIPIVIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din
LETO 1919
OKTOBER
ŠTEV. h)
]\aslepša žena
še lil (InVIK) je /upisul neki škof iz iia-naia lele besede:
»Navadno slišimo, da se zakonske žene zalo boje številnih oirok. ker jih ježa ve z njimi delajo zgodaj slarikave in j;rde (ei da žene z vei- otroki zgodaj umirajo.
Kolika zmota, ki je v resnici |)o|)ol-noma nasprotna!
Naša mati nas je imela 11 otrok. Vsi smo bili zdravi in trdni. Mati nam je iimrla, ko je izpolnila VH. leto svojega življenja, torej v W. letn starosti. Še nikdiir nisem videl lepše žciu', kot je bila ena. Kljub gubam na obrazu iii sivim bisem. III kako smo jo vsi ljubili! Siij je znano, da ravno otroci i/, številnih družin svoje starše niijlwlj ljubijo.« Tako baiiatski škol.
Mi pa prisiavljiimo: razen telesne lepote je še dušna lepota, lepota od glo-brko \ ei ne. krepostne duše. Ali ni mali. ki je v živi veri in z veliko stanovit-vitiirstjo posvetilu najboljša leta skrbni vzgoji svojih otrok, \zgoji v otroke božje - lepa. krepostmi duša i' In ta dušna lepota nekako odseva z obriiza, s čelu, \y. (iti tako matere svetnice. Kako po pravici pravi apostol sv. l'a\el, navdahnjen od sv. Duha: »I^ena se posvečuje z riwlit-vijo oIrok.« Razlagalci sv. pisma pa pristavljajo, da seveda in predvsem s skrbno vzgojo teli otrok.
l'o navadi pravijo in pišejo, da so v vsem božjem stvarstvu najlepše T sivmi:
cvetlica, zve/.da in oči jieclolžnc^ga ulm-ka. Neki katoliški angleški pisatelj pa našteva te Iri najlepšo stvari na svetu takole: cvetlica, zvezda in pa oči starega irskega kmeta. Irci so globoko veren narod, ki HO zaradi svoje \ ere pretrpeli grozne stvari (м1 protestanlskili Angležev. V tem trpljenju, v živi jnna.ški veri, v vsestranskem pomainjkanju zaradi vere, v zaupati j n do Moga in v veliki ljubezni do Njega so se prečiščevale duše tega naroda mnčenika. Zato gleda iz oči slarega irskega krnela nekaj nebeškega: lepo I a nadnaravnih kreposti, lepota svetosti in pa neka zmagovita moč mnčeni-ške dttše.
Telesna moč in lepota gineta in veneta. neizptosno ipri obojnih materah, pri materi, ki ni hotela imeti olrok, ravno tako kakor pri materi « številnimi otroki. Vendar s tem velikim razločkom, da pri dobri krščanski materi s številnimi otroki odsi-va z razloči in i leli z obraza, s čela in iz oči bolj in bolj notranja dušna lipula. Naravni zakon je. da telo z leli gine. vene in se .stara, <lnša človeka pa. ki si prizadeva za pravo krščansko ži\ Ijenje. ye pom laja od dne do dne. raste \ lepoti in moči od leta do leta. In ko bo lak človek na. veliko Veliko noč \ stal k veseli božji sodbi, se bo natančno po diišiii le.poli. moči in mladosti ravnala tudi telesna lepota, mof- in mhulosi njegovega povcdičanega telesa.
Vinki) /iiiclcl:
Skopljanska
Kiimor koli prodri' kalolišku vria. laiii s(^ najprej poka/e \ Ijiilie/iii do hli/.njc-Ка. 'Гако sloji I udi \ Skopi j u liiša. kjer hivajo revni olroei. sesire usmiljenke. Je/.ns v kapeli in sv. Jožef nad olliirjeni — prav laKo kol v I ržien un Skali . I o je sirolišee sv. Jožefa.
Ka jni s\ einiški škof (Inidovee je рпч! peiiinii leli kupil s-laro liišo od musli-iiiaiiskejfa Inidže (lurške^a duhovnika). I\) lurški navadi je hila vsa hiša obdana z visokim zidom, zidana je bila pa \ sa z blalom in slamo. Slama je šlr-lela iz si en in sesi ir so se bale. kdaj se
1>о vsa stavl)a zrušila. Dol tega pošlo p j ti so iakoj po iiakiipu neikaj premedili in nastala je skromna kapela. Ko je škof kapelo blagoslovil, se otroci niso mogli nagledali. Mnogi so prvič videli katoliškega škofa in začudeno so opazovuli. kaj dela. LIgoiovili so. da je škof silno natančen, da hoče vso pregledali, če je dobro. Dognali so tudi. <la ima škof lepo obleko in glasno so ugotavljali, da hočejo, ko bodo veliki, tudi postali škofje. Škof se je ob tem bolestno nasmehnil in dejal: >1)а. škof...
Ko so prezidnvali hišo in kopali marsikje no\ e temelje, so seveda otroci \ se prebrskali. Nekoč so otroci pri\ lekli iz zemlje čudno s t \ ar: granato. Ilitro so šli na delo. da jo razdelijo na dva d(da. Sestre seveda o tem niso nič vedele. Otrok je že s kamnom močno udaril po granati. I edaj je neka sestra občutila, da jo nekdo prijema in naravnost vleče k otrokom. Šli je hitro in ko je zagledala granato, je upravičeno prebledela. Vzela jo je in pokazala strokovnjaku. I a je ugotovil, da bi moral kamen samo |H)1 centimetra višje udariti, pa bi granata eksplodirala, ubila otroke in porušila si rut išče. Sestre so še sedaj prepričane. <la jih je te nesreče obvarovali sv. Jožef in KV. angel vartih.
Si rot išče ima mogočnega zavetnika -sv. Jožefa. Sestre redovnice trdijo, da bi brez njega ne mogle živeti v tej hiši. \'ečkrai je že čudovito pokazal svojo pomoč. Da je res tako. povem nekaj primerov.
Trije dečki so bili brez obleke. V sili M išče so prišli skoraj goli. l akih sestre niso pustile ven. ampak so jih zaprle \ /iobo z \ zklikom: »ISo že sv. Jožef ponta-gal!, V sreulo se oglasi neka gospa iz Skoplja in prinese tri obleke, kot bi bile nalašč za te otroke napravljene. Л ni vedela, da t rije ot ro( i prav na njeno'dobroto čakajo.
Sestre so obračale vrečo, (oda moke ni bilo kar nič več. Л Ireba je bilo kruha za lačne otroke. Zopet poprosijo svetega Jožefa za pomor. Še isti dan. na sredo, prinese neka ženska dovolj moke. da so sestri^ spekle kruh.
Drugič zopet za kosilo ni bilo drugega pri hiši kakor en sam liter fižola. Omenim. da tu otroci jedo fižol zelo radi! Treba bi ga bilo pa najmanj še tri litre za toliko ljudi in to takoj. Sestre so že obupavale. Med pogovorom o fižolu pa
že prinese neka ženska ravno tri litre fižola. Sestre so seveda kaf strmele nad to nepričakovano pomočjo.
\ si oiroei so imeli nove odeje. Samo eden je ostal brez nje. ki je ravno prišel v hišo. Kdo pribiti na pomoč';' Po pošli pride pošiljka. Neznana gois|)a iz Krhkega \ Sloveniji pošilja novo. lopo pisano odejo. I'ra\ gotovo ni vedela, kako reven otrok željno čaka nanjo. sv. Jožef je pa lo vedel. Otrok je bil sedaj |)re-sieči-n. posebno ker je bila njegova odeja bolj pisana kot drnge. Skrivaj je šel v spalnico, potegnil odejo s postelje, jo razgrnil po tleli. se nanjo v legel, objemal jo je in zamaknjen je govoril: »O sladka moja odeja, jaz sem sedaj tvoj yrečni gospodar. Pazil bom na te. da se nikoli ne umažeš.
Pa niso samo ti slučaji. Če pa pripomnim. da je pomoč vi-dno prišla nepi iča-kovano in navadno v wredo, boste že verjeli, da je sv. Jožef pomagal.
Letos je bilo si rot išče prenovljeno. Dobilo je tudi nekaj novih prostorov in lepo. novo kapelo. Ka|)i la je še precej večja kot v Tržiču na Skali. Vse je tako lepo urejeno, da kar ne spada med umazani turški del mesta. Kapelo smo blagoslovili IV. julija, na dan sv. Vincencija Pav elskega. prav na moj god. Vročina je ta dan v Skopljn dosegla više'k. nad II) siopinj Celzija. Kako vroče je bilo šele v kapeli! Toda še bolj vroča je Jezusova 1 jubezen. ki je prišla sem med sirote in stanuje med turškimi hišami v senci minaretov.
Lani je v stari kapeli vsaik dan priklical Jezusa na oltar tržiški iiovcMnašnik g. Ivdi Billim. Sedaj pa v novi kapeli ma-šiije iržiški kaplan. !\e zamerite mu. če je za nekaj časa moral oditi izpo^d Irži-škega zvona in sprejmite od njega prisrčen pozd rav!
IVučcIn in Kineriiice kongresa KriKitisa kralju
1. O .soli.
Vsak otroik je božja last in odkupljen s krvjo Kristusovo. Njegov končni namen je onusiranski, večna sreča v Bogu. /a t o se mora krščansko ljudstvo zavedali. da mora biti vsaka vzgoja, kakor doma tako v šoli. veirska. Ker pa naša šola ni verska, zato je krščansko ljudstvo. ki šolo vzdržuje, upravičeno ter
(lolžiio lako (l()lf?() ziiliU'Viiti versko šolo. cUykler je iie doseže. Koti{ri-e-> Krisiiisa Kralja |)ozi\a katoliško Ijiiflstvo. naj na zakonit način zal)te\a iiaslenlnje;
l,jii(lsl\() mora po starših, po svoji C'erkvi in po s\'ojili narorlnili zaslopni-kili imeli \ šolstvn prvo in {jlavno l)e-sedo.
Vse naše šole morajo l)iti katoliške; zasebne enakopravne državnim šolam. V naših šolah mora hiti verouk najvažnejši predmet; vsa šolska vzjroja mora hiti v duhu katoliške vere: naše otroke morajo poneevati katoliški ueitelji. in to samo učitelji, ki dajejo otrokom s svojim življen jem doher zgled; učitelje.'ki niso katoliške \ ere. ki ne izpolnjujejo verskih dolžnosti in s svojim življenjem na otroke kvarno vplivajo, katoliško ljudstvo odločno oilklanja.
2. O družini.
Družina je korenina človeškega rodu. da pa 1k> človeški rod zdrav, mora hiti zdrav a korenina, /a \ sakega človeka je
To in
Roženvenska ijohožiic.sl naj ho v mesecu oktobru obilno obiskana. Saj je molitve rožnega venca prinašala človeštvu vedno obilne nebeške dobrine. l'o preizkušnji je sedaj ob delavnikih roženvenska pohožniKst ob šesti nri zvečer. da jo lalrko obiskujejo tudi olro< i. Obilico časa imajo tržiški otroci in prav je. da pridejo v oktobru enako v cerkev kot k šnmrnični pobožnosti. l'o opravilu naj pa se sev eda otioci vrnejo takoj na svoje domove. Mesec oktober naj poživi molitev rožnega venca t udi v naših družinah!
ljudska knjižnica, ki posluje v ka-planiji. je last župnijske cerkve, je pa v Tržiču v teku let poslovalo že mnogo knjižnic, ki so |)a zamrle. Knjižnica /м-hteva namreč mnogo reda in vestnosti |>ri upraviteljih, pa tudi pri tistih, ki si knjige izposoja jo. Posojevalci pa včasih pozabijo na i/posojiMie knjige in se rail o zgodi, da se potem knjige izgubijo. Sepit inbra je bila vsa kn jižnica v ka-planiji temeljito preplezana in uiejena. Manjka pa mnogo knjig. Zapisnik seveda pove. kje so le knjige. Naj jih iz-po-iojev alci vrnejo takoj, da knjižnica prič ue zo^pet redno posloval i. Kar malo
največ je važnosii. v kaiki družini je rojen in v zgojen. Dobre družine so stebri krščanske družbe.
Da se versko prenovimo, je treba v prvi vrsti, da so družine res krščanske. Prva zalileva je zakonska zvestoba.
Druga: vršiti za'konske dolžnosti in pravice po volji božji: zloraba zakona ubija naš mali narod.
Trclja: medsebojna ljubezen, u.služ-nosl. krotkosl in potrpežljivost.
Četrta: skrbna vzgoja otroka. Verski dull in strah božji naj prešinjata družino in vodita vzgojo. Vzgajajo naj se otroci ne Mamo za zemljo, marveč predvsem za nebesa, kar je njili pravi in končni namen. Zlasti naj se navajajo na pogostno sveto obhajilo.
I'eta: krščanske družine naj zvesto go je skupno molitev in naj se posvete sv. Družini in p res v. Srcu Jezusovemu: naj to posvečenje redno ponavljajo in stalno goje. Take družine so mala sve^ tišča božja.
ono
sramotno bo. če bo morala knjižnica s košaro zbirati knjige po hišah. Ljudska knjižnica si je v zadnjih letih nabavila zelo veliko, tudi dragili, knjig iu predstavlja lep kos našega župnijskega premoženja. Za cerkveno premoženje pa moramo skibeti vsi. In vsi pač tudi poznamo izrek: Kar je cerkveno, je ognjeno!
lliiidiie ure v župnjiskeni uradu so le
dopoldne oil osme do enajste ure. Sedaj mora župnik poučevati tudi verouk v šoli pri Sv. Ani. kamor hodi vsako sredo. Zalo je mogoče ob sredah dobili župnika v pisarni le do devete ure. 1'opol-dnc ni uradnih ur, ker mora tedaj župnik v obrtno šolo, k bolnikom in za ne-šteiimi drugimi opravki. Majhno obzira bi bilo tudi želeti ob sobotah in П(ч1е-Ijah. ko je polno dela v spovednici in ccrkvi sploh. Morda nckoiliko obzira tudi — med kosilom in večerjo!
Oznanila za oktober
Ko/.ciivciiska pohožiiost se vrši ves oktolx-r ol) (Iclin nikili ol) |x»' scdmii nri /лчччт, le na prrdvivcr |)i \ petku, ko je sveta uri, in na \se petke, ko je polio/.nosi Molitvene pomoči кЛ, se vrši ol) pol osmi nri. ()l) nedeljah se
vrši |)ol)ožiu>st popoldne, Ldeležujejo naj .se ti' pobožnosti tudi otroci, ki nuj pa po o])raviiii odidejo takoj na svoje domove. Ol) petkih naj pa otroci /uiudi pozno ure ostanejo domu.
I. XVHL nedelja po Hiiikoštih, prva v niese-<11 ill ro/.eiivenska nedelja. Zjutraj pri šesti sv. maši, ki je pred Najsvetejišim, je mesečno skupno sv. obhajilo /a može in fante. Ob desetih je sv. maša s pridigo in du rova njem tudi v eerkvi sv. .Лпе pod l.jul)eljeni. kjer je to dan že^rnanje. \ župnijski cerkvi so svete maše v navadnem redu.
i. God .Male sv. Terezije.
•1. Sv. Frančišek Serafinski. Ob šestih je or-glana sveta inuša zu III. red.
6. Prvi petek v mesecu. Ol) šestih je sv. imišu pred Nujsvetejšim. Na predvečer je v župnijski cerkvi skupna molitev svete ure. ki bo jiriklju-čena rožen venski pobožnosti.
N. XIX. nedelja po ninkoštili. Službe božje S4) v navadnem redu.
II.	Materinstvo Marijino.
15. XX. nedelja po Binkoštili in slovesni spomin posvečevalija cerkva. Ta dun je furno žefr-nuiije. Ob šestih in desetih je sveta maša pred Naisvetejšim in z dvema bla^oslovonui. Ol) desetih je slovesna s^vetu mn.ša z leviti. Pred deseto sveto mašo ^re procesija okoli cerkve med petjem pe-nii »Nebeški f^rad Jeruzulem«. Ob |H)1 treh |)opoldne so slovesne večernice iii nato kajenje oltarjev med petjem Murijinej?" slavo-spevu »Moja diišu poveličuje (iospo:l;u. I a diin je pri vseh treh svetih ukišu <larovunje za potrebe farne c( rkve. ki bo<li toplo priporočeno.
IH. Sv. 1.lika. evanf,'C'"i-t.
.'I. tJod sv. Uršule. Ob šestih je or^luna svetu maša za bratovščino sv. Uršule.
22. XXI. nedelja po Binkošlih in misijonska nedelja. Ob še tih je sveta maša pred Najsvetejšim ki ostane izpostavljeno do končane osme svete maše. Ta dun molimo za misi jone. Tudi pušea te nedelje*bo porabljena za misiijone. Nii pred\ečer bo obilnejše zvonenje k roženvenski pol)ožnei-ti opozarjalo na to nedetjo. Ob desetih bo ta dan sveta maša s pridigo in durovu-njem tudi v cerkvi sv. Jurija nud Hiistrico. kjer se vrši žeKnanje za bistriško so-esko.
i-i. Kv. Simon in Jnda, apostola. Ob šestih je огд1апа farna sveta maša.
2*). XXII. nedelja po Binkoštili in /npovedan pra/.nik Kristnsa Kralja. Ob šestih in desetih je Nveta niuša pred Najsvetejšim. Ob desetih je peti' sveta maša. 1'ri slovesnih večeruicah popoldne je po-\cti\i'\ Kristusu Krulju.
■^1. Vigilija k pra/.nikn Vseh svetnikov. Ta dan je zapovedan strogi post.
Shodi cerkvenih organizacij:
III.	red: shod t., sv, lua^a in vesoljna o l\ezu 4,
Dekliška Marijina drnžha: shod S,, skupno s\,
obhajilo 2'),
Marijina družba za žene: shod 2')., skupno s\, obhajilo N.
Bratovščina sv. Uršule: shod 21.. letni shod 22.
Molitvena pomoč КЛ: \sak petek zvečer ob pol osmi uri.
Otroški« pobožiiost: lui misijonsko iiedpljo |и)-poklne.
Šolska svcfn spoved: obvezna in l)o o/iiaf i na |io šoi'ali in v »ziianilii.
Župnijskil kronika za |uli| in ay^ust
Julija in avgusta v naši župniji rojenih: is. Julija in avgusta v naši župniji poročeni:
1.	Žunier Jožef, kovač, Tržič, l-jiibijanska v. JS in Šniiil Stanislava, sin/kinja, Tr/ič, (Ilavni trg 14. iK)ročeiiu 2. juliju.
2.	Čuk Aloj/.ij, kovač. Dolina št. >4' in Gaberc Frančiška, preililniška delavka. Dolina št. 54. poročena 2. julija.
~i. God nov Vincencij, iiišni posiHstnik in dela\ ee v papirnici, Tržič, I, ju be.'j sk« cesta št. 5() in Jakopič Frančiška, delavka v papirnici. Slap št. Ill, poročena 8. julija.
Bečan Karel, prediiniški delavec, Tržič, ljubeljska cesta št. W) in Kralj Frančiška, pre-diilniška delavka. Tržič, Cerkvena ulica is. poročena 15. julija.
5. Benedik Ciril, čevljarski potuočnik v Tržiču. (Ilavtii trg št. 2") in 1'erko Jožefa, prediliiiška delavka. Tržič, Preska H. poročena 14. avgusta.
(). 1'ečnik Maks, trgovec, Tržič. I.jtibeljska cesta št. II in Roblek Fstera, zascbnica Bistrica. 54, poročen 27, avgusta.
Julija in avgusta v пач župniji umrli;
1,	Dolžan Ana. hči kmečkega posestnika, rojena v Dolini 4, 7, l')54, umrla v Dolitii št. 57. dne (). juliju.
2.	Dobrin Ana, občinska uboga - vdov д, rojena 14. 7. IH7H v l.omu, poročena 7. 2. I<>()4, umrl« v Tržiču. Cerkvena ulica 21, dne II. j nt'i j a.
> Meglič .Marija, zasebniea - vdova, rojena pri .Sv. .\ni, I. IH5I, poročena 5. 2. IS<)5. umrla v Tržiču, Na Hlekali 7, <lne IN. julija.
4,	Roblek Marfja, trgovka-vdova, rojena 15, 5. ISSO v Dolini, poročena 25, S, 141)5. umrla т Dolini 104, line 21). julija.
5,	Primožič Id«, žena pose tuika iu gostilničar-ja. rojena 22. 4, 1411 v Trsi u. poročena 2<). 11 1451!. umrli na .Slupu 44, due 24. julija.
(). VVeisseisen Anion, bivši lovix-vdiyvee, mjen 2S. 5. IK57 na .jezerskem, poročena H. 2. IN,46. umi' \ Dolini št. K)*), dne II. avgusta.
Perne F v gen, predilniški mizar, rojeu 4. 12. IKN5 v Tržiču, poročen И). 10. 1426. umrl v Tržiču, Kovaška ulica la. dne '2<). avgusta^
Poročila od drugod:
1.	Zecli Doroteja, hči uradnika Iluberla in T rau-čiške iz Tržiča, se je rodila v ljubljanski bolnišnici N. 7. 1454.
2.	(arman Anton, ključavničar, rojen pni Svidi Ani št. 54, dii(> l(>. I. 1405, ise je poročil v Ljubljani, v cerkvi sv. Cirila i,u Melixla, dne 2. julija 1454, /.a zakonsko družico sii je izbral Cačnik Justino, kidiarico.
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču, — /a urednika v Ljubljani: Dr, P. (Jvido Kant, O, F, M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blcjec.