^ GODpOPDuDglCPDdOG
v akciji
od 13.4. do25.5.2001 76priložnosti za dober nakup. Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!
Želimo vam vesele velikonočne praznike!
Št. 15 (2694), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 12. aprila 2001 • Cena: 240 tolarjev
Romi z dvojno volilno pravico
Ustavno sodišče odločilo, da morajo imeti Romi v novomeški občini svojega predstavnika v občinskem svetu
LJUBLJANA - Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Rajka Šajnoviča iz Novega mesta, 22. marca letos odločilo, daje statut Mestne občine Novo mesto v neskladju z Zakonom o lokalni samoupravi, ker ne določa, da ima romska skupnost, ki je avtohtono naseljena na območju novomeške občine, svojega predstavnika v občinskem svetu. Ustavno sodišče s to odločbo med drugim nalaga Mestni občini Novo mesto, da mora nezakonitost odpraviti v pol leta.
Pobudnik Rajko Šajnovič navaja, da je dolgoletni borec za pravice Romov in da na lokalnih volitvah leta 1998 ni mogel kandidirati za predstavnika romske skupnosti v novomeškem občinskem svetu. V javni obravnavi je predstav-
nik Inštituta za narodnostna vprašanja poudaril, da s strokovnega gledišča ni nobenega dvoma, daje romska skupnost v novomeški občini avtohtona. Menil je, da so Romi v novomeški občini dovolj organizirani, da bi bili sposobni uresničiti pravico, ki jim jo daje zakon. Romi v Sloveniji sicer nimajo položaja narodne manjšine, temveč poseben položaj, ki pa jim z zakonom omogoča, da imajo na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. Tako ta pravica zagotavlja romski skupnosti posebnega predstavnika v občinskih svetih tistih občin, v katerih avtohtono živi romska skupnost, pripadnikom romske skupnosti pa poleg splošne volilne pravice, ki jo imajo kot slovenski državljani, daje še posebno volilno pravico.
Po informaciji slovenske vlade o položaju Romov v Sloveniji je leta 1994 na območju takratne občine Novo mesto živelo 833 Romov, potem ko so na tem območju nastale še tri nove občine: Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč, pa se je število Romov v Mestni občini Novo mesto ^zmanjšalo na 667.
Kakorkoli že: polnoletni od teh 667 in (zaradi naravnega prirastka pa tudi priseljevanja) še nekaj v novomeški občini imajo po odločbi Ustavnega sodišča poslej pravico do dvojne volilne pravice; najprej bodo volili svojega obveznega romskega predstavnika v občinskem svetu, potem pa še skupnega.
LJUDSKA UMETNOST NE ZAMIRA - Pisanice so simbol velike noči. Izdelovali so jih tudi v skoraj vseh slovenskih pokrajinah, še največ okrašenih velikonočnih jajc, ki so se ohranila v zadnjem stoletju, pa je prav v Beli krajini. Poznavalci jih uvrščajo celo med najlepše okrašene v Evropi. A medtem ko so nekdaj v velikem tednu dekleta poklanjala pisanice fantom in jim na ta način izražala ljubezen, jih danes poklanjajo predvsem kot spominek. Ob tem je razveseljivo, da ta lepa ljudska umetnost v Beli krajini ne zamira. Tako pisanice v batik tehniki, ki so značilne za adleši-ški konec, kot tudi drsanke, ki jih izdelujejo v Metliki in okolici, pred veliknočnimi prazniki izdeluje predvsem veliko otrok. Zveza prijateljev mladine Metlika je v teh dneh pripravila kar pet delavnic, na katerih so otroci drsali in pisali velikonočna jajca. Delo so opravili tako zavzeto kot nekdaj njihove babice, le da se jim roke še nekoliko tresejo. Zadovoljstvo Milene Starešinič, ene od številnih, ki jih je vpeljala v skrivnosti drsank, je bilo zato še toliko večje. (Foto: M. B.-J.)
Strožji nadzor prinaša večjo varnost
Minister Bohinc se je o šengenski meji pogovarjal s predstavniki in domačini treh obkolpskih občin: kočevske, osilniške in kostelske
Rajko Šajnovič
A. B.
I
FARA - “Šengenska meja je in bo eden od pomembnejših slovenskih nacionalnih projektov v teh in prihodnjih nekaj letih,” je poudaril minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc prejšnji torek zvečer v Fari. Po obisku kočevske in osilniške občine se je v občini Kostel pogovarjal s predstavniki vseh treh: največje, najmanjše in najmlajše občine v državi, ter domačini, ki živijo vzdolž skupno kar 90 kilometrov dolge južne državne meje.
PODGORSKI KROMPIR - Brez krompirja ni kosila, pravi star rek. Izkušnje kažejo, da je treba krompir saditi v toplo zemljo. Jakšetovi iz Podgrada ga sadijo še po starem. Prejšnjo sredo je gospodar najprej s plugom naredil jarke, v katere so ženske in otroci spodmetali semenski krompir, on ga je pa s plugom zagrebal. Po konja je Jakše moral h Kmetu v Podmihovec, saj v Podgradu, sedežu te podgorske krajevne skupnosti in fare, ni nobenega več. (Foto: A. Bartelj)
KOSTNA MOKA
Sprenevedanje brez primere!
Lokalna skupnost o skladiščenju kostne moke v Kočevju uradno ni bila obveščena. Vendar so občinski možje vededi, kaj je v skladišču Zavoda za blagovne rezerve. Še več! Kolje priznal predsednik Zelenih Kočevja v petek na tiskovni konferenci, so za to vedeti celo Zeleni, in to že od samega začetka oziroma od sredine prejšnjega meseca, ko so začeli v Kočevju dovažati kostno in perno moko iz Pivke in Perutnine Ptuj. Zelene so o tem obvestili dobro informirani, ekološko ozaveščeni občani, Občinarji pa so za vsebino v Kočevju začasno skladiščenih tonskih bal zvedeli če ne prej, pred nedavnim, ko so se začeti z državo dogovarjati o prevzemu skladišč. Podatek, da lokalna skupnost o skladiščenju kostne moke uradno ni bila obveščena, je zato sprenevedanje brez primere!
Svojevrstno sprenevedanje je tudi, da smo bili na omenjeni tiskovni konferenci z eno samo izjemo prisotni samo "lokalni" novinarji, za sprenevedanje nad sprenevedanji, za katero pa kljub poskusu, da bi okrivili medije, ti niso bili krivi, pa je poskrbela država, ki je dajala različne podatke o količinah skladiščene kostne moke in za napačne podatke nato obdolžila novinarje. Ob tem so šli v sprenevedanju celo tako daleč, da so po prvih ocenjenih podatkih v torek v požaru poškodovanih 97 ton perne moke do konca tedna zmanjšali na vsega le nekaj kilogramov zoglenele!
M. LESKOVŠEK-SVETE
Samo v delu, ki ga pokriva Policijska postaja Kočevje, bodo morali v prihodnjih dveh do treh letih na novo zaposliti 75 policistov, kar pomeni, kot je dejal dr. Bohinc, tudi približno toliko novih družin. Poudaril je, da morajo zato v vseh občinah, ki tvorijo skupno 670 kilometrov bodoče evropske južne meje, že sedaj prostorsko načrtovati v povezavi z novimi kadrovskimi zahtevami in zaposlitvami.
Ali je ob 2.100 dodatnih policistih, kolikor jih bodo morali zaposliti do leta 2004 zaradi zagotovitve šengenske meje, sploh še
V Banjaluko so šli po priložnost
NOVO MESTO, BANJALUKA -Območna gospodarska zbornica Novo mesto je v petek, 6. aprila, pripravila poslovno srečanje med podjetji iz Republike Srbske in Slovenije, ki vidijo Banjaluko kot priložnost za gospodarsko sodelovanje. Na srečanje so se z avtobusom odpeljali predstavniki 23 podjetij z območja Dolenjske in Bele krajine, v Banjaluki pa jih je pričakalo 53 za sodelovanje zainteresiranih podjetij. Obe strani sta bili zadovoljni s prvimi stiki, kajti pokazalo se je, da je prav Banjaluka boljša priložnost za naša podjetja kot na primer Karlovac ali Bosna, še posebej kot odskočna deska za sodelovanje s Srbijo. Poslovnega srečanja so se med drugim udeležili tudi predstavniki Tesnil, Dane, Beti, Novolesa, Intereurope in drugih podjetij (proizvajalci opreme, proizvodnih linih, orodij itd.).

Ob koncu tedna bo deloma jasno in zelo hladno, zjutraj bodo temperature tudi pod nič-'io in oo nevarnost siSP.e-
smiselno razmišljati o razvoju turizma, je zanimalo predstavnike vseh treh obkolpskih občin, domačine pa predvsem, kako bo bodoči strogi nadzor nad južno državno mejo vplival na življenje ljudi z obeh strani Kolpe, ki jih vežejo prijateljske in sorodstvene vezi. Dr.
Dr. Rado Bohinc
Bohinc je odgovoril, da šengenski standardi ne bodo dovoljevali, da bi sedanji nezavarovani prehodi (skupno jih je 273) ostali takšni, kot so, da pa jih bodo v dogovoru s Hrvaško skušali urediti tako, da lokalno prebivalstvo ne bo prizadeto. Poudaril je, da meja ljudem ne bo poslabšala življenjskih razmer, med prednostmi, kijih bodo deležni, pa je poleg novih delovnih mest in večje urejenosti infrastrukture omenil tudi večjo varnost ljudi ter manj ilegalnih prehodov in nezakonitosti.
M. L.-S.
Zahod se zanima za Terme Čatež
ČATEŽ OB SAVI - Kot pravijo vodilni v družbi Terme Čatež pa tudi pri enem od njenih največjih lastnikov KBM Infondu, se za podjetje zelo zanimajo tujci. Informacija je v začetku tega tedna razgibala javnost, ki se zanima za tečaje in borzo. Finančni direktor Term Zvonko Krulc je namreč napovedal, da bi ob morebitnem prevzemu družbe njene delnice lahko poskočile celo na 27 tisoč tolarjev (zdaj niti 13 tisoč).
Košarka	Liga Kolinska, končnica, 1. - 6. mesto
KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA
m	Novo mesto,
( ^ KRKk ŠD Leona Štuklja,
sobota, 14.4.2001, ob 17.30.
Ifg?« ?

---w||

Pokrovitelj: LEKARNA NOVAK
Žrebanje vstopnic: Mobireglja
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI

tel.(01) 436 53 90. fax(01) 436 85 20, www.interniarketing.si
I N T E R MARKETING
Berite danes
stran 2:
•	Samovžig kostne moke še ni dobil epiloga!
stran 3:
•	Novomeška knjižnica spodjeda Hrast
stran 9:
•	Ne boj, gre za mesarsko klanje!
stran 11:
•	Potomka najstarejše trte na svetu
Priznanje v Kostel
LJUBLJANA, KOSTEL -Za uspešno delo v letu vina in kulinarike (1999-2000) je Turistična zveza Slovenije na svečanosti na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podelila 53 priznanj turističnim zvezam, društvom in posameznikom. Od 520 turističnih društev v Sloveniji jih je priznanje dobilo osem, med njimi tudi Turistično športno društvo Kostel, in sicer za svoj projekt o raziskavi kostelskih jedi, pripravah razstav in degustacij (pokušnji) ter izdajo knjige “Kostelske drobtine” avtorja Petra Svetika, nadaljujejo pa projekt o kostelski rakiji (žganju). Za ta uspeh kostelskega društva, ki deluje šele 10 let, so zaslužni prizadevni člani društva, strokovnjaki in seveda predsednik Stanko Nikolič. Letošnje priznanje je drugo tako, ki ga je društvo prejelo od Turistične zveze Slovenije, saj je podobnega prejelo tudi za delo v letu športa in turizma (1997-1998).
Motorist se je poškodoval
NOVO MESTO - 30-letna G. P. iz Novega mesta je 4. aprila zjutraj z osebnim avtom zapeljala s parkirišča pri stanovanjskem bloku na Ragov-ski cesti do prednostne ceste. Pred križiščem je ustavila, nato pa zapeljala proti Jakčevi ulici v trenutku, ko je pripeljal 17-letni voznik kolesa z motorjem J. V. iz Novega mesta in trčil v prednji del avta. V nesreči se je J. V. hudo ranil in so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
< </>
O I-* oo ^r O- O'
oo n o-
oo oo r-^ rv
o o
M ••
— X 0) D
ISSN 0416-2242
9 77
416
224000
Spomladansko čiščenje
Tokratna anketa Dolenjskega lista vprašuje, ali bi lahko shajali brez spomladanskih čistilnih akcij, ali so nujne. Sobotno čiščenje gozdov in polj je dobra priložnost, da pomislimo, ali so gozdovi in polja onesnaženi in kaj lahko naredimo za lepše okolje. Sobotno čiščenje je glede na poročila s terena po končani akciji potrdilo pričakovanja, da bodo tudi tokratni čistilci zvlekli in zvozili na kupe izjemno veliko odpadkov. Velike grmade zavrženih civilizacijskih dobrot, ki so po izteku svojega roka trajanja pristale na črnih smetiščih in so jih v soboto lovci, šolarji, gospodinje, učitelji, mladi in stari pripeljali na kulturno odkazano mesto, so potrdile tudi to, da so čistilne akcije nepogrešljiv dogodek. Vsaj na pomlad, ko narava razkazuje novo moč in sveže barve, se zdi primerno počistiti staro navlako. Malo je verjetno, da take akcije v prihodnosti ne bodo več potrebne in da bodo prav vse odpadke ljudje odnesli na urejena smetišča in ne v gozd ali na polje. Res pa je, da take čistilne akcije rešijo le del težav z onesnaženjem. Kljub pobranim štedilnikom, starim avtomobilom in plastičnim vrečam ostaja v zraku in v tleh marsikaj, kar ni po človekovi meri. Pomaga dobro upanje, dokler bo zdržalo telo. Mogoče pa bomo postali odporni na nesnago vseh vrst in si bomo za desert privoščili slastna vratca emajliranega štedilnika, pražena na vročem izpušnem plinu.
INES JERELE, študentka iz Šentjerneja: “Pomladanske akcije urejanja okolja so zelo dobrodošle, lahko bi jih bilo še več. Potrebno bi bilo, da bi že majhne otroke naučili skrbeti za čisto okolje, da ga bodo potem, ko bodo veliki, znali ceniti. Sama sem se tovrstnih akcij udeleževala, ko sem bila mlajša -v osnovni šoli, sedaj pa mi, žal, obveznosti tega ne dovoljujejo.”
ANKA ABRAMOVIČ, upokojena učiteljica iz Kočevja: “V Kočevju pogrešam organizirane čistilne akcije. Sola jih je vedno organizirala in za otroke so bile takšne akcije zelo vzgojne. Sicer sem zagovornik prepričanja, naj vsak najprej počisti pred svojim pragom. Če bi vsi mislili in delali tako, večjih čistilnih akcij sploh ne bi bilo treba!"
ANGELCA SMREKAR, gospodinja iz Rožnega Dola: “Najbolje bi bilo, da ljudje sploh ne bi smetili, a so očitno še premalo osveščeni. Ekološko pa bi jih morali vzgajati že od malega. Dobro je, da so čistilne akcije, najbolj žalostno pa je, da eni pospravljajo, drugi pa smetijo. In prvi to počnejo tako zavzeto, da bi drugi morali pobirati smeti večkrat, ne le enkrat na leto."
BENJAMIN PAPEŽ, učenec iz Črnomlja: "Dobro je, da so čistilne akcije, še boljše pa bi bilo, ko bi vsak pospravil za seboj. Skupaj s potapljači sem se udeležil sobotne čistilne akcije v Črnomlju. Potapljali smo se v Dobli-čici, a je nismo uspeli očistiti, saj so se smeti v njej nalagale nekaj desetletij, največ pa je gum, sodov, stanovanjske opreme in gospodinjskih aparatov."
SILVO HOTKO, dijak, iz Kapel: “Dobro je, da je čistilna akcija, saj takrat naberejo ljudje kar veliko odpadkov. Največja nesnaga so avti, štedilniki, hladilniki. Čistiti bi morali večkrat. Postaviti bi morali več opozorilnih tabel, daje prepovedano odlaganje odpadkov, kršitelje naj bi kaznovali. Deponije odpadkov bi morale biti bolj odprte, da lahko tja zapelješ smeti."
MARTIN BOŽIČ, dijak, iz Straže pri Raki: “Take čistilne akcije so pomembne zaradi okolja in zaradi nas, da bomo živeli v čistem. S pobiranjem odpadkov po gozdovih in poljih se spremeni videz, še zmeraj pa ostane umazanija, zaradi katere se veča ozonska luknja. In ta je največja nevarnost. Zato bi morali narediti nekaj več, vsakoletne čistilne akcije so tu premalo."
ANICA R1FELJ z Gornjih Kamene: “Očiščevalne akcije so primeren način, da poskrbimo za naravo: res so vredne pohvale. Ljudje pa bi se morali tudi zavedati, kaj počnejo, in kam odvažajo odpadke. Se vedno vidim po gozdovih veliko smeti in ne vem, če je kaj boljše kot pred leti. Menim, da bi bilo treba ljudi vzpodbujati, da bi odlagali odpadke na prava mesta.”
EFRAZIM VEAPA, lastnik prodajalne Sadje in zelenjava v Trebnjem: “Na Mirni, kjer sem ime nekoč slaščičarno in kjer stanujem, vem, da imajo na osnovni šoli kar dvakrat tedensko . očiščevalne akcije. Mislim, da je to zelo dobro zaradi vzgoje mladih, da ne bi pozneje, ko bodo odrasli, pozabili na : to, kaj pomeni skrb za čisto okolje.”
JANEZ RUPNIK, zavarovalniški agent pri Slovenici v Sevnici: “Toplo pozdravljam akcije zbiranja in odvoza avtomobilskih školjk, gum in kosovnih odpadkov, ki jih zadnja leta pripravlja in izvaja sevniška občina. To je hvalevredno zato, ker bi v nasprotnem spet mnogo te za okolje tudi nevarne krame končalo kje v gozdovih in ob potokih..."
	
Samovžig kostne moke še ni dobil epiloga!
Tudi ko (če) se bodo dogovorili o interventnem sežigu kostne in perne moke iz Kočevja in Blance pri Sevnici, problem kostne moke ostaja - Zeleni vidijo samo eno rešitev
KOČEVJE - Na požar, kije izbruhnil v skladišču Zavoda RS za blagovne rezerve v Kočevju v torek, 3. aprila, po 20. uri zaradi samovžiga perne moke, seje ministrstvo za okolje in prostor odzvalo šele v sredo popoldan. V sporočilu za medije so zapisali, da “inšpektor za okolje ocenjuje, da vžig ni povzročil negativnih posledic za okolje” ter da “tudi skladiščenje moke ne pomeni neposredne nevarnosti za okolje”. Povsem nasprotne pa so bile izjave stranke Zelenih, kije v petek pripravila v Kočevju tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoje poglede na problematiko.
Odziv Zelenih Kočevja na aktualno problematiko v zvezi s kostno moko, o kateri je predsednik Zelenih Kočevja Branko Dekleva dejal, da se je iz dobičkonosne surovine spremenila v evropsko, slovensko in sedaj še posebej “našo kočevsko travmo”, je bil pričakovan, vendar pa gleda na težo, ki so jo sami Zeleni pripisali problemu, tudi nekoliko pozen. V središču tiskovne konference, na kateri je Dekleva sicer predstavil lokalne poglede na problematiko, je bila namreč predstavitev širše ekološke problematike kostne moke, ki jo je skupaj z nakazanimi smermi rešitve in napovedanimi sankcijami predstavil zeleni ombudsman in pobudnik ekološkega ukrepanja za ravnanje s kostno moko Miha Jazbinšek.
Dekleva je poudaril, da lokalno prebivalstvo najbolj boli nespoštljivi odnos države, da jih nihče ničesar ne vpraša in dodal, da so na Kočevskem zaradi nekdanje zaprtosti ljudje še posebno občutljivi. Je pa ob tem pohvalil Komunalo Kočevje, ki se je uprla sicer ustni odločbi inšpektorja za okolje Darija Kluna, da prevzame ter na komunalni deponiji v Mozlju zakoplje vso po površini pred skladiščem razsuto moko in vso tisto, katere embalaža je bila v požaru
Kaj pa strategija do vstopa v EU?
Zahteve izpostave KGZ
NOVO MESTO - Odbor izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Novo mesto je sredi preteklega tedna na svoji prvi seji podprl boj Sindikata kmetov za višje odkupne cene mleka, opozoril pa je tudi na težak položaj v prireji mesa. Zahteval je, naj država tudi s pomočjo zbornice pripravi strategijo razvoja kmetijstva do vstopa v EU. Ta naj bi med ostalim opredelila območja, na katerih bo vzpodbujala mlečno proizvodnjo, dosegla, da ukrep za krave dojilje ne bo segal na mlekarsko območje, povečevala mlečne kvote do vstopa v EU ter zagotavljala dovolj denarja tudi za razvoj kmetij in zemljiško politiko.
Novomeška izpostava KGZ podpira registracijo Kmetijskega zavoda Novo mesto kot samostojne ustanove, odbor pa bo načelniku Upravne enote Novo mesto poslal vprašanje o ocenjevanju škode zaradi divjadi. Vprašujejo se namreč, zakaj se zadeve, ki se rešujejo po uradni dolžnosti, oškodovancem zaračunavajo, ter opozarjajo, da je po zakonu lastnina vsakega kmetovalca nedotakljiva. Zavodu za gozdove Novo mesto in tukajšnji upravni enoti predlagajo, naj pred sprejemanjem enoletnih in desetletnih lovsko-gojitvenih načrtov dobijo tudi mnenje izpostave KGZ Novo mesto.
B. D. G.
močno načeta. Komunala je zavrnitev.utemeljila, da je deponija v Mozlju premajhna in neustrezna, ker bi tudi na njej lahko prišlo do samovžiga moke.
Za način, kako rešiti ne le vprašanje 1.160 ton kostne in perne moke, kolikor je je bilo v času požara v skladišču v Kočevju, ter mesno-kostne moke iz skladišča v
NOVO MESTO - Predlog strategije razvoja in poti njenega uresničevanja (izvedbeni del) do leta 2006 bodo potem potrjevali občinski sveti - na območju jih je kar 16! Program pripravlja Podjetniški center Novo mesto, ki je pridobil status regionalne razvojne agencije, samo delo pa bo vodil 33-član-ski programski odbor. Sredi marca seje odbor prvič sestal prvič in se dogovoril o načinu dela, imenoval za predsednika prof. dr. Petra Novaka ter oblikoval ožjo projektno skupino.
V odboru sodelujejo predstavniki vseh občin, večinoma so tu župani ali podžupani, predstavniki vključenih ministrstev, gospodarstva, geodeti in drugi. Odbor naj bi do konca junija dopolnil strategijo regionalnega razvoja, ki jo je območje sprejelo že lani, in v kateri je pripravilo analizo stanja, se odločilo za nekatere prednostne razvojne naloge in ubralo smernice bodočega razvoja. Sledila bo priprava izvedbenega dela razvojnega programa, v katero bodo poskušali zajeti konkretne razvojne programe in podprograme, jih opredeliti časovno in terminsko, opredeliti učinke in način nadzora.
Podjetniški center je že pozval vse občine na območju, naj pripravijo občinske razvojne programe in poskušajo najti povezavo z regionalnimi programi, ki bodo imeli prednost pri uresničevanju in pridobivanju sredstev iz državnih in evropskih skladov. “Nerodno je, ker se razvojni program izdeluje do leta 2006, vmes pa potečejo mandati županov, ki ne smejo finančno načrtovati izven svojih mandatov,” opozarja direktor PC Novo mesto Andrej Škrinjar. “Bojim se, da vsaj na začetku ne bo dovolj primernih projektov. Vsi načrtujejo večinoma razvoj turizma, a ciljev ne znajo opredeliti, pogrešam pa programe gospodarstva. Podjetja bi se morala odpreti lokalnim skupnostim z razvojnim problemom in reči: Mi damo za rešitev toliko, lokalna skupnost pa naj da ostalo," pravi direktor Škrinjar.
Projekti bodo morali imeti regionalen značaj, kot ga ima npr.
Blanci pri Sevnici, kjer zaenkrat ne opažajo pregrevanja vreč, ampak kostne moke nasploh, je Jazbinšek dejal, da je zakon o varstvu okolja glede tega jasen. Poudaril je, daje rešitev v za okolje neoporečnem sežiganju, kar pomeni pri temperaturi nad 800 stopinj C. Dodal je, daje danes to možno doseči samo v cementarnah, ter da zato, denimo, Avstrija priznava, da lahko biomaso kurijo samo v cementarnah. Ob tem je še poudaril, da je nedopustno sedanje zavajanje javnosti, da moka ni nevaren odpadek, češ da že samo dejstvo, da ima Koto koncesijo, dokaz, da je nevaren, saj je kot biološki odpadek živalskega izvora pokvarljiv, poten-
razvoj smučišča Rog, lahko pa je tudi projekt v eni občini, če ima regionalen pomen, kot je npr. obrtna cona v mirnopeški občini, ki bo nastala ob avtocesti in bo zanimiva za obrtnike in podjetnike cele regije. Kot meni Škrinjar, se letos ob južni meji ponuja nova priložnost, saj bodo na voljo tudi sredstva za programe čezmejnega sodelovanja.
Ko bosta strategija in njen izvedbeni del izdelana, ju bodo potrjevali občinski sveti 16 občin JV Slovenije. Program mora podpreti večina vseh občin in tudi večina glede na število prebivalcev. Regionalni razvojni program bo potem do leta 2006 osnova, na podlagi katere se bo to območje s projekti, če bodo ti v skladu s sprejetim razvojnim dokumentom, lahko potegovalo za državna ali evropska sredstva.
cialno kužen in, za kar je najboljši dokaz prav požar v Kočevju, nevaren zaradi samovžiga.
M. L.-S.
SEVNICA - So uradniki ali novinarji za nekajkrat povečali ali zmanjšali količine mesno-kostne moke, ki je postala že zguljena pomladanska popevčica? Čeprav naj bi bili po mnenju taistih uradnikov, ki zelo radi prikrivajo oz. dozirajo informacije, novinarji pač dežurni krivci za vznemirjenje ljudi zaradi tega zloglasnega organskega odpadka, se zdi, da gre vsaj za zavestno sprenevedanje uradnikov v Ljubljani, ko se norčujejo iz znanja matematike novinarke lokalnega radia, ki naj bi napačno preračunala podatke o količinah moke v kočevskem skladišču. Zakaj vse doslej denimo državni sekretar na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes, ki je edini pooblaščen, da daje informacije o tej temi, do 3. aprila ni niti enkrat zanikal, da kostne moke v skladišču na Blanci ni le 300 ton, kot je poročal nacionalni radio še v času, ko je že prišlo do požara v Kočevju. Prej pa je ta isti medij poročal, da je moke na Blanci že desetkrat več! Tam naj bi bilo po podatkih ministrstva (do 3. aprila) uskladiščenih 2712 ton moke. Bomo spet novinarji krivi, uradniki pa se izmazali, češ da pač ne slišijo dobro? Bolje bi bilo, da skušajo odgovoriti, kdaj in kako bodo začeli prazniti prenapolnjena skladišča, da jih ne bi prehitelo poletje in še kakšni izbruhi nezadovoljstva, ki ga doslej, vsaj na Blanci, ni bilo ravno zaznati. V Ljubljani se morajo dogovoriti, koliko denarja so pripravljeni dati tistemu, pa naj bo to tudi cementarna v Trbovljah, ki bi bil pripravljen sežgati ta, menda povsem nenevarni, organski odpadek. Še vedno je bolje, da denar ostane doma, kot pa, da gaa dobijo Belgijci in Avtrijci, ki jim tako zaslužen denar očitno prav nič ne smrdi.
P. PERC
DEBATORJl V ČRNOMLJU - Minuli konec tedna je bil v Srednji šoli Črnomelj mednarodni srednješolski debatni turnir v angleškem jeziku, ki se ga je udeležilo 20 ekip iz Črnomlja, Kočevja, Novega mesta, Brežic in mnogih drugih slovenskih mest ter iz Hrvaške in Romunije. Srednješolci so debatirali o tem, da bi morali biti storilci spolnih zločinov strožje kaznovani. Ekipno so se najbolje odrezali Trboveljčani. Romuni in Ljutomerčani, najboljši govorci pa so bili Simona Muršec s Ptuja, Samo Novak iz Trbovelj in Igor Angelovski iz Črnomlja. Na fotografiji člani dveh črnomaljskih ekip: Slavica Pilič, Vladka Ilič, Igor Angelovski, Marko Lorkovič, Petra Simčič in Ines Fabina. (Foto: M. B.-J.)
B. DUŠIČ GORNIK
TISKOVNA KONFERENCA O KOSTNI MOKI - Edino celovito, pa čeprav morda včasih tudi preveč enostransko informacijo o problematiki kostne moke so podali na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili Zeleni Kočevja in Zeleni Slovenije. (Foto: M. L.-S.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Menedžerji prebudili trg
Prejšnji teden so se tečaji večine delnic rahlo zvišali. Še vedno pa se nahajajo v območjih, primernih za nakup, ne za prodajo. Vrednost delnice Krke se je od 25.350 SIT, kolikor je znašala v ponedeljek, do petka dvignila na 25.594 SIT. Cena Lekove delnice se giblje malo nad 40.000 SIT in upamo lahko, da ne bo zdrsnila pod to mejo.
Med ostalimi pomembnejšimi delnicami je cena porasla delnici Petrola (+2,2%- petkov tečaj 19.164 SIT), delnici Mercatorja (+3,6%, petkov tečaj 14.285), delnici Merkurja (+3 % - petkov enotni tečaj 13.980 SIT) in delnici podjetja Kompas MTS (+10 % - petkov enotni tečaj 1.900 SIT). Med tistimi, ki so se pocenile, so bile delnice podjetja Comet Zreče (- 5,1 %- petkov tečaj 1.700 SIT), Gorenja (-1 % - petkov tečaj 2.005 SIT) in Emone obale Koper (-1 % - petkov tečaj 1.501 SIT).
Na prostem trgu se je največ trgovalo z delnicami pida Nacionalna finančna družba 2. Njegova cena se je gibala med 36,5 SIT in 38,5 SIT. Veliko se je trgovalo tudi s pidom Infond Zlat, katerega cena se ni bistveno spremenila in znaša že nekaj časa približno 50 SIT. Promet s pidom Vizija je bil skromen, njegova vrednost se je spustila na 40 SIT za delnico.
Nakup obveznic Slovenskega odškodninskega sklada (SOS2) smo vam zaradi nizkih tečajev že priporočili. Očitno je visoka donosnost obveznice pri trenutnih tečajih pritegnila precej kupcev, saj se je z njo prejšnji teden zelo veliko trgovalo. Zaradi povečanega povpraševanja je cena v petek že skoraj dosegla 70%.
Za konec pa še novica, ki je prejšnji teden prijetno presenetila udeležence "zaspanega ” borznega trga. Gre za objavo, da je petdeset vodilnih Mercatorjevih menedžerjev dalo ponudbo za odkup delnic te družbe od Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, s čimer bi pridobili 29-odst. lastniški delež. Za petdeset ljudi predstavlja to ogromen finančni zalogaj. Kako bodo to izpeljali? Kako se bo odločila država? Kako bo to vplivalo na ceno Mercatorjeve delnice na trgu? Po objavi novice je cena delnice porasla, kako bo i’ prihodnje, bomo videli. Na vsa ostala vprašanja vam bomo odgovore p ra v gotovo posredovali v prihodnjih tednih. Če bodo nameri Mercatorjevih menedžerjev sledili vodilni v še kakšnem podjetju, bo na borznem trgu živahnejeo, naši komentarji pa zanimivejši.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba, Novo mesto Tel: (07) 371 82 21. 371 82 27
Najti se v regionalnih projektih
Če bo šlo po načrtih, bo jugovzhodna Slovenija, statistična regija, do konca oktobra dobila predlog regionalnega razvojnega programa
Novomeška kronika
STATISTIKA - Stara šala pravi, da se laž stopnjuje tako: laž, velika laž, največja laž, statistika. V naših krajih pa seje izkazalo, da so stvari še veliko hujše. Pisec teh vrstic seje pred dnevi na novomeški Upravni enoti pozanimal, koliko prebivalcev je na njenem območju, ki obsega ozemlje nekdanje novomeške občine, kjer je danes 6 občin. Prijazna referentka je ročno pogledala statistične informacije Statističnega urada Republike Slovenije za lansko leto in mu postregla z uradnim podatkom, da jih je bilo jeseni lani natančno 30.833. Stara novomeška občina je štela pa okoli
60.000	ljudi! Kako je v procesu nastajanja novih občin izginilo
30.000	ljudi? Prisilna izselitev? Epidemija kuge? Ne, statistični množični pomor. V enem mahu so število prebivalstva za pol zmanjšali. Bogve, če bomo kdaj izvedeli, kdo je dal ukaz, kako so to grozljivo dejanje izvedli in kakšni so bili stroški?
KANAL - Novomeška televizija Vaš kanal že leta deluje v pretesnih in neustreznih prostorih v stavbi Obrtne zadruge Hrast na Grmu. Še letos, predvidoma že poleti, se bodo novomeški holivudarji (oziroma ho-livudarke, saj prevladuje ženski spol) preselili na Cikavo. Tam bodo v zgornjih prostorih nove upravne stavbe Komunale imeli še enkrat več prostora, kot ga imajo sedaj. Gotovo bo tudi njihov program še boljši, barve še lepše in napovedovalke še šar-mantnejše. Vsekakor pa bo potem v eni stavbi vrhovna komanda vseh (javnih) kanalov: komunalnih in televizijskega.
PATRIOT - Občinska oblast je dala jeseni 1999 adaptirati del kletnih prostorov v stavbi na Novem trgu. V njih so potem uredili mladinski lokal Patriot, ki uspešno deluje. Vse lepo in prav. Le del, ki so veljala 9 milijonov tolarjev, do sedaj izvajalcu ni nihče plačal. Tu se pokaže relativnost lokalpatriotizma: kjer se za ene konča, se za druge začne.
mš
j ^ j j >\
J M O 3 C 1 f 1
mi
Ena gospa je rekla, da smo Dolenjci kočno dobili enega pravega predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Pa še ta je Gorenc.
Linux že osmič
NOVO MESTO - V nedeljo, 22. aprila, od 10. do 18. ure bo na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto že osmi Linux festival, kjer bodo predstavili operacijski sistem prihodnosti - Linux. Prireditev spremljajo tudi predavanja, hkrati bodo Linux nameščali na računalnike vsem, kijih bodo prinesli s seboj. Vstop je prost.
Šolski center na srečanju Alpe-Adria
NOVO MESTO - Od 3. do 5. aprila je potekalo že peto srečanje Alpe-Adria na področju izobraževanja, ki ga je tokrat organizirala Avstrija, in sicer pokrajina Burgenland (Gradiščanska). Srečanje je potekalo na področjih strojništva, turizma in gostinstva, ekonomije, mode in tekstila ter elektrotehnike. Na področju strojništva so Slovenijo zastopali predstavniki Šolskega centra Novo mesto oz. njegove Poklicne in tehniške strojne šole. Mentorja Erna Kastelic in Goran Makar ter dijaka Marko Janževič in Tadej Gorenc so uspešno predstavili sončni kolektor kot učni pripomoček, ki so ga izdelali dijaki strojne šole v šolskih delavnicah. Namen učnega pripomočka je osveščati učence v osnovni in srednji šoli na področju obnovljivih virov energije. Projekt bodo nadaljevali s ponudbo kolektorja ostalim šolam.
G. M.
Novomeška knjižnica spodjeda Hrast
Najboljše poslovno leto Obrtne zadruge Hrast z grenkim priokusom - Velik dolg pri gradnji prizidka novomeške knjižnice - Pred rešitvijo?
NOVO MESTO - Obrtna zadruga Hrast, nosilec razvoja obrtništva in drobnega gospodarstva v dolenjski regiji, še nikoli v 24 letih obstoja ni poslovala tako dobro kot v lanskem letu. Vendar ima ta podatek dve plati.
Glede realizacije to vsekakor drži, saj je zadruga opravila za okoli 2,3 milijarde tolarjev del. A kljub temu se Hrast otepa z velikimi težavami.
Zaradi neplačevanja opravljenih del imajo hude probleme z likvidnostjo.
Zaradi tega so bili prisiljeni najemati drage bančne kredite; tako so lani morali plačati 92 milijonov tolarjev obresti, kar je 4 odst. od njihove lanske bruto realizacije.
Pravzaprav jih najbolj tepe prav njihovo naj večje delo doslej - gradnja prizidka novomeške knjižnice, ki seje vlekla od leta 1996, slovesno pa so ga odprli 2. marca letos.
Celotna investicija je veljala okoli 1,2 milijarde tolarjev, od tega je za okoli 740 milijonov del opravil prav Hrast, ki si je v dolgih letih s svojimi 350 kooperanti pridobil ime in ugled dobrega in zaupanja vrednega izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del širom po Sloveniji.
Medtem ko je novomeška občina korektno izpolnila svoje neposredne pogodbene obveznosti do Hrasta in v roku plačala 250 milijonov tolarjev, kolikor je veljala oprema knjižnice, se je zataknilo pri plačilu gradbenih del. Za ta dela ima občina pogodbo z ljubljanskim Gradisom, Hrast pa je bil po čudnem spletu okoliščin podizvajalec, čeprav je opravil veliko večino del v vrednosti 490 milijonov tolarjev.
V Hrastu trdijo, da jim občina dolguje še 250 milijonov tolarjev glavnice brez obresti in da bi jim večino tega denarja morala plačati že lani. Na občini pa kategorično zagotavljajo, da Hrastu niso dolžni nič. To je po svoje res, saj imajo pogodbo z Gradisom. A tu gre le za ovinek, kajti Gradis bi ta denar le naprej nakazal Hrastu kot svojemu podizvajalcu.
Na občini pravijo, da pri njih. pravzaprav ni nobenega zadržka niti za plačilo Gradisu, le da od njih nikakor ne morejo dobiti vse potrebne dokumentacije, na podlagi katere bi jim lahko opravljena dela plačali. Ob tem se močno razlikuje tudi znesek, ki naj bi ga plačali. Samo Hrastu naj bi po njihovem pripadalo še 250 milijonov tolarjev brez obresti, Gradisu pa kakih 50 milijonov tolarjev, na občini pa pravijo, da njihov dolg znaša še 150 do 160 milijonov tolarjev. Na Hrastu pa si želijo, da bi jim čim prej plačali vsaj nesporni
del dolga, da bi si popravili likvidnostno stanje in malo lažje zadihali. Kajti bremenijo jih visoke obresti za bančne kredite, nanje pa pritiskajo tudi kooperanti.
Do kakšnih bolečih absurdov prihaja pri takih stvareh, pove tudi to, daje moral Hrast za vsa opravljena dela državi redno vsak mesec sproti plačevati 19 odst. davka na dodano vrednost. Ker ni bilo plačila od investitorja (to pa sta občina in država!), so morali po denar za plačilo davka na banko!
V letošnjem občinskem proračunu je za knjižnico namenjenih le 80 milijonov tolarjev in ta denarje šel za poplačilo manjših podizvajalcev, Hrast od tega ni dobil niti tolarja. Na občini trdijo, da želijo čimprej zaključiti stvari v zvezi z gradnjo prizidka novomeške knjižnice. Menda se te dni ta zgodba tudi zares končuje. A. BARTELJ
PRAZNIK ROMOV - “Ko že sije toplo sonce ter postane trava visoka in najbolj zelena, ko zacveti in zadiši grmovje in drevje, ko ob jutrih ptički pojejo najlepše, takrat je prava pomlad! In takrat je tudi romski praznik, 8. april, mednarodni dan Romov!" - s temi besedami so v petek začeti prireditev ob prazniku Romov na novomeški osnovni šoli Šmihel, na kateri so učenci s pesmijo in plesi obudili romske navade in običaje. 8. april je za Rome pomemben datum, na ta dan so namreč na mednarodnem kongresu sprejeli uradno ime Rom, zastavo in svojo himno, ustanovljena je bila tudi mednarodna organizacija Romov. Prireditev v počastitev svetovnega dneva Romov so v petek zvečer pripravili tudi v novomeški Knjižnici Mirana Jarca. Pod vodstvom Jelenke Kovačič so nastopili romski otroci, s svojim knjižim delom “Le ostanite, Romi gredo!" pa se je predstavil Imer Brizanij - Traja. (Foto: M. Žnidaršič)
Smo bliže negovalnemu oddelku?
V okviru novomeške splošne bolnišnice bi lahko zagotovili 20 do 25 postelj za negovalni oddelek - Izdelan je okvirni projekt, zadnjo besedo pa naj bi imelo Ministrstvo za zdravstvo
NOVO MESTO - Stvari okoli negovalnega oddelka pri Splošni bolnišnici Novo mesto so se le začele premikati. Predstavniki ustanov, ki se srečujejo s problematiko zdravstvene nege, so idejo o njegovi ustanovitvi na posvetu soglasno podprli že pred pol leta, ponovno, in sicer dvakrat, pa so se sestali v minulih treh tednih. Oblikovali so skupino za pripravo izhodišč njegove ustanovitve, v okviru katerih so projekt organizacije negovalnega oddelka v novomeški bolnišnici izdelali v bolnišnici.
STO RESNIC O VINU - Ob 150-letnici Družbe sv. Mohorja je Mohorjeva založba iz Celovca izdala knjigo znanega publicista Draga Medveda Sto resnic o vinu. To je že Medvedova 10. knjiga in 5. s področja vinske kulture. V Novem mestu'sta jo v proštijski knjižnici na Kapitlju na zanimiv in iskriv način predstavila avtor Drago Medved (desni) in urednik Mohorjeve založbe Adrian Kert. K izredno zanimivemu večeru so lepo prispevali tudi izvrstni pevci iz Žitare vasi s pesmimi Pavleta Kernjaka in samosvoj ljudski pevec Aleš Črnko. (Foto: A. B.)
Šmarješka vina in salame
Kar 188 vzorcev vin na šmarješkem ocenjevanju - Šampion Selakovo ledeno vino, najboljša pa Šušteričeva salama
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Društvo vinogradnikov Šmarjeta je v soboto, 7. aprila, zvečer v restavraciji Zdravilišča Šmarješke Toplice pripravilo prireditev, na kateri so podelili priznanja in nagrade najboljšim vinogradnikom in sala-marjem.
Šmarješko vinogradniško društvo je med mlajšimi, deluje 5 let in šteje več kot 180 članov. Njihovi glavni vinski gorici sta Koglo in Vinji Vrh, kjer pridelujejo največ cvička, poleg tega pa tudi izvrstna sortna vina, med katerimi je vsako leto več predikatnih, med njimi celo ledenih vin.
Na letošnje ocenjevanje, ki je potekalo 22. marca, so vinogradniki poslali 188 vzorcev vin, od tega 98 vzorcev rdečih vin, med njimi 58 cvičkov, in 90 vzorcev belih vin, med njimi kar štiri ledena vina, izbor in belo penino.
Kot pravi inž. Katarina Merlin, predsednica ocenjevalne komisije, je tudi letošnje ocenjevanje pokazalo, da šmarješko društvo zelo skrbi za dvig kakovosti vin s tega območja. Žal je bilo od 58 vzorcev cvička 12 izločenih, in to predvsem zaradi oksidacije, cika in boekser-ja, kar je posledica nepravilnega žveplanja. Med belimi vini pa so zvrsti precej boljše kot sortna vina, predikatna vina oz. vina posebnih kakovosti pa so po mnenju komisije odlična in se lahko primerjajo z odličnimi belokranjskimi predikatnimi vini, ki so nesporno najboljša v Sloveniji.
Med cvički je z najvišjo oceno 16,10 točke postal šampion cviček Antona Gorenca z Vinjega Vrha. Med rdečimi vini je naj višjo oceno, 17,50 točke, dobila modra frankinja barik družine Cvelbar. Najvišjo oceno ocenjevanja sploh, 19,16 točke, pa je prejel sivi pinot ledeno vino Petra Selaka, ki je tako tudi šampion ocenjevanja.
Posebna komisija je na 4. šmarješki salamiadi ocenila 33 salam. Največ točk so prisodili salami Andreja Šušteriča iz Šmarjete.
A. B.
V Sloveniji pa tudi v dolenjsko-belokranjski regiji se že nekaj let kažejo potrebe po uvajanju nove oblike zdravstvenega varstva, namenjenega starejšim in ostalim bolnikom po končanem zdravljenju v bolnišnici, ki bi potrebovali nadaljnjo zdravstveno nego, rehabilitacijo ali zdravstveno vzgojo, pa tudi druge oblike socialne pomoči. “Negovalni oddelek je nekakšen prehod med odpustom iz bolnišnice in domsko oskrbo ali nego na domu, njegov cilj pa je v največ treh mesecih v celoti ali delno izboljšati bolnikovo samooskrbo,” je povedala glavna sestra Slavica Naumov. Tako bi skrajšali čas bivanja v bolnišnici, izboljšali kakovost bolnikovega življenja, zmanjšali pogostost rehospitaliza-
Naredimo našo šolo lepšo!
NOVO MESTO - Na osnovni šoli Grm so 4. in 5. aprila pripravili dneve izbirnih vsebin. Letos so oba dneva namenili urejanju šole in okolice, saj se zavedajo, da urejeni delovni prostori in okolica pripomorejo k uspešnejšemu in prijetnejšemu delu. Učenci in učitelji od 5. do 7. razreda so čistili zelenice in igrišča, uredili cvetlične gredice in učilnice. Tisti s spretnimi rokami so oblikovali glinene izdelke, vezli prtičke in slikali na svilo, igralci, plesalci in pevci pa so vneto vadili za projekt Grmska bajka o Gorjancih, kije eden večjih dramsko-glasbenih projektov šole. Osmošolci so si ogledali čistilno napravo v Ločni, meteorološko postajo, Knjižnico Mirana Jarca in Kapitelj. Za predstavitev šole javnosti so poskrbeli šolski novinarji in oblikovalci spletne strani http://www2.arnes.si/ ~ osnmer2s.
cij pa tudi pritisk na dom starejših občanov po sprejemu bolnikov neposredno iz bolnišnice.
Da bi zadostili trenutnim potrebam, bi v novomeški bolnišnici za izvajanju podaljšane zdravstvene nege lahko zagotovili 20 do 25 postelj. “Trenutne prostorske razmere ne omogočajo organiziranja negovalnega oddelka na eni lokaciji, nego pa bi lahko izvajali na več oddelkih, tam, kjer so potrebe naj-
večje,” je razložila Naumova.
V predlogu Splošnega dogovora za leto 2001, ki ga bodo uskladili Ministrstvo za zdravstvo, ZZZS ter zbornice in združenja, je za podaljšano bolnišnično zdravljenje namenjeno dodatnih 700 milijonov tolarjev. Katere bolnišnice bodo dobile denar, bo predvidoma znano v kakšnem mesecu dni, ko bo sprejet Področni dogovor za bolnišnice, pri tem pa naj bi od-, ločilno besedo imelo ministrstvo. Zato so s pripravo projekta negovalnega oddelka pri Splošni bolnišnici Novo mesto, s katerim bodo seznanili tudi vse dolenjske in belokranjske župane, zelo pohiteli.
M. Ž.
Ob svetovnem dnevu zdravja
“Vsi različni - vsi enako vključeni” je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja - Strategija razvoja bolnišnice
NOVO MESTO - Zdravje je človekova največja dobrina, ki pa se je ponavadi zavemo šele takrat, ko bolezen potrka na naša vrata.
Zato je 7. april, svetovni dan zdravja, priložnost - kot so poudarili na slovesnosti v Splošni bolnišnici Novo mesto - da preverimo zastavljene cilj na področju zdravja in si zastavimo nove. Geslo letošnjega dneva zdravja, posvečenega duševnemu zdravju, je “Vsi različni - vsi enako vključeni”.
O skrbi za duševno zdravje in enakopravno vključevanje ljudi z motnjami v duševnosti v vsakdanje življenje je govoril predstojnik nevrološkega oddelka Željko Bošnjak, dr. med. Med drugim je poudaril, da naj bo ta dan tisti, ko bomo prenehali izključevati drugačne in ko bomo postali strpnejši do drugega. Direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj pa je zbranim predstavila strategijo razvoja bolnišnice od leta 2000 do 2004. Poslovna vizija bolnišnice je postati priznana, poslovno uspešna regijska bolnišnica, njene vrednote pa bodo: zadovoljen pacient in zaposleni, spoštovanje posa-
DOBRA ŠMARJEŠKA VINA - Več priznanj za svoja izvrstna vina je prejel vinogradnik Ivan Ilovar, katerega vzorec je dobiI najvišjo oceno med dolenjskimi belimi vini. Na fotografiji: Ilovarju (levi) izroča priznanje in nagrado enolog krške kleti Zdravko Mastnak. (Foto: A. B.)
Izdelava butaric
OTOČEC - V župnišču župnije Šentpeter-Otočec je v soboto pred cvetno nedeljo pod vodstvom vrtnarja Slavka Burgarja potekala delavnica izdelovanja butaric. Zanje so potrebovali leskove šibe, brin, oljko, pušpan, mačice, bršljan... Za osnovo butarice so uporabili leskove šibe in vse zelenje povezali z vrvico, nato pa jo okrasili s cvetjem in barvnimi trakovi iz krep papirja. Izdelane butarice so otroci na cvetno nedeljo odnesli v cerkev k blagoslovu. Izdelovanje butaric je na Otočcu in okolici tradicija, saj še danes veliko družin neguje in ohranja ta lepi običaj.
Željko Bošnjak, dr. med.
meznika, zavzetost, odločnost, sodelovanje in skupinsko delo, razvoj raziskovalne dejavnosti in učenje. Kot je povedala Retljeva, so spremembam v bolnišnici pristopili načrtovano in postopoma. Med letošnje naložbe sodijo adaptacija stavbe pljučnega oddelka (prva etaža je že dokončana, sedaj sta na vrsti pritličje in klet), začetek dokončanja stavbe nove porodnišnice, kjer bodo svoje prostore dobile nove operacijske dvorane, specialistične ambulante ter centralni sterilizacija in lekarna. Prenovili naj bi tudi avlo kirurgije za sprejem bolnikov, uredili dodatne parkirne prostore, dializni oddelek pa se bo v nove prostore preselil čez približno mesec dni.
V kulturnem programu skoraj dve uri trajajoče četrtkove slovesnosti so z delavci bolnišnice nastopili učenci bližnje osnovne šole Šmihel. Šmihelski osnovnošolci so se odzvali tudi povabilu bolnišnice in narisali vrsto risb na temo zdravja in bolezni, ki bodo po razstavi v restavraciji bolnišnice krasili bele zidove bolnišničnih sob.
M. Ž.
Mii i ^ U /\ 5 ) M rj Ei C 1 J J Mii
MUZEJ NAŠE DEDIŠČINE - Večina predmetov projekta Lojtrnik, ki so jih darovali šentjernejski občani, je starih preko sto tet, njihova ohranjenost je navdušila tako sobotne obiskovalce otvoritve kot tudi etnologinjo iz Slovenskega etnološkega muzeja Alenko Simikič. (Foto: M. Žnidaršič)
Tudi škocjanska voda dražja
Škocjanski svetniki so sprejeli postopno podražitev pitne vode, kanalizacije in odvoz odpadkov
Lojtrnik obogatil muzej na prostem
Zbrane stare predmete projekta Lojtrnik predstavili širši javnosti - Bogatili bodo ponudbo muzeja na prostem pri kartuziji Pleterje - Niz sobotnih prireditev v muzeju
PLETERJE - Projekt Lojtrnik Rulturno-etnološkega društva Gallus Bartholomaeus oz. njegove etnološke sekcije je s sobotno predstavitvijo širši javnosti v muzeju na prostem pri kartuziji Pleterje tudi resnično zaživel. V dobrih štirih mesecih, odkar seje projekt uradno začel, so prizadevni člani pod vodstvom Slavka Novaka zbrali več kot 20 starih zanimivih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali na domačijah za obdelovanje zemlje, shranjevanje pridelkov, pripravo hrane, krmljenje živali...
ŠKOCJAN - Škocjanski svetniki so minuli torek v ponovnem sklicu opravili 24. redno sejo, v celoti namenjeni komunalnemu področju, kije 27. marca zaradi nesklepčnosti ni bilo. Tako so najprej v drugi obravnavi sprejeli vrsto pravilnikov za področje komunale, ki so ga do sedaj za občino Škocjan urejali še splošni akti nekdanje občine Novo mesto, nato pa so se lotili trenutno najbolj vroče teme večine svetov občin nekdanje občine Novo mesto - podražitve cen za oskrbo s pitno vodo, pa tudi za kanalizacijo in odvoz odpadkov.
V Toplicah se poje
Vesela družba vabi pevce
DOLENJSKE TOPLICE - Maja bo pevski zbor iz Dolenjskih Toplic praznoval prvi rojstni dan, vendar skupina, ki jo strokovno vodi prof. Rada Rebernik iz Novega mesta, ugotavlja, da je v tem času že prinesla nekaj svežine v topliško dolino, kjer zadnjih 15 let ni bilo zbora.
19 pevcev in pevk vadi enkrat tedensko, in sicer vsak četrtek od 18. do 20. ure v osnovni šoli, kjer bodo veseli tudi novih pevcev, še posebej moških. Krstni nastop so uprizorili v Žužemberku, komaj nekaj tednov po nastanku zbora. Več nastopov so obogatili s sodelovanjem priznanih glasbenikov, njihov božično-novoletni koncert pa je pokazal, kako Dolenjskim Toplicam manjka kulturni dom, saj je bila dvorana v hotelu Kristal premajhna za vse, ki so prišli poslušat zbor.
Zbor se pripravlja na letošnje nastope, predvsem na prireditve v okviru poletnega občinskega praznika in na koncert ob koncu leta. Za prihodnje leto bi radi pripravili koncert z novomeškimi simfoniki, kar bo terjalo veliko vaj in truda. Dogovarjajo se o*sodelovanju z zborom iz Boršta nad Trstom in si veliko obetajo od novega načina vaj, ko si za izboljšanje petja vzamejo cel dan ali pa celo konec tedna.
Po tokratni krajši razpravi, veliko je bilo namreč povedanega že na minulih sejah, so svetniki sprejeli postopno povišanje cen pitne vode, kanalizacije in odvoza odpadkov do konca leta. Odločili so se za možnost občinske uprave, ki predvideva manjšo dinamiko poviševanja kot predlog novomeške Komunale. Tako bodo s L decembrom gospodinjstva za kubik vode odštela 173,75 in ostali uporabniki 243,01 tolarjev, za kanalizacijo 156,56 tolarjev, za odvoz kubičnega metra odpadkov pa bodo gospodinjstva prispevala 7,56 in ostali 14,11 tolarjev. Po načrtu Komunale bi, če bi želeli pokriti vse odhodke enostavne reprodukcije in v okviru te zagotovit tudi kritje vseh stroškov amortizacije, morala cena oskrbe s pitno vodo do konca leta znašati 243 tolarjev za kubik, cena odvajanja odpadnih voda dobrih 247 tolarjev, za odvoz odpadkov pa naj bi prebivalci škocjanske občine odšteli dobrih 14 tolarjev na kubični meter, kar je bilo tako za občinsko upravo kot tudi za svetnike nesprejemljivo.
Javno podjetje bo v skladu s potrjenimi cenami pripravilo rebalans poslovnega plana ter načrta investicij in obnov za letošnje leto. Vendar kljub sprejetim podražitvam še vedno predvidevajo nekaj izgube.
M. Ž.
Sedmič na Sv. Peter
DVOR - Planinska skupina z Dvora organizira na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, tradicionalni pohod od Mirne gore preko Podste-nic na 888 metrov visok hrib Sv. Peter. Odhod avtobusa z Dvora do Mirne gore bo ob 6. uri, nato pa čaka pohodnike 6 do 7 ur hoje.
Obujena Katarina
PLEŠIVICA - Vaščani Plešivice in člani TD Suha krajina že vrsto let čistijo in skrbijo za okolico cerkve sv. Katarine, ki je v ruševinah. Vsako leto pripravijo prvomajski kres, letos pa bo na velikonočni ponedeljek ob 11. uri tam tudi bogoslužje s sveto mašo, ki jo bo imel šmihelski župnik Drago Markuš.
Tako muzej na prostem, ki obiskovalca popelje v preteklost Šent-jernejskega polja na tradicionalno domačo kmetijo iz leta 1833, med drugim bogatijo škornji, izdelani samo z lesenimi klinci na podplatih, ročno izdelan čistilnik za žito ali po domače pajkelj, lončena glava za kuhanje žganja, snežne delovne sani, lesen plug, trlica za lan, stara slamoreznica s transportnim trakom, voz z gnojnim košem, kije nekoč služil v hribovitih vaseh za prevoz gnoja na njive in ljudi na sejme, čevljarski (šuštarski) šivalni stroj, voz lojtrnik, stara mlatilnica in mlinček za praženje žita, npr. ječmena, ki šo ga včasih uporabljali namesto kave.
S predstavitvijo lojtrnika so v muzeju na prostem začeli niz sobotnih celodnevnih prireditev. Te bodo obiskovalca po besedah upravitelja muzeja Simona Udvanca, ki
MIRNA PEČ, DOLENJSKE TOPLICE - Prejšnjo sredo so v prostorih krajevnih uradov v Mirni Peči in v Dolenjskih Toplicah predstavili razširjeno in elektronsko podprto poslovanje uradov, kakršno so prejšnji mesec že uradno odprli tudi v občini Žužemberk. Upravna enota Novo mesto na ta način v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve in ob finančni podpori omenjenih občin približuje svoje storitve občanom.
Načelnik novomeške upravne enote Jože Preskar je ob predstavit— vi v Mirni Peči poudaril, da v majhnih krajih na podeželju ni mogoče postavljati takih avtomatov za informacije, kot jih načrtujejo v Ljubljani. “Pri nas bodo še vedno morali biti v krajevnih uradih ljudje,” je dejal in napovedal, da bodo prav kmalu odprli podobno elektronsko podprto informacijsko pisarno tudi na krajevnem uradu v Šentjerneju.
je tudi koordinator etnološke sekcije društva, kot časovni stroj popeljale nazaj v življenje naših prednikov.
V soboto, 14. aprila, bo lončar Alojz Kržan na prireditvi z naslovom Lončarstvo v dolini pod Gorjanci prikazal starodavno domačo obrt na pravo lončarsko vreteno. “Predstavitev pletarstva in peke kruha bo sledila 21. aprila. Kmečke gospodinje bodo v črni kuhinji Kegljevičeve hiše pripravljale domače dobrote. Oblečene bodo v 'narodno nošo, ki sovpada z okoljem domačije in življenjem na podeželju v času pred sto leti. Ob pokušanju dobrot iz črne kuhinje si bodo obiskovalci pogledali ple-tarska dela Stanka Bratkoviča iz Mihovega,” je razložil Simon. Mesec april bodo sklenili s sobotno predstavitvijo društva kmečkih žena. “Videli boste predice, terice
Elektronsko poslovanje tudi v Mirni Peči in v Dolenjskih Toplicah že poteka od I. januarja (odtlej je mogoče tu oddati vlogo za nove osebne izkaznice), od L marca pa tu izdajajo tudi potne listine. Tako se bo upravna enota izognila pretirani gneči. Kot je spomnil načelnik Preskar, namreč 7. avgusta poteče veljavnost starih potnih listov, zato pričakujejo, da bo večina od 39.000 imetnikov potnih listin na območju upravne enote čakala prav do poletja.
Mirnopeški župan Lah je opozoril, da je pisarna KU na podstrešju in je težko dostopna, zlasti starejšim. Izpostavil je potrebo po skupni informacijski pisarni občine in upravne enote ter izrazil željo, da bi urad odprl vrata tudi ob petkih, ko v kraj prihajajo številni lastniki vikendov. “Tudi država se mora prilagajati potrebam in času (EU) in ne le drugi," je dejal.
B. D. G.
in pevke, od vseh pa boste deležni še pogostitve. Pokažite vašim otrokom, kaj vse je čas od 19. stoletja do danes spremenil!” je povabilo na zanimive in poučne prireditve zaključil Simon Udvanc. Vse prireditve se bodo začele ob 11. uri.
M. ŽNIDARŠIČ
Trije cvičkovi kralji
Velika zlata medalja za renski rizling Damjanu Gorišku
ŠENTJERNEJ - Franc Božič, Jože Smolič in Anica Kos sta kralja in kraljica cvička letnika 2000 tradicionalnega lokalnega ocenjevanja vin, ki gaje pripravilo Društvo vinogradnikov Šentjernej. Njihovim vzorcem je namreč strokovna komisija, ki je pod vodstvom inž. Katarine Merlin ocenjevala cviček, podelila enako najvišjo oceno - 15,84 točke. Med ostalimi vini, ki jih je pod drobnogled vzela komisija z dr. Mitjem Kocjančičem na čelu, je veliko zlato medaljo za renski rizling z najvišjo oceno 18,10 točke prejel Damjan Gorišek, skupno pa so podelili 21 zlatih medalj.
Kot je na sobotni slavnostni podelitvi odličij povedal predsednik društva Jože Smolič, je vesel, da so vinogradniki v oceno prinesli kar 179 vzorcev vin. Kljub temu da sta komisiji izločili malo vzorcev, pa je zbrane pozval, naj delu z vinom, predvsem pa pravilnemu kletarjenju, posvetijo še več pozornosti. Jože Šimončič, vinogradnik in član ocenjevalne komisije cvička, je zadovoljen ugotovil, da so šentjernejski vinogradniki na pravi poti. “Letnik 2000 je bil zelo zahteven za kletarjenje. Vina so bila bogata, za cviček pogosto celo prebogata. Vinogradniki so morali zelo paziti, da so sorte z več sladkorja, kot so modra frankinja in laški rizling, zastopane v manjšem odstotku kot v povprečnih letinah. V nekaterih vzorcih cvička pa sem zaznal sorte, ki ne gredo zraven. Chardonnay, pinot, kerner in muškat motijo,” je povedal in dodal, da v cviček ne sodijo aromatične sorte, zato se morajo vinogradniki držati sortnega izbora, kije zanj predpisan.
Ljudski pesnik in član društva Jože Grgovič je na slovesnosti prebral dve pesmi, spisani posebej za to priložnost, zapel pa je tudi domači Vinogradniški oktet.
M. Ž.
Večer
zborovskega petja
ŠENTJERNEJ - Ljubitelje zborovskega petja, zbrane v osnovni šoli Šentjernej, so v soboto zvečer s programom narodnih in umetnih pesmi navdušili pevke in pevci mešanega pevskega zbora Ajda Orehovica -Šentjernej, ki jih že od samega začetka vodi Milan Pavlič. K sodelovanju so povabili tudi moški pevski zbor Obrtnik iz Lenarta, večer pa so popestrili še učenci šentjernejskega oddelka Glasbene šole Marjana Kozine, ki jih je spremljala profesorica Petra Slak. (M. B.)
Biseri lirike
DOLENJSKE TOPLICE - V Kristalni dvorani tukajšnjega zdravilišča boste v torek, 17. aprila, lahko spoznali bisere poljske in slovenske ljubezenske lirike. Poljske in slovenske pesnike od romantikedo danes bo predstavil Milan Pirker, njihova dela bo recitiral dramski igralec Boris Juh, medtem ko bo za glasbeni del poskrbel moški pevski zbor iz Šmihela pri Novem mestu, ki ga vodi prof. Tone Fink. Prireditev, na katero vabijo poljski veleposlanik, Društvo slovensko-poljskega prijateljstva, topliška občina in tamkajšnje kulturno društvo, se bo pričela ob 20.30.
B. D. G.
SMET'I VSE MANJ-Letošnje spomladanske čistilne akcije v občini Žužemberk se je udeležilo več kot 50 odraslih iz raznih društev in organizacij ter več kot 140 učencev in učiteljev šol Prevole in Žužemberk. Po besedah koordinatorja akcije Vlada Kostevca je so v akciji sodelovali gasilci, ribiči, lovci, člani turističnega in konjerejskega društva, planinci, odbojkarji, kajakaši, rajlarji in drugi. Ugotavljali so, da je zavest ljudi vse večja in je v naravi smeti vse manj, žal pa je še vedno preveč črnih odlagališč, kakršno je veliko odlagališče, ki so ga našli v bližini Žužemberka (na sliki). Zbrane smeti bodo odvažali že ta teden, najprej iz vaških središč in nato še z obrobja. (Foto: S. M.)
NAJBOLJŠA - Ob zbranem prerezu vin tokratnega ocenjevanja stoji na desni eden treh kraljev cvička Jože Smolič, ostalih dveh na podelitev zaradi drugih obveznosti ni bito, in na levi dobitnik velike zlate medalje Damjan Gorišek. (Foto: M. Žnidaršič)
DRŽAVA PRIHAJA K OBČANOM - Ob predstavitvi elektronsko podprtega in razširjenega poslovanja v krajevnih uradih v Mirni Peči in Dolenjskih Toplicah so poskrbeli tudi za krajšo slovesnost. V Mirni Peči so za kulturni program poskrbeli učenci osnovne šole in malčki iz vrtca Veverica. Številni prisotni so si potem ogledali predstavitev sprejema vloge za izdajo potne listine. (Foto: B. D. G.)
Nujni ljudje, ne avtomati
Na podeželju se država ne bo mogla izmazati z avtomati za informacije - Informacijski pisarni
v
Sentjernejske črepinje
GALLUS - Vzreja prvega in pravega šentjernejskega petelina lepo napreduje. Letos je luč sveta zagledalo okoli 300 piščancev križancev tretje generacije, lani pa so del druge generacije bartolomejč-kov v rejo zaupali tudi Kmetijski šoli Grm. Po letu dni opazovanja so mnenja nekaterih dijakov enotna: Gallus Bartholomaeus je res lep in velik petelin, vendar kar neumno trmast. Pri pitju iz skodelice je tiščal glavo vanjo toliko časa, dokler se ni utopil, ker ni zmanjkalo vode. Pa je dejal mož iz društva Gallus Bartholomaeus, društva, ki se je projekta vzreje šentjernejskega petelina tudi lotila: “Ravnanje bartolomejčka je tipično za Šentjernejčana. Če ne zmanjka pijače, se pa utopi.”
NOGOMET 2 - Čeprav so šentjernejski nogometaši ostali brez prostora za treninge in tekme, niso vrgli puške v koruzo. Tako za tekme najamejo igrišče v Krškem ali Brežicah, trenirajo pa na travniku, ki jim gaje na razpolago dal prijatelj nogometa. Travnik se ob deževju kmalu spremeni v njivo, saj teren nima drenaže pa tudi utrjen ni. Po besedah predsednika nogometnega kluba se najmlajši nogometni vrsti nastala neljuba situacija pri rezultatih že pozna, mladinci pa v svoji konkurenci še vedno vodijo. “Vztrajajo, saj hočejo z rezultati pokazati, da so vredni pravega igrišča!” je zaključil.
^	—	s
Škocjanski ovinki
v__________________________/
NOVA MOČ - Škocjanska občinska uprava se je v začetku februarja okrepila z novo sodelavko - profesionalno tajnico, diplomirano pravnico Petro Pozderec. Da je v občino stopila nova moč, so začutili tudi škocjanski svetniki, ki so pohvalili več kot vzorno pripravljeno gradivo za zadnjo sejo občinskega sveta. Simpatična Petra pa ni novinka v občinski službi, izkušnje si je kot županova svetovalka pridobivala na Občini Sevnica.
VINO - Moramo priznati, da zna za prav posebno promocijo dolenjskega vina poskrbeti prvi mož škocjanske občine Janez Pov-šič. Tako je tudi letos na nedavni programsko-volilni konferenci območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto za likof prinesel nekaj litrov vina, pa tudi sicer je iz zagate s svojim cvičkom rešil že marsikaterega gostitelja kakšne prireditve. Prav posebno priložnostno darilo je pripravil tudi za pripadnike slovenske vojske, ki so se udeležili slovesnosti ob 10-letnici mobilizacijske taktične vaje Premik '91 v Šmarjeti. Dal je ustekleničiti in opremiti s spominsko etiketo kar sto litrov te žlahtne kapljice. Izvirno, ni kaj!
Suhokranjski drobiž
v_____________________.____/
INVENTARNA ŠTEVILKA -Kot v posmeh letošnji spomladanski čistilni akciji so številna črna odlagališča smeti, ki nastajajo vsepovsod. Eno takšnih je nastalo prav te dni med Dvorom in Žužemberkom, neposredno nad reko Krko. V kupu smeti so tudi štedilnik, zamrzovalna skrinja in pisalna miza z inventarno številko - SOB Novo mesto 1758. Odpadki, ki jih je neznanec pripeljal pred kratkim, saj so vidne še sledi dovoza, pričajo, da je ekološka zavest nekaterih zelo nizka oziroma je sploh nimajo.
RADIO BLA BLA - Tudi v občini Žužemberk so sklenili, da bodo izdajali svoj lastni časopis. Urednico že imajo, prve številke še ne. Zato pa imajo lokalni radio. Nedavno sta dve trški gospe vsaka s svojega okna na Grajskem trgu premlevali najnovejše dogodke v občini. Ker je od zidov močno odmevalo, so mimoidoči že mislili, da so v občini dobili tudi lokalni radio.
DARILO DRŽAVI - Žužemberk je izrazit primer izredno dobrega partnerstva med državo in občino, so govorili nedavno v Žužemberku. Tesno sodelovanje je rezultat želje, da si ljudje tod olajšajo življenje. Koliko urad pomeni suhokranjskim ljudem, dokazuje bogata proslava s petjem, harmoniko, osnovnošolci in govori. In če že država Suhokranjcem ne da veliko, so dali vsaj oni njej! Tako so opremili prostore in pomagali državi z nakupom računalniške opreme. Uboga uboga država.
Sprehod po Metliki
v________________________
POZABLJIVOST - Kaj si o ureditvi starega mestnega jedra, kakršno so predlagali ljubljanski arhitekti in ki sicer niti ni tako napačna, če bi imeli na voljo vreče denarja, mislijo Metličani, obiskovalcem na nedavni predstavitvi v Ganglovem razstavišču ni uspelo izvedeti. Župan Slavko Dragovan jim je namreč “pozabil” dati besedo.
BENEFIKACIJA - Ko je nedavno predsednik Območne obrtne zbornice Metlika Marjan Cer-janec izročil jugorskemu gostilničarju Petru Badovincu priznanje za njegovo tridesetletno delo v obrti, je tiste, ki jim do takšnega jubileja manjka desetletje, dve ali celo več, dejal, naj si le ogledajo, kakšni bodo, ko bodo imeli za sabo tako dolgoletno delo kot Badovinac. Pogled na živahnega in mladostnega Petra je tiste, ki se ob mnogo let krajšem stažu počutijo že utrujene, navdal z optimizmom, česar ni prezrl niti Cerja-nec. Posumil je, da Badovinac najbrž tako dobro izgleda zato. ker so mu priznali beneficirano dobo, čeprav mu kot predsedniku metliških obrtnikov ni poznano, da bi za gostilničarje v resnici obstajala.
JEZIKI - V Območni obrtni zbornici Metlika so lani načrtovali, da bodo pripravili tečaje tujih jezikov za strežno osebje v gostinstvu. A glej ga, zlomka, tečaje so morali odpovedati, ker ni bilo dovolj prijav! Gostinski delavci so očitno mnenja, da jim znanje tujih jezikov prav nič ne koristi. Najbrž so se spomnili na reveža, ki je prišel v Slovenijo z znanjem sedmih jezikov, a mu to ni prav nič pomagalo, slovenščine pač ni znal.
'	y	S
Črnomaljski drobir
SAMO LITERATOV NE - Semičanom, ki prav sedaj bojujejo bitke o tem, kje bodo v občinskem središču ulice in kako se bodo imenovale, prijateljski nasvet: nikar naj jih ne poimenujejo po slovenskih pesnikih in pisateljih. Metličani in Črnomaljci imajo s takšnimi ulicami same težave, pa naj gre za Cankarjevo cesto v Črnomlju ah Metliki ali za črnomaljski Prešernovo in Župančičevo ulico. Slednja, ob kateri leži tudi ena od dveh črnomaljskih osnovnih šol, bo prišla v zgodovino predvsem po tem, da je zabarikadirana z avtomobilsko pločevino, otroci pa sla-lomirajo, peš, seveda, med parkiranimi avtomobili. Vse skupaj pa izgleda bolj v duhu: “Avtomobili na pločniku, pešci na cesti!"
ČIŠČENJE - Sobotna očiščevalna akcija v črnomaljski občini je bila zares vseobsegajoča in mnogi so se je lotili zelo zavzeto in resno. Tudi dijaki Srednje šole. Tako temperamentno so pometali pred svojo šolo in s tem dvigovali tako goste oblake prahu, da so udeleženci mednarodnega debatnega turnirja komaj našli vhod v šolo. Ha-čih in na zdravje!
Semiške tropine
JAJCA - Semičani so bili izredno veseli, daje Belokranjski muzej iz Metlike po gostovanjih v Žalcu, Novem mestu, Kočevju in Celju pripravil razstavo belokranjskih pisanic tudi v njihovi muzejski hiši. Ker je bilo na ogled na desetine popisanih, podrsanih ali kako drugače okrašenih jajc in ker je tudi čas takšen, da se vse suka okrog pirhov, je pogovor med vedrimi obiskovalci večkrat nanesel na jajca. Tako si tudi semiški župan Janko Bukovec ni mogel kaj, da ne bi v pozdravnem nagovoru ob otvoritvi razstave dejal, naj ljudje kar krasijo jajca. Zagotovo jih ne bo zmanjkalo, saj imajo veliko kokoši. Še sreča, da jajca nese perjad in ne krave, kajti takrat župan ne bi bil tako vzhičen.
JANKO ŽUPAN, JANKO ŽUPNIK - Prav ob otvoritvi prej omenjene razstave v muzejski hiši je bila v cerkvi na drugi strani ceste maša pred skorajšnjo birmo. A v cerkvi je bila takšna gneča, da so se nekateri ob pogledu nanjo na vratih zasukali na peti in se raje odpravili na razstavo. "V vsakem primeru bomo poslušali Janka,“ so iskali opravičilo pred bogom.
AVTOBUSI - Med 7. uro in 13.30 ne pelje iz Semiča v Črnomelj noben avtobus, ker so avtoprevozniki zaradi nerentabilnosti ukinili proge. Semiški svetniki so zato predlagali, da bi se vsi trije belokranjski župani dogovorili o ponovni uvedbi avtobusnih linij. Kaj mislijo, da se bodo župani, ki imajo vsak svoj občinski avto, po novem vozili z avtobusom?!

J 2 J ] /\ 5 I M O Ei C J JN

Staro jedro v očeh arhitektov
Na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo pripravili programsko-urbanistično zasnovo metliškega starega mestnega jedra - Kako vrniti življenje ■ Parkirna hiša na Trgu svobode?
METLIKA - Metliško staro mestno jedro sodi med eno od petih najlepših v Sloveniji. Vendar se število prebivalcev v njem manjša, s tem se praznijo tudi hiše, ki propadajo, stari del mesta pa postaja vse manj privlačen. Zato je metliška občina v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane začela iskati možnosti za ureditev mestnega jedra.
O VOJNt IN ŠE ČEM - Milica Stekovič iz Metlike je pretekli petek v metliškem kulturnem domu skupaj z Matjažem Rusom, ki se je z njo pogovarjal, predstavila svojo prvo pesniško zbirko „Moj ratni dnevnik", ki jo je izdata v samozaložbi in ob pomoči sponzorjev. Čeprav piše že od osnovne šole, pa so objavljene pesmi nastajale v zadnjem desetletju. Navdih zanje so ji dajali vojna, begunci, seveda pa piše tudi o družini, ljubezni, prijateljstvu. Svinčnik vzame v roke, kadar ji je najtežje pri srcu, zato se, čeprav vedra po srcu, v pesmih loteva predvsem žalostnih tem in si na ta način lajša bolečine. Prav sedaj zaključuje tudi prozno delo, prepleteno s poezijo, ki govori o bolečinah mater ob izgubi otrok. (Foto: M. B.-J.)
V DOBLIČICI ŠE VELIKO DELA - Preteklo soboto so v metliški in črnomaljski občini pripravili čistilno akcijo, ki so se je udeležiti številni člani društev, dijaki, učenci in mnogi drugi krajani. Črnomaljskim ribičem so pri čiščenju struge Dobličice letos priskočili na pomoč člani Društva za podvodne aktivnosti Bele krajine, vendar so imeli premalo časa, da bi lahko z rečnega dna potegnili vso nesnago. Zato so se že dogovorili z ribiči, da bodo pripravili še kakšno čistilno akcijo, na katero bodo povabili tudi potapljače z drugih koncev Slovenije. Sicer pa so prav ribiči ugotovili, da je na rečnih bregovih vsako leto manj smeti, kar pomeni, da ljudje 'le postajajo vse bolj ekološko osveščeni. (Foto: M. B.-J.)
Prvi korak je projekt z naslovom “Variantna programsko-urbanistič-na zasnova starega mestnega jedra v Metliki", ki ga je pred tednom dni v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu predstavil odgovorni vodja projekta doc. dr. Boris Leskovec s sodelavci. Naloga je nastajala eno leto, v njej je sodelovalo osem strokovnjakov, ugotovitve in predloge pa so zapisali v 175 strani debeli knjigi. Največjo pozornost so namenili vračanju življenja v staro mestno jedro ter urejanju prometa in poudarjanju historičnih kvalitet.
Arhitetki so veliko časa namenili inventarizaciji in vrednotenju nepremičnin na vseh treh trgih, saj so posneli kar 75 hiš. Predlagajo, da bi tam, kjer so danes propadajoče hiše, zgradili pet novih zgradb. Spodnje prostore bi namenili trgovsko-uslužnostnim dejavnostim, zgornje pa stanovanjem za najmanj 20 mladih družin. Po njihovem mnenju predstavlja velik problem v starem jedru tudi promet, zlasti mirujoči, saj so našteli kar 176 parkirnih mest, po trgih pa čez dan v povprečju parkira po 120 avtomobilov. Zato so predlagali parkirni prostor za gradom, na
Na izlet v Ljubljano
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi v soboto, 21. aprila, predšolske in šolske otroke ter njihove starše na izlet v Ljubljano. Ogledali si bodo lutkovno igrico “Zgodbe iz gozdička” in obiskali živalski vrt. Prijave zbirajo na OZPM do zasedbe avtobusa, a najpozneje do 13. aprila.
Trgu svobode pa bi pod parkom zgradili parkirno hišo za 77 avtomobilov.
Vsakemu od trgov so predvideli tudi svojo namembnost. Tako naj bi bil Partizanski trg trgovski, Trg svobode prireditveni, Mestni trg pa sejmarsko-gostinski. Po mnenju dr.
Leskovca bi moral svoje povedati tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. V nadaljevanju pa bi uredili urbanistične dokumente, za katere bi morala občina predvideti denar. “Metliško staro mestno jedro s svojo kvaliteto prerašča občinske in belokranjske meje, zato bi bilo prav, da bi občina za njegovo urejanje kandidirala tudi za državna in mednarodna sredstva," pravi dr. Leskovec. m. BEZEK-JAKŠE
Srednja šola brez vpisa
Tekstilna šola, edina srednja šola v metliški občini, v novem šolskem letu brez prvošolcev - Bo zaživel nov program?
Stiska črnomaljskih vrtičkarjev
Dvajset oddelkov črnomaljskega Vrtca Otona Župančiča kar na štirih lokacijah - Namesto obnove bodo zaradi slabe gradnje trakt loškega vrtca morali kar porušiti ■ Mala šola jeseni v loški šoli
ČRNOMELJ - Res je, da je v Črnomlju število otrok, vključenih v vrtec, še vedno pod slovenskim povprečjem, vendar je zanimanje staršev za organizirano vzgojo in izobraževanje vse večje. Celo tako veliko, da je prostorska stiska v črnomaljskem vrtcu Otona Župančiča tolikšna, da imajo poleg oddelkov v vrtcih na Čardaku in v Loki oddelke tudi v osnovni šoli Loka ter v kontejnerjih na Majerju, pred časom pa so imeli najete še prostore Karitas v starem mestnem jedru.
manju za varstvo v vrtcu mogoče sprejeti vse otroke.
M. B.-J.
METLIKA - V Tekstilni šoli Metlika so letos že drugo šolsko leto poskusili z vpisom v nov program oskrbnik, le da so tokrat informiranje učencev in staršev zastavili še načrtneje kot pred letom dni. Poleg tega, da so obiskali belokranjske in dolenjske šole, so posneli še video kaseto, pripravili promocijski material ter poskrbeli za medijsko predstavitev.
Kljub vsemu trudu je bilo zanimanje za program oskrbnika premajhno, da bi lahko odprli oddelek. “Spoznavamo, da tako otroke kot njihove starše bolj kot konkretni poklici zanima splošno izobraževanje, ki odpira več vrat za nadaljnje šolanje," je iz izkušenj povedala ravnateljica metliške Tekstilne šole Branka Klarič. Po 35 letih, odkar šola obstaja, pa letošnjo jesen prvič ne bo niti 1. letnika programa krojač-šivilja, prav tako pa tudi ne L letnika skrajšanega programa za pomočnika konfekcionar-ja, medtem ko bodo poskusili s 4. letnikom nadaljevalnega programa konfekcijskega modelarja.
Zanimanje za tekstilne poklice zadnja leta upada po vsej Sloveniji, saj že lani ni bilo razpisa za tekstilnega tehnika, sedaj pa je v devetih tekstilnih šolah po vsej državi za tri razrede prijav za L letnik programa krojač-šivilja. “Vendar se v naši šoli zavedamo, da je srednja šola v metliški občini in ob meji pomembna, zato nismo vrgli puške v koruzo in ne obupujemo, pač pa se še vedno trudimo za njen obstoj. Z
ministrstvom za šolstvo, znanost in šport se dogovarjamo o različnih rešitvah. Tako smo pripravili anketo za sedmošolce na belokranjskih in dolenjskih osnovnih šolah o tem, ali bi jih pri nadaljevanju šolanja zanimal kateri od 4-letnih strokovnih programov, ki jih na Dolenjskem in v Beli krajini še ni," je pojasnila Klaričeva. Na izbiro so jim ponudili vzgojitelja predšolskih otrok ter turističnega, aranžerske-ga, prometnega in tekstilnega tehnika. Če bo za katerega od programov večje zanimanje, se bo Tekstilna šola z ministrstvom dogovorila o začetku novega programa.
M. B.-J.
Semiški igralci v Metliki
METLIKA - Tukajšnja Ljudska knjižnica in območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta prireditve v aprilu strnili v misel “Biti ali ne biti (na prireditvi) ni več vprašanje, ampak odgovor”. Prva aprilskih prireditev je bila pretekli teden, danes, 12. aprila, pa bo ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu gostovala igralska sekcija Kul-turno-umetniškega društva Jože Mihelčič iz Semiča. Predstavili se bodo s komedijo v treh dejanjih Vdova Rošlinka, s katero so doslej že nekajkrat uspešno nastopili pred domačim občinstvom, gostovali pa so tudi v Gradcu. Na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, pa bodo ob 15. uri člani metliške folklorne skupine Ivan Navratil na Trgu svobode "zavirali koio”. Pridružila se jim bo tudi Mestna godba in še kdo.
V Vrtcu Otona Župančiča so načrtovali, da bodo letošnjo jesen pričeli z devetletko v osnovni šoli Loka, saj bi s tem v vrtcu pridobili tri oddelke. Vendar bo devetletka stekla šele leto pozneje. Ker pa so se tudi na občinski upravi zavedali izredne prostorske stiske v črnomaljskem vrtcu, so se že leta 1999 dograditev loškega vrtca prijavili na razpis ministrstva za šolstvo, znanost in šport za obdobje od leta 2000 do 2004. Od 104 prijavljenih so se Črnomaljci uvrstili na 18. mesto.
Na občinski upravi so upali, da bodo letos pripravili dokumentacijo za adaptacijo trakta v loškem vrtcu. Izkazalo pa seje, dajo bodo
morali pripraviti v dveh delih. Po pisnem mnenju strokovnjakov bodo morali zaradi nekakovostne gradnje trakt, ki naj bi ga obnovili, porušiti in zgraditi na novo. Po besedah ravnateljice Dragice Valenčič naj bi to naredili še letos, medtem ko naj bi prihodnje leto vrtec v Loki dogradili ter s tem pridobili 4 nove oddelke. Tudi črnomaljski svetniki so se strinjali, da na ministrstvu kandidirajo za interventna sredstva, iz občinskega proračuna pa bodo namenili denar za projektno dokumentacijo.
Svetniki so se strinjali tudi, da prihodnje šolsko leto oddelke male šole preselijo v loško osnovno šolo. Tako bo kljub povečanemu zani-
Vesna Ličen športnica leta 2000
Učenka 7. razreda semiške osnovne šole Vesna Ličen v kategoriji starejših deklic brez licence državna prvakinja v športnem plezanju - Premajhna plezalna stena v Semiču
SEMIČ - Tukajšnji župan Janko Bukovec je včeraj podelil nagrade selniškim športnikom preteklega leta. Prvo nagrado si je prislužila športna plezalka Vesna Ličen, drugo nagrado Natalija Konda, ki se že šest let ukvarja z motošportom, tretjo pa strelec Marku Lativoviču.
BELOKRANJSKE PISANICE NA OGLED- Pretekli konec tedna je Belokranjski muzej iz Metlike pripravil v semiški muzejski hiši razstavo o belokranjskih pisanicah. V svoji bogati zbirki jih ima okoli petsto, Semičanom pa so jih pokazali dvesto. Ob tej priložnosti se je direktorica muzeja Andreja Brancelj Bednaršek zahvalila selniškemu županu Janku Bukovcu, ki je skupaj z metliškim in črnomaljskim županom prevzel pokroviteljstvo ob 50-lel-nici muzeja. Razstavo je odpri predsednik Skupnosti muzejev Slovenije Zdenko Picelj, zapele pa so adlešiške pevke. (Foto: M. B.-J.)
Čeprav je športno plezanje v Semiču manj poznano, pa osnovnošolci kljub slabim pogojem za trening dosegajo dobre rezultate. Še posebej izstopa Vesna Ličen, ki je že leta 1998, ko je tukajšnja osnovna šola na državnem prvenstvu v Škofji Loki ekipno osvojila 2. mesto, v močni konkurenci zasedla 4. mesto. V letošnjem šolskem letu pa je dokazala, da v svoji kategoriji sodi v slovenski vrh. Na področnem prvenstvu je osvojila L mesto in se uvrstila v finale v Radovljici, kjer je v kategoriji starejših deklic brez licence postala državna prvakinja, pred drugouvrščeno pa je imela 60 centimetrov prednosti. Ličenova ne zanemarja tudi drugih športov. Za svojo šolo tekmuje v odbojki, športni orientaciji, pohodništvu in teku ter s sošolci dosega dobre rezultate tako ekipno kot posamično. Vendar športni pedagog na šoli Sašo Mirosavljevič ugotavlja, daje semi-ška plezalna stena že premajhna, saj zadostuje le za osnovni trening moči. Potrebovali bi višjo steno s previsom, kakršne so na tekmovanjih. Zanimanje za športno plezanje je namreč med semiškimi osnovnošolci veliko, zato bi bilo škoda, da bi vse padlo v vodo prav zaradi premajhne stene.
Natalija Konda je začela nizati uspehe leta 1996, ko je na državnem prvenstvu v motokrosu v razredu 80 ccm dosegla 2. mesto. Leto pozneje je v pokalu skuter-CHD zasedla v skupni uvrstitvi na državnem prvenstvu 1. mesto, medtem ko je bila leta 1998 v su-
PREMAJHNA STENA - Semiška športnica leta Vesna Ličen in njen trener Sašo Mirosavljevič (na foto-grafiji) in še kdo v Semiču upajo, da bodo v športni dvorani dobili večjo plezalno steno s previsom. Seveda računajo na pomoč sponzorjev. Če se jim bo želja uresničila, bo Semič lahko postal center za športno plezanje za Dolenjsko in Belo krajino. (Foto: M. B.-J.)
perkrosu Alpe Adria v kategoriji 80 ccm tretja. Leta 1999 se je na svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu 80 ccm v GailSorfu kot edina ženska v tej disciplini in na svetovnem prvenstvu sploh uvrstila v finale. Lani je pričela tekmovati na cestnih hitrostnih dirkah. Je edina ženska, ki nastopa na CHD dirkah državnega prvenstva in tekmah Alpe Adria. Na državnem prvenstvu je bila v skupni uvrstitvi druga, na tekmah Alpe Adria pa dvakrat tretja.
Marko Lativovič je kot član Strelske družine Semič na lanskem državnem prvenstvu v Lendavi med 103 strelci za zmagovalcem zaostal le za 2 kroga ter s 185 krogi zasedel 2. mesto med pionirji.
M. B.-J.
Medobčinska revija mladih gledališčnikov
SEMIČ - V ponedeljek je bila v tukajšnjem kulturnem domu 2. medobčinska revija otroških gledaliških skupin Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Gledališka skupina OŠ Mirna se je predstavila z Mir-namiško, dramska skupina OŠ Dolenjske Toplice s Sneguljčico in sedmimi palčki, dramski krožek OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja z Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna, dramska skupina 8. a razreda OŠ Semič pa z Lahko noč, hudoba.

IZ M A S J H O 3 C I M
MMtf
Drobne iz Kočevja
Kočevska sedaj tudi na internetu
Na Centru za promocijo in razvoj turizma so izdelali predstavitveno stran Kočevske - Rubrika Skupaj z vami je povabilo k sodelovanju
KOČEVJE - Vasja Marinč, Rok Kovačič inJMilorad Draganič kot pobudnik so se v začetku februarja letos lotili izdelave predstavitvene strani Kočevske na internetu. Še isti mesec se je pod naslovom www.kocevie.si kočevska stran že pojavila na internetu, v teh dneh, ko bosta dokončana prevoda v nemščino in angleščino, pa bo vpisana tudi v svetovne spletne iskalnike.
REVIJA GLASBENIH ŠOL DOLENJSKE - V dvorani Ideal centra v Ribnicije v četrtek zvečer potekala revija glasbenih šol dolenjske regije. Na že tradicionalni prireditvi, ki jo je letos organizirala Glasbena šola Ribnica, se je številnemu občinstvu predstavilo preko 50 mladih glasbenikov iz osmih glasbenih šol: Črnomelj, Brežice, Kočevje, Krško, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Ribnica. Na posnetku: duet kitar, Polonca Žerjav in Marko Ferlan, iz Glasbene šole Brežice, ki je bila gostiteljica revije lani. (Foto: M. L.-S.)
In predsednika izvoljen M. Nosan
Gost programsko-volilne konference ZLSD v Ribnici tudi poslanec Janko Veber
RIBNICA - Območna organizacija ZLSD s sedežem v Ribnici združuje članstvo občinskih organizacij iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Z enoletnim zamikom je bila 6. aprila volilno-pro-gramska konferenca, na kateri je dosedanjega uspešnega predsednika Lada Orla zamenjal Matjaž Nosan, podpredsednik je postal Janez Ravnikar in tajnica Alenka Arko.
Dosedanji predsednik Lado Orel seje v svojem poročilu dotaknil vseh aktivnosti, predvsem pa podal izčrpno analizo zadnjih volitev, povedal, da imajo v vseh občinah svetnike iz ZL, da se članstvo v zadnjih letih ni bistveno spremenilo, ustanovitev mladega foruma pa naj bi bila naloga novega vodstva. Med članstvom ni bilo opaziti pretirane samoiniciativnosti, ki naj bi bila podlaga za večjo aktivnost celotne organizacije.
Novi predsednik Matjaž Nosan je nanizal kar nekaj načrtov za bodoče delo, predvsem pa je menil, daje potrebno vzpostaviti stike z znanimi simpatizerji stranke, ki sami nekako ne najdejo stika z njo. To nalogo si je zadal kar sebi in priporočil vodstvom vseh treh občinskih organizaciji, da bi skrbele za pogostejše medsebojne stike. Menil je, da je potrebno premišljevati tudi že o prihodnjih lokalnih volitvah.
Janko Veber, ki je govoril v imenu republiškega predsedstva stranke, je razložil usmeritve, ki se oblikujejo in pripravljajo za kongres, ki bo 9. in 10. junija v Kopru. Med
drugim seje dotaknil usklajevanja vatikanskega sporazuma, za katerega meni, da je potreben popravkov, ker tak, kot je, preveč posega v naš pravni sistem.
A. KOŠMERL
“Kočevje na internetu ni imelo resne strani, na katero bi bili lahko ponosni,” pravi Milorad Draganič, ki si je kot eno svojih prvih nalog v.d. direktorja Centra za promocijo in razvoj turizma Kočevske zastavil, da bo kočevska občina dobila kar se da dobro spletno stran. Skupaj s kolegoma, ki ju je navdušil za zamisel, so temu sledili tako pri določitvi vsebine strani kot pri uporabi slikovnega gradiva. Skoraj vse fotografije so, kot pravi, vrhunski posnetki, pomembno pa je tudi, dodaja, da so tako kot vse ostalo, tudi fotografije delo domačih avtorjev (Konečnika, Pelca in Černača).
“Naš namen je bil, da predstavimo Kočevsko z njeno zgodovino in delom, hkrati pa tudi vse tisto, kar je in bi utegnilo biti zanimivo tudi za turiste,” pravi Draganič. Tako tvorijo spletno stran rubrike, kot so občina, zgodovina, gospodarstvo, turizem, kultura in društva, šport,
Navezali gospodarske stike
Kočevska delegacija obiskala Zrenjanin, v kratkem bodo Jugoslovani vrnili obisk - Uspšena navezava stikov za Sinpo
KOČEVJE - Od prvega do tretjega februarja se je v Zrenjaninu v Zvezni republiki Jugoslaviji mudila trinajstčlanska delegacija iz Kočevja, ki jo je vodil župan Janko Veber. V njej so bili predstavniki nekaterih zasebnih podjetij, ki so bivanje v tem vojvodinskem mestu izkoristili predvsem za navezovanje poslovnih stikov. Predstavniki občine Zrenjanin, ki šteje okrog 180 tisoč prebivalcev, bodo 17. aprila obiskali mesto ob Rinži. V njihovi delegaciji bodo tudi nekateri zvezni, republiški in pokrajinski poslanci ter močna gospodarska zasedba podjetja Jugo drvo iz Beograda. S slednjim je podjetje Sinpo pred kratkim ustanovilo skupno podjetje JugoSinpo, predvsem za nastope na trgih tretjih držav. Na desetem mednarodnem sejmu v Novem Sadu so prejšnji teden prejeli zlato medaljo za laboratorijsko pohištvo, v načrtu sta tudi dve obetavni naložbi, in sicer opremljanje Inštituta za tehnologijo in higieno mesta v Beogradu, in sicer pred boleznijo slinavke, parkljevke in norih krav. Beograjski inštitut je eden največ-
jih v Evropi. Skupno podjetje je tudi na dobri poti, da pridobi dela pri opremljanju laboratorijev beograjskega vodovoda v Makišu, ki S pitno tekočino oskrbuje 2,5 milijonav prebivalcev glavnega srbskega mesta.
Za Sinpo je bil februarski obisk v Zrenjaninu več kot uspešen, saj so podpisali predpogodbo o opremljanju tamkajšnjega kliničnega centra, ki zaposluje tri tisoč delavcev. Prihodnji teden, torej ob obisku delegacije Zrenjenina, v kateri bo tudi direktor kliničnega centra in zvezni poslanec Zlatomir Koz-lovački, bodo podpisali pogodbo, vredno tristo tisoč mark.
“Gre za zelo pomembne projekte, v katere bo podjetje Sinpo vključilo tudi druge kooperante iz Kočevja in iz ostale Slovenije. Da smo lahko prišli na te trge, je izključna zasluga gospoda Miroslava Miškoviča, ki v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo vodi več investicij, v katere je vključena tudi država,” je povedala Jadranka Jančič, direktorica podjetja Sinpo.
M. G.
Od gradu, preko hlevov do trga
Se ta mesec se bodo v Kostelu odločali o predlogu za ureditev celotnega grajskega kompleksa - Del gradu bi lahko zaživel že čez pet let
KOSTEL - Država bo letos v urejanje gradu Kostel vložila najmanj 50 milijonov tolarjev. Ob takšni dinamiki državnih vlaganj bi lahko, kot meni kostelski župan Valentin Južnič, dei gradu, v katerem predvidevajo ureditev muzeja, gostinskega lokala in reprezentančnih prostorov, zaživel že v prihodnjih petih letih.
Predvidoma še ta mesec bodo kostelski svetniki obravnavali razvojne usmeritve občine, med katerimi bo tudi predlog za ureditev grajskega kompleksa, ki obsega zgornji in spodnji grad, cerkev sv. treh kraljev, bivše grajske hleve in naselje za grajskim obzidjem. “Kompleks želimo obnoviti kot celoto in v ta namen smo lani tudi ustanovili fundacijo Grad Kostel,”
Valentin Južnič
pravi Južnič, kije poleg predstavnikov podjetij Gozdarstvo Grča, IM Tours ter Comnet Global podpisal listino o ustanovitvi fundacije kot župan in lastnik podjetja Castel-lum.
Občina Kostel je oktobra lani od M-KG Kočevje odkupila bivše grajske hleve. Za tri objekte s skupno preko 300 kv. metri in 2 tisoč kv. metri zemljišča bo v petih letih Mercatorju plačala 23 milijonov tolarjev. Za občino je to pomembna pridobitev, saj ji bo, kot pravi Južnič, omogočilo uresničitev njenih prizadevanj za razvoj turizma. Na območju donedavnega Grajskega hrama naj bi namreč uredili informacijski center za grad in bodoči regijski park, gostinski lokal, center za ekološko kmetovanje in nekaj apartmajev za goste. Tu naj bi bil tudi novi sedež občine in fundacije, kateri pa naj bi, kot pravi Južnič, tudi država prenesla v upravljanje grad.
izobraževanje in obveščanje, pa tudi galerija, v kateri se lahko predstavljajo domači umetniki, koledar prireditev, ki ga objavljajo za mesec vnaprej, ter rubrika Skupaj z vami, ki je namenjena vsem, ki želijo sodelovati ali kakorkoli pri-
Milorad Draganič
spevati k temu, da bi bila predstavitvena stran Kočevske še boljša. Stran namreč še ni dokončana in jo bodo še dopolnjevali, pri čemer pa si želijo, kot pravi Draganič, da bi obiskovalcem lahko omogočili, da bi si preko interneta sami rezervirali nočitve, ter da bi bile informacije o prireditvah zainteresiranim na voljo tudi preko prenosnega telefona.
M. L.-S.
Gorje premaganim
DOBREPOLJE - Kipar Drago Košir bo od 7. do 17. aprila razstavljal svoje reliefe v občinski dvorani na Vidmu v Dobrepolju. Otvoritev razstave, ki ima naslov Vae victis oziroma Gorje premaganim, je bila minulo soboto, organizira pa jo Turistično društvo Dobrepolje. Na njej je prikazanih 24 del o zmagovalcih in poražencih od Ramzesa II., Aleksandra Velikega, Spartaka, Masade in Dikokleciana preko Samuela Makedonskega, Džingiskana, Kosovske bitke itd. (Indijanci, kmečki punti, revolucije, svetovne vojne, Hirošima, Gandhi) pa do zadnjih vojn v Sloveniji in na Balkanu. S to razstavo je umetnik Košir sodeloval že v raznih krajih po Sloveniji.
VELIKONOČNA RAZSTAVA - Članice društva podeželskih žena Nežica iz Kostela so v prostorih stare šole v Vasi postavile na ogled velikonočno razstavo z naslovom "h skrinjice naših babic in dedkov". Posebno pozornost so pritegnila oblačila - tudi narodne noše - stare okrog 150 let - premožnih kostelskih družin, posteljnina, prti, otroška zibelka, kuhinjski pribor in še kaj. Članica društva, ki šteje 31 zelo prizadevnih žensk, Marija Južnič, je povedala, da imajo po vaseh v zaprašenih kleteh še veliko starih predmetov in opreme, ki oa jih bodo prikazali na naslednjih razstavah. Na razstavi so sodelovale tudi članice hrvaškega društva Kupa, s katerim imajo Kostelke že nekaj let zelo tesne stike. (Foto: M.G.)
Je to začetek konca Sinlesa?
V tovarni le še 16 delavcev - Potoška industrija sesuta
"Vzporedno z obnovo spodnjega gradu, kjer bi uredili prostor za kulturne prireditve, po prenovi pa podeželski dvorec, namenjen zahtevnejšemu poslovnemu turizmu, bi potekala tudi obnova cerkvice,” pravi Južnič in dodaja, da bi če bi vse zaživelo tako, kot so si zamislili, v cerkvici opravljali tudi poroke. Ustrezno urejanju vseh drugih objektov bi v dogovoru z lastniki uredili tudi hiše za grajskim obzidjem. Zaradi njih je zato, ker v njih še vedno živijo ljudje, kostelski grad tudi posebnost na Slovenskem.
M. L.-S.
Financiranje političnih strank
VIDEM - DOBREPOI JE - V občini Dobrepolje so sprejeli sklep o načinu financiranja političnih strank, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta. Višina sredstev, ki pripada tem političnim strankam, znaša 25,33 tolarja na glas volivca, ki je veljavno glasoval. Največ sredstev bo tako dobila SLS+SKD, ki ob prejšnjih volitvah še ni bila združena, precej manj pa pripada strankama SDS in LDS.
LOŠKI POTOK - Pred dobrimi petimi leti je šel takrat Inlesov obrat po stavki v stečaj. Že takrat se je govorilo, da mesečno pridelajo več sto tisoč mark izgube. Danes so mnenja o potrebnosti stečaja deljena. Res je bil obrat v določenih zagatah, ki so se nabirale postopno vse od časov, ko so del vitalne proizvodnje prenesli v Ribnico, preostala proizvodnja pa vse bolj tehnološko zaostajala.
Kakorkoli že, to najstarejše poto-ško podjetje, ki je nastalo daljnega 1852. leta kot ena prvih parnih žag v tedanji Avstriji, je imelo in še ima poseben emocialni naboj, saj je več kot 140 let dajalo kruh številnim rodovom. Mnogo odrekanj je bilo potrebno, da je sama žaga po drugi vojni prerasla vsaj za tiste čase v eno večjih lesnoindustrijskih obratov in ob stečaju zaposlovalo 212 delavcev.
Resnici na ljubo povedano, je vsak delavec stečaj doživljal po svoje, kar veliko pa je bilo zahtev, naj obrat kupi občina. To se seveda ni zgodilo. Ali občina ni imela zakonske podlage ali pa jo usoda delavcev ni zanimala. Mimogrede: že po stečaju tega obrata je podobna usoda doletela šivalnico, obrat Saturnusa in še nekoliko prej Riko, ki danes sicer še proizvaja, a z mnogo manj zaposlenimi.
Tako je bil Inlesov obrat prodan privatniku. Zaposlitev z izredno mi-zernimi plačami je dobilo komaj kaj več kot 50 delavcev, ki so nadaljevali z okrnjenim starim programom, ki je imel še to slabost, da domači les, ki tako rekoč visi nad obratom, ni bil primeren za to proizvodnjo. Morda je bil še največji udarec tudi za druge
občane, ko so ustavili visoko zmogljivo žago, ki je v času Inlesa predstavljala paradnega konja, tokrat pa z izgovorom, da se razrez lesa ne izplača.
Kakšen namen je imel z obratom novi lastnik, ni nikoli pricurljalo v javnost, še manj pa, kakšen status so imeli zaposleni, ki jih je pred dnevi kar trideset postavil na cesto. O tem, kaj to pomeni zanje, za njihove družine in končno za ves kraj, pa komentar skoraj ni poteben. Če k temu prištejemo še podoben obrat v Pod-preski, ki stoji že četrto leto, potem lahko mirne duše zatrdimo, da je potoška industrija sesuta tn se po-toškim delavcem pišejo vse bolj črni
A. KOŠMERL
Letos nižji proračun
VIDEM - DOBREPOLJE - Dobrepoljski proračun je letos manjši od lanskoletnega za okoli 50 milijonov tolarjev, predvsem zaradi ukinitve samoprispevka pa tudi zaradi drugačnega razmerja med občino in državo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s predlagano vrednostjo točke lahko nadomesti le okoli polovico vrednosti samoprispevka, zmanjšali pa so se tudi drugi lastni viri na različnih postavkah. Stari način pridobivanja državnih sredstev se spreminja, kako bo deloval novi, pa še ne vedo. Zato državne pomoči, predvsem na račun demografske ogroženosti in nerazvitosti, zaradi vključitve v ljubljansko urbano regijo ne pričakujejo. Sredstev iz regionalnih projektov pa v letošnjem letu verjetno ne bo.
MESTNA PLOŠČAD - Na ne ' ravno velikem prostoru mestne ploščadi v Kočevju (ta pa bo še manjši, če se bo nadaljevala praksa izpred nekaj dni, ko se nekemu mladeniču ni ljubilo čakati v koloni pred semaforjem in je zato pri stavbi kavarne zapeljal s svojim temno rdečim avtomobilom kar na pločnik in nato po ploščadi do Name in od tu na parkirišče!) se bodo za naklonjenost gostov potegovali kar trije ponudniki: poleg slaščičarne in gostinskega lokala ob njem letos prvič ponovno po dolgih letih tudi kavarna. Lastniki vseh treh lokalov so že izkoristili prve tople dni letošnje pomladi in na prostor pred lokali postavili mize in stole. Priložnost, da se naužijejo prijetne toplote sončnih žarkov, pa so izkoristili že prvi gosti in zasedli tudi zadnje štiri nove mize na kamnitem odru ploščadi, ki so jih postavili prejšnji teden. Gostje pa so na žalost, imeli že tudi priložnost biti zgroženi, ko je mimo njih zapeljal omenjeni neučakani voznik. Vendar policistov tedaj, ko bi jih potrebovali, ni bilo od nikoder!
Naftni madež na Rinži
KOČEVJE - V sredo, 4. aprila, so bili kočevski gasilci obveščeni o naftnem madežu na reki Rinži. Plaval je od Marofa proti mestu v dolžini dveh kilometrov. Gasilci so pri stavbi krajevne skupnosti in pri avtobusni postaji postavili lovilce (plavajoče pregrade) in tako preprečili še večje onesnaženje Rinže. Nafta, ki naj bi se izlila v bližini Marofa, doslej ni povzročila večje škode.
Ribniški zobotrebci
DRUGA ZAPOREDNA ZMAGA - Brat in sestra Irena in Jože Andoljšek iz Velikih Poljan ter Ema Adamič iz Grabna so tudi na letošnjem državnem kmetijskem tekmovanju pokazali največ znanja. Z lanskoletno zmago na finalnem kvizu Mladi in kmetijstvo so Kmetijskemu zavodu Ljubljana in ribniški Kmetijski svetovalni službi “naložili breme” organizacije letošnjega državnega tekmovanja. Čeprav po drugi zapovrstni zmagi ribniške ekipe in s tem tudi velikem ponosu in veselju domačinov in organizatorjev letošnje prireditve, ti še niso vedeli povsem natančno povedati, kje bo tekmovanje potekalo prihodnje leto, pa je najverjetnejše, da bo v Krškem. Tričlanska ekipa mladih iz Krškega je namreč zbrala skupno samo točko manj kot nepremagljivi Ribničani.
Denar za drugega otroka
SODRAŽICA - Pred leti so se v številnih slovenskih občinah spomnili, da bi lahko po svojih močeh spodbujali povečanje prebivalstva na svojem območju. Tudi v občini Sodražica so lani sklenili, da bodo vsakemu troku ob rojstvu kot enkraten prispevek podarili knjigo. V minulem letuje v novi občini na svet privekalo 17 novorojenčkov, torej dovolj za en razred. Občinska uprava je letos šla nekoliko dlje in ob izdatni podpori občinskega sveta odločila, da bo poslej še večje pozornosti deležen drugi otrok v družini. Prvi bo še naprej prejel knjigo, drugi petdeset tisoč tolarjev, naslednji, torej tretji, deset tisoč več in tako naprej. Pri izračunu se da ugotoviti. da občina predvsem spodbuja rojstvo drugega otroka, v proračunu pa se bo našel denar tudi, če bodo imele mlade družine po pet otrok. Primer, ki je vreden posnemanja tudi v drugih občinah.
Kostelski rižni
OČIŠČEVALNA AKCIJA je lepo uspela. Udeležilo se je je okoli 300 domačinov, ki so skupaj z 20 ribiči zbrali za kakih 10 kamionov raznih odpadkov, urejali so križišča, okolico turističnih ko-zolčkov in površine okoli svojih stavb. Po akciji, kije bila posvečena svetovnemu dnevu zemlje in voda, so imeli prijateljsko srečanje v gostišču Samsa na žagi, kjer so se dogovarjali tudi za nadaljnje akcije.
TEKMOVANJE V RAFTU -Na Kolpi pri Osilnici je bilo te dni drugo državno prvenstvo v raftu. Udeležilo se ga je osem ekip. V spustu je zasedla ekipa iz Kostela četrto mesto, v slalomu pa so bili zadnji.
PRIPRAVE NA POHOD - Ko-stelci se pripravljajo na četrti pohod po kostelski grajski poti, ki bo na dan upora proti okupatorju, 27. aprila. Start in cilj bo na Žagi.
Trebanjske iveri
BO OSTALO PRI VERBALNEM? - Za 18. sejo trebanjskega občinskega sveta smo novinarji prejeli skoraj 2 kilograma gradiva. Nekateri svetniki so bili prepričani, ko so dobili ta “Špeh” domov, da je papirja vsaj za 3 kilograme. Morda so pa oni, ker so pač posvečeni, dobili kaj več te solate. Te jim predstavniki sedme sile sploh ne zavidamo. Upamo, da po seji ne bodo vidne posledice, kakšnega drugačnega občevanja, kot je verbalno. Kajti tudi mlatenje s papirjem ima lahko posledice, podobno kot mlatenje prazne slame. Namreč, da se nič ne zgodi, ali kot pravijo: “Psi lajajo, karavana gre pa dalje...”
NADZORNI SVET DELA PROTI KOMUNALI!? - “Spoštovani gospod župan, spoštovani svetniki, sprašujemo vas, zakaj volje nas, delavcev Komunale Trebnje, nadzorni svet na spoštuje. Zakaj nas ignorirate? Vztrajamo, da na občinskem svetu sledite pri odločanju o statutu našemu soglasju oziroma naši volji.” Dobesedno tako so zapisali svoje pripombe delavci in člana nadzornega sveta Komunale Marjan Bregar in Nuša Strel na sprejem statuta podjetja. Svet delavcev Komunale je dobil v roke le osnutek statuta, ki ga je pripravila občinska uprava, ne pa tudi osnutka, ki ga je pripravil nadzorni svet. Nadzorni svet (Alojz Kastelic, Marjan Pavlin, Justina Pančur) je preglasoval predstavnika delavcev, zato so se delavci zgražali nad ignorantskim načinom dela omenjenih članov NS, “saj očitno delujejo proti nam delavcem in našemu podjetju”. Še bo vroče...
Glasbeni recital
TREBNJE - V okviru cikla prireditev ob 25-letnici Glasbene šole Trebnje je šola v torek, 10. aprila, povabila ljubitelje dobre glasbe na glasbeni recital violinistke Maje Bevc ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal - Rus.
Sevniški paberki
MORALA TATOV?! - Zadnjič nas je poklical bralec, razkačen zaradi tega, ker so tisto popoldne nepridipravi vlomili v dva osebna avtomobila, ki sta bila parkirana na sevniškem pokopališču. Bralec se je razburjal, češ, kako so si lopovi drznili vlamljati celo med pogrebom... Če bi tatovi kaj dali na moralo, sploh ne bi kradli! No, razveseljivo je vsaj to, da so trije Hrvati, ki imajo na vesti poleg bogokletnih vlomov v Sevnici (kradli pa so predvsem torbice, denarnice in osebne dokumente), še podobne tri podvige v okolici Krškega, že padli v roke našim modrim angelom varuhom in so za trdnimi zapahi.
“SFRIZIRANA” IZGUBA? -V.d. direktorja sevniškega radia Peter Špiler je na zadnji seji občinskega sveta povedal, da je izguba precej večja, kot je prikazana v bilanci radia. Ni “le” 2,9 milijona, ampak okrog 6 milijonov tolarjev. Župane Janc je menil, da se je zgodba o radiu razpletla nekaj let prepozno...
POSLOVNI SVETNIK - Brez prenosnih telefonov si je danes že kar težko predstavljati “normalno” (o tem, kaj je to bi se seveda dalo razpravljati!) življenje. Nemalokrat pa ti presneti telefoni še kako motijo, zlasti, ko brenčijo na kulturnih in podobnih prireditvah... Kot da njihovi lastniki ne zdržijo niti tistih nekaj minut brez pove-
zave z zunanjim svetom in ne znajo ali pa nočejo (verjetno zato, da bi bili v očeh drugih bolj pomembni?), napravo preprosto izključiti ali jo utišati. Na sevniškem občinskem svetu svetnik Štefan Teraž, poslovnež v Stillesu, takole posluje tudi med sejo... (Foto: P. P.)
	j	2 jN	Š J	J-J	OBČI	JN	MMU
Kultura še vedno pastorek družbe
Golievi plaketi Jožetu Zupanu in Mitju Prijatelju za delo v kulturi in petero Golievih priznanj - Reviji otroških in mladinskih ter odraslih pevskih zborov s kar 513 pevci
TREBNJE - ‘*Zdi se mi, da je kultura vedno pastorek družbe. Vznemirja me ta čas, nora tekma z njim, ta naša vsakdanjost, njena sivina, odtujenost med ljudmi. Posluh za kulturo? Ga je dovolj? Presodite sami! In ta naš svet? Svet površnosti, ozkosrčnosti, zaprtosti, zdrah, zakulisnih igric v politiki. Prava kačja globel. Tudi to je kultura, kultura družbe. Pa zasluži tako ime?”
O teh in drugih tehtnih vprašanjih o tem, kaj je kultura, je razmišljala pisateljica Anica Zidar, lanskoletna dobitnica Golieve plakete za življenjsko delo v kulturi, na petkovi slavnostni akademiji na letošnjih Golievih spominskih dnevih občine Trebnje, ki so konec preteklega tedna minili v bogatem kulturnem programu, v objemu območnih revij otroških in mladinskih na predvečer akademije ter sobotne revije odraslih pevskih zborov s skupno 513 pevci!
Slovesni akademiji (scenarist Stane Peček) je dajala z ljudskimi pesmimi prijetno domač ton dekliška skupina Ragle, slovesnost pa
Svetloba zmaga nad temo
Razstava ob pomladi in veliki noči na Blanci
BLANCA - Aktiv kmečkih žena, Kulturno društvo in Osnovna šola Blanca prirejajo razstavo ob prihodu pomladi in velike noči v Kulturnem domu na Blanci. Na razstavi s svojimi izdelki, raznimi pripomočki in aranžmaji lahko sodelujejo vsi krajani. Na ogled bodo zgodovinska raziskovalna naloga učencev OŠ Blanca o prehrani v preteklosti v šolskem okolišu, velikonočni in pomladni aranžmaji, velikonočne pisanke in velikonočni pogrinjki, cvetnonedeljske butarice, ročna dela, posoda, velikonočno pecivo in jedi.
Razstava bo odprta od sobote, 14.aprila, do vključno torka, 17. aprila. Velikonočne pisanice bodo pobirali otroci oziroma predstavnice aktiva kmečkih žena v soboto dopoldne. Kot pravi ravnateljica blanške šole Ana Mešiček, lahko vsak krajan lahko prispeva kaj za razstavo, uredi svoj kotiček oziroma se poveže z organizatorji (tudi po telefonu šole 81 62 830 ali pa preko predstavnic aktiva kmečkih žena po posameznih vaseh). Lahko se organizirajo tudi po vaseh in pripravijo svoj razstavni kotiček kot cela vas oziroma zaselek. “Vsi skupaj bomo pripomogli k temu, da bodo mladi videli, kaj vse se še skriva po naših domovih, kaj se je uporabljalo nekoč in se še danes in kakšne umetnije prihajajo izpod rok naših gospodinj. Tako bomo vsi skupaj popestrili praznično vzdušje s skupno mislijo: Svetloba zmaga nad temo, toplota nad mrazom!”
P. P.
PLAKETA PRIJATELJU - Namestnik direktorja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Igor Teršar je izročil Goljevi plaketi za življenjsko delo Jožetu Zupanu in Mitju Prijatelju (na sliki desno). Dobitnikom Golievih plaket in priznanj je čestital tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, v imenu nagrajencev pa se je zahvalil prof. Zupan. (Foto: P. Perc)
je všečno povezovala Bariča Kraljevski, pri čemer je za te slovesnosti presenetljivo številnemu občinstvu ugajala njena odkritosrčnost, s katero je opredelila svoj odnos do Golie, od mladostnih pa do zrelih let, ko je učiteljica Bariča s svojimi učenci postavila na oder večino Golievih mladinskih del. Tudi umetnika Iva Zupančič in Andrej Kurent sta s prebiranjem nekaterih Golievih stvaritev polepšala akademijo.
Golievo plaketo za življenjsko delo v kulturi je prejel Mitja Prijatelj, pravnik, glasbeni instrumentalist in pevec, 8 let predsednik trebanjske godbe, soustanovitelj in dolgoletni predsednik Komornega zbora Trebnje. Zadnjih 6 let je Pri-
Posavska šnops liga gostilni Janc
STUDENEC - V gostilni Janc na Studenecu je bilo finalno dejanje -Master turnir letošnje Posavske šnops lige. Tokrat je zmagal Zdolan Jože Zupan, pred Krčanom Slavkom Voljčanškom in Sevničanom Tonijem Stritarjem. Med 14 ekipami so se najbolje odrezali kvartopirci gostilne Janc, pred sevniškim bifejem Florjan. Najuspešnejši posamezniki Posavske šnops lige, ki poteka drugo leto in združuje predvsem gostince, pa so Zvonko Mesojedec, Ivan Pajk in Gregor Jakše.
jatelj predsednik Zveze kulturnih društev Trebnje, kjer je s preudarnimi odločitvami izboljševal finančne in organizacijske razmere v ljubiteljski kulturi.
Dobitnik Golieve plakete Jože Zupan, profesor slovenščine, knjižničar in ravnatelj Osnovne šole dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, je vse svoje življenje zapisal kulturi. Ko se je pred 40 leti zaposlil v Šentrupertu kot učitelj slovenščine, knjižničar in mentor učencem v različnih obšolskih dejavnostih, je ljubezen do besedne umetnosti in odrskih desk prenesel na svoje učence. Že od samega začetka branja za bralno značko je dejaven pri tem vseslovenskem gibanju, že 29 let je član predsedstva Zveze Bralnih značk Slovenije, nekaj časa je bil tudi njen predsednik. Urejal je literarno publikacijo Samorastniška beseda, dokler ni ta prerasla v osrednjo dolenjsko revijo za literaturo, kulturo in družbena vprašanja Rast. Šola v Šentrupertu ni le hram učenosti, temveč tudi kulture. Zupanu največ pomeni, ker je s sodelavci in dobrimi ljudmi lahko uresničil veliko idej, ki so se mu porodile v želji, da bi ljubezen do umetnosti in materinščine delil še z drugimi, saj kot pravi: lepota bogati ljudi.
Podelili so tudi petero Golievih priznanj. Dobili sojih: Fani Anžlo-var, učiteljica harmonike na trebanjski glasbeni šoli in že 19 let zborovodkinja MePZ KUD dr. Petra Držaja Veliki Gaber. Zdenka Bukovec, predmetna učiteljica slovenskega jezika in likovne vzgoje na trebanjski osnovni šoli, je lani uspešno vodila Mali likovni tabor za učence vseh osnovnih šol v občini; Darja Korelec, učiteljica telesne vzgoje na trebanjski osnovni šoli, je ustanovila Dekliški pevski zbor v Veliki Loki, kjer je bila tudi režiserka gledaliških predstav, že leta 1997 je bila mentorica treh mažo-retnih skupin; Tone Strmole je član in umetniški vodja okteta Lipa Trebnje, ki gaje s prijatelji ustanovil takoj ko je prenehal voditi Trebanjski oktet. Oktet je pripravil že številne samostojne koncerte, tudi za rojake v Berlinu, ob 10-letnici delovanja pa je Strmole z oktetom posnel zgoščenko. Dekliška skupina Ragle združuje 7 pevk iz Trebnjega in okolice, ki imajo rade ljudsko pesem. Maja letos, ko bodo praznovale peto obletnico skupnega prepevanja, bodo Ragle pripravile že drugo zgoščenko, s katero bodo naredile še korak več (tako kot že s 150 nastopi in prav tolikimi pesmimi!) za ohranjanje ljudskega blaga.
P. P.
OKTET LIPA - Zborovodja okteta Lipa Tone Strmole (prvi z leve) je poskrbel, da je bil zadnji nastop na reviji hkrati eden kakovostnih vrhuncev prireditve. (Foto: P. P.)
Kar 513 pevcev na revijah
Spominski dnevi Pavla Golie
TREBNJE-Na območnih revijah otroških in mladinskih ter odraslih pevskih zborov, ki jih je ob spominskih dnevih Pavla Golie pretekli četrtek oz. soboto omogočila trebanjska občina se je zvrstilo 22 zborov s kar 513 pevci. Tako sta reviji in petkova slovesna akademija, ki so jih pripravili na trebanjski območni izpostavi Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, minili kot dostojen spomin na Pavla Golio, pomembnega slovenskega pesnika, nespornega očeta slovenske mladinske gledališke igre in dolgoletnega ravnatelja ljubljanske Drame, ki je to gledališko hišo pripeljal na evropsko raven v igralskem in programskem pogledu. Vsem nastopajočim in zborovodjem seje predsednik območnega sklada Daniel Metelko še posebej zahvalil za njihov velik prispevek ljubiteljski kulturi in jim izročil priznanja.
Nastopili so: predšolski pevski zbor VVZ Trebnje (zborovodka Brigita Borak, pri klavirju Karmen Maver), otroški pevski zbor (OPZ) OŠ Mirna (zborovodka Duška Peček, pri klavirju Peter Zoltan), OPZ OŠ Trebnje (zborovodka Jožica Stanič, pri klavirju Peter Zoltan), OPZ Glasbene šole Trebnje (zborovodka Barbara Lotrič, pri klavirju Peter Zoltan), Mladinski pevski zbor (MPZ) OŠ Mirna (zborovodka Duška Peček, pri klavirju Peter Zoltan), MPZ OŠ Trebnje (zborovodka Tatjana Mihelčič Gregorčič, pri klavirju Peter Zoltan), OPZ podružnične šole Dolenja Nemška vas (zborovodka Ivanka Vencelj, pri klavirju Karmen Maver), OPZ OŠ Veliki Gaber (zborovodka Katarina Makor), OPZ Sledilčki OŠ Mokronog (zborovodka Lorena Mihelač), OPZ OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (zborovodka Nataša Brcar, pri klavirju mag. Damjana Zupan), dekliška skupina Nov korak KUD Marije Kmetove Šentlovrenc (zbo-
rovodka Klementina Zupančič, pri klavirju Tina Štrekelj); moški pevski zbor (MoPZ) Zagriški fantje KUD Marija Kmetova Šentlovrenc (zborovodja Darko Bregar), mešani pevski zbor (MePZ) Zlata jesen Trebnje (zborovodka Katarina Makor). MePZ Kres Čatež (zborovodka Valerija Rančigaj), MoPZ Emil Adamič Mokronog (zborovodja Stane Peček), MoPZ vinogradnikov Šentrupert (zborovodja Venčeslav Zadravec), MePZ dr. Petra Držaja Veliki Gaber (zborovodka Fani Anžlovar), MePZ upokojencev KUD Svoboda Mirna (zborovodka Valerija Rančigaj), KD Trebanjski oktet (zborovodja Stane Cvelbar), Ženski pevski zbor KUD Svoboda Mirna (zborovodja Stane Peček) in oktet Lipa Trebnje (zborovodja Tone Strmole). Strokovno sta reviji spremljala Marinka Šuštar iz Ajdovščine in prof. Igor Švara iz Ljubljane, ki bosta izbrala najboljše zbore za medob-močno tekmovanje, program revij pa je lepo povezovala Zvonka Falkner.
P. P.
90 let Marije Slapšak
ŠENTJANŽ - 13. marca je praznovala 90. rojstni dan praznovala Marija Slapšak iz Šentjanža, kije tudi najstarejša krajanka Velikega Cirnika. Kljub letom in vseskozi delovnemu življenju na kmetiji je še vedno dobrega zdravja in polna življenja. Ob visokem jubileju so jo obiskali predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Šentjanž, Jožica Slapšak ter Območne organizacije Rdečega križa Sevnica, sekretarka Andreja Stegenšek in predsednica Anica Dernač, ki je 90-letnico tudi obdarila.
Radio breme in zanimiva naložba
NA TREBELNEM NE POZABIJO OSTARELIH - Podpredsednik sveta krajevne skupnosti Trebelno Alojz Dragan je dal pobudo, da bi KS obiskala svojih ducat krajanov, ki so našli svoj drugi, topel in še udobnejši dom v Domu starejših občanov Trebnje. Predsednik KS Anton Cvetan je bil seveda takoj za to, da obisk opravijo pred veliko nočjo, in tako so na cvetno soboto prinesli šunke, domačo kapljico in cvetje, ker je tega dne svoj 90. rojstni dan praznoval Alojz Dragan iz Štatenberka (čestita mu Cvetan), sicer sosed pobudnika te lepe akcije, a niti malo z njim v sorodstvu. Jožefa Pungerčar z Roj pri Trebelnem je 90 let dopolnila pred slabim mesecem, Jože Urbič s Čilpaha (na desni) pa je dopolnil že 91 let. Prvo takšno potezo KS je pohvalil tudi predsednik OO Rdečega križa Trebnje Dušan Mežnaršič, krajanom pa so čestitali še sekretarka OO RK, predstavnici KO RK Trebelno in Ornuška vas ter direktorica doma Majda Ivanov. (Foto: P. Perc)
Potem ko je občina prodala Radio Sevnica brežiškemu radiu, se podjetje Mariga pritožuje zoper “nezakoniti” sklep občinskega sveta o izbiri ponudnika - Podpis družbene pogodbe pri notarju
SEVNICA - Direktor Marige, d.o.o., Igor Škerlak, podjetja iz Črnuč, ki je lastnik radijske postaje RGL, Salomonovega oglasnika in časopisa Ekipa, se očitno ne bo zlahka sprijaznil s sklepom sevniškega občinskega sveta, ki je 31. januarja letos s tajnim glasovanjem o izbiri ponudnika statusnega preoblikovanja Javnega zavoda Radio Sevnica za vlagatelja kapitala izbral Radio Brežice.
Vsak ponudnik (med njimi sta bila tudi Mariga, d.o.o., in Srečko Puntar iz Leskovca pri Krškem) je pri svoji odločitvi o sodelovanju pri javnem natečaju povsem suveren in zanj tudi ni pomembno poznavanje pozitivne zakonodaje, meni Mariga, kar pa seveda ne velja za oblastveni organ, kakršen je občinski svet. Ta mora zelo natančno poznati predpise, ki se nanašajo na zadevo, o kateri odloča. “V konkretnem primeru pa občinskemu svetu očitno niso bili znani predpisi, ki zagotavljajo zaščito pluralnosti medijev, ali pa je ta ravnal zavestno v direktnem nasprotju z zakonom, kar pa je v pravni državi nedopustno,” navaja v pritožbi na občinski svet Mariga. Ko se je občinski svet odločil, da za izključnega vlagatelja izbere ponudnika
Radio Brežice, je moral vedeti, da je to v nasprotju z določili zakona o javnih glasilih, zlasti s 40. členom. Ta določa, da “RTV organizacija ter fizične in pravne osebe ali skupina oseb, ki so lastniki oz. solastniki RTV organizacije, ne morejo izdajati dnevnega tiska ali ustanoviti podjetja, družbe ali zavoda za izdajanje dnevnega tiska niti imeti več kot 10 odstotkov deleža ali več kot 10 odstotkov upravljavskih pravic v izdajatelju dnevnega tiska ali drugi RTV organizaciji.”
Direktor Marige Škerlak meni, da bi občinska pravna služba ob sprejemanju spornega sklepa morala občinski svet obvestiti, da “sprejetega nezakonitega sklepa ne bo mogoče realizirati, saj družbene pogodbe ne bo mogoče sestaviti v
predpisani notarski obliki, to pa pomeni, da tudi vpisa v sodni register novoustanovljene družbe sodišče ne bo moglo izvesti, o čemer bomo pristojno sodišče tudi obvestili." Kot smo zvedeli, naj bi bila še ta teden družbena pogodba podpisana pri nptarju. Ali se bo Mariga zdaj res pritoževala do onemoglosti glede na znano “učinkovitost našega Upravnega sodišča”? Kot je opozoril svetnik Tine Zupančič, se utegne vpis v sodni register hudo zavleči! Na občini so, po besedah župana Kristijana Janca, prepričani, da so na občinskem svetu odločali skladno z zakonom, ko so za vlagatelja kapitala, in sicer kot nosilca ponudbe, izbrali Radio Brežice, da pa je bilo to dejstvo jasno razvidno iz ponudbe, tako predstavljeno v gradivu za sejo občinskega sveta in tudi obrazloženo na sami seji. Vprašanje je seveda, če bo s takšnim odgovorom, ki ga je za občino pripravil sevniški odvetnik Branko Derstvenšek, zadovoljna tudi Mariga.
MŠŠ J 2^ M A š J rJ O £i Č J J j
HIŠNI SEJEM - Podjetje INO iz Krške vasi je na tradicionalnem hišnem sejmu 6. do 8. aprila v Krški vasi, od koder je posnetek, predstavilo 6 novosti, in sicer mulčerje in sejalnico. 2e otvoritve sejma so se udeležili Inovi slovaški poslovni partnerji. Sicer pa ima podjetje živahne poslovne stike s svetom, sajje na njegovem spisku tujih tržišč kar 36 držav, v katere Ino prodaja bodisi pod lastno bodisi pod blagovno znamko bolj znanih tujih firm. (Foto: M. L.)
Pomagajo ujeti umazanijo
Ekten Krško v industrijski coni Žadovinek odprl poslovnoproizvodne prostore - Zanimanje domačih in tujih partnerjev
KRŠKO - Potem ko je Krško pred leti zaradi številnih stečajev doživelo precejšnje gospodarske težave, ga sedanje podjetništvo dokaj uspešno postavlja na noge. Podjetništvo, ki zapolnjuje izpraznjeni prostor nekdanjih velikih industrijskih sistemov, dobiva krila tudi v industrijski coni Žadovinek. Tam je poslovno-proizvodni objekt 30. marca odprla družba EKTEN Krško.
Podjetje proizvaja naprave za čiščenje onesnaženega zraka, in sicer za ločevanje olja iz umazanega zraka, za izločanje eksplozivnega prahu in’ pranje plinov v kovinskopredelovalni, kemični, lesni, tobačni, farmacevtski, gradbeni in živilski industriji. Kot poudarja Alojz Dvojmoč, direktor, Ektenove razmeroma majhne filtrske naprave omogočajo vračanje očiščenega zraka v delovne prostore ter minimalno porabo energije in vode. Dvojmoč šteje med koristi
nove Ektenove naložbe tudi dejstvo, da bodo za približno 15 povečali število delovnih mest.
“Prejemamo ponudbe tujih in domačih poslovnih partnerjev za pomoč pri vlaganju v nove proizvodne programe in s tem tudi dodatna dela, predvsem na področju obdelave nerjavnega jekla, peskanja in lakiranja. Naš največji poslovni partner Pfleiderer nam daje čedalje zahtevnejše naloge pri izdelavi in montaži strojev in ostalih podsklopov pri proizvodnji steklene volne,” pravi direktor Dvojmoč.
Podjetje Ekten, ki nastopa na domačem in tujem trgu, je nastalo leta 1998. Zaradi rasti je zgradilo 3.400 kv. m velik proizvodno poslovni objekt, ki so ga odprli, kot rečeno, pred dnevi. Zdaj nabavljajo 10-tonsko mostno dvigalo, pripravili so tudi vsa gradbena dela za nadaljnjo izdelavo lakirne komore in peskalnice.	M. L.
TUDI MLADI - Na otvoritvi razstave so svoje ročne spretnosti pokazali tudi učenci OŠ Kozje, katerih mentorica je Marjana Hartl.
Rute, slinčki in vrečica
Nekatere razstavljene vezenine s Kozjanskega so stare več kot sto let - Na ogled do 6. maja
PODSREDA - Slovensko-bavar-ska hiša je v sredo, 4. aprila, privabila ljubitelje vezenin, za katere je kustodinja etnologinja Helena Rožman izbrskala, Vesna Zakonjšek pa razstavila, posteljnino in hišno opremo zavidljive starosti. Najstarejši izdelek na razstavi Kozjanskega regionalnega parka je peča oz. naglavna ruta, ki je bila narejena okoli leta 1880. Prav posebno mesto pa imajo okrašeni slinčki in vrečica za igralno kocko.
Rožmanovaje povedala, da sije že dolgo želela predstaviti kozjansko vezilstvo. Pred leti je namreč na terenu med pripravo razstave pletenin ugotovila, daje bilo vezenje tukajšnjim ženskam zelo prijetno opravilo, ki so mu posvečale veliko časa. To se je potrdilo tudi ob zbiranju izdelkov za tokratno razstavo, ki bo do 6. maja ponujala na ogled prte, prtičke, posteljnino, zavese.
Številne zbrane je pozdravil direktor Kozjanskega regionalnega parka Franci Zidar. Povedal je, da se bodo do velike noči na upravi
zavoda zvrstile številne delavnice, na katerih bodo v dopoldanskem času otroci, popoldne pa malo starejši razvijali svoje ročne spretnosti. Za prijetno popestritev sredinega večera pa so z izborom ljudskih pesmi poskrbeli Fantje artiški.
M. RAPUŠ
Ročnodelska sekcija razstavljala
DOLENJA VAS - Dvodnevna razstava ročnih del in kulinarike, ki jo je v vaškem gasilskem domu v soboto odprla sekcija za ročna dela Društva MePZ Žarek Dolenja vas, je privabila obiskovalce različnih generacij. Ročnodelska sekcija, ki jo vodi Marija Molan, je z razstavo pripravila dokaj natančen pregled nad prostočasno ustvarjalnostjo 17 članic sekcije. Na razstavi je sodelovalo tudi hortikulturno društvo Azalea iz Gorenjega Gradišča pri Šentjerneju. Sekcija in društvo tesno sodelujeta.
Mejo imajo, naj imajo še cesto
V Slovenski vasi v brežiški občini nekateri domačini domov v Slovenijo le po hrvaškem ozemlju - KS Jesenice: Ljubljana nam ne odgovarja - Še največ 3 leta do rešitve
SLOVENSKA VAS - V brežiški občini so predeli, kjer imajo stavbe slovenske hišne in poštne številke ter telefonske omrežne skupine, vendar stanovalci lahko pridejo domov v Slovenijo po cesti ne po slovenskem, marveč po hrvaškem ozemlju, to pomeni skozi mejni prehod. Ena takih cestnih “slepih ulic” je v Slovenski vasi.
O takih zapletih, kakršni se dogajajo v podobnih ozemeljsko neurejenih razmerah na Koprskem, iz Posavja ne poročajo. Težav na carini pri prehajanju meje domačini v Slovenski vasi nimajo, kar pa še ne pomeni, da so ljudje pripravljeni v nedogled čakati na ureditev vsakdanjih bivalnih razmer.
Omenjene težave v Slovenski vasi bo odpravila cesta ob t. i. zeleni meji. Zgradili jo-bodo ob državni meji po slovenskem ozemlju in bo po njej mogoče priti do vseh slovenskih hišnih naslovov. Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem je doslej že zahtevala pisno od direkcije za ceste Republike
Slovenije informacijo o tem, kdaj se bodo domačini lahko zapeljali po predvideni obmejni cesti. Vendar krajevna skupnost doslej ni prejela odgovora iz Ljubljane. “Cesta je nujna. Na to opozarjajo tudi domačini, ki prihajajo k nam na krajevno skupnost. Problem rešujemo že vsaj od 1997. leta. Ne vemo, kako daleč je omenjeni prometni projekt. Predvidevamo, da zanj tudi v letošnjem letu niso predvideli denarja. S tem obmejnim projektom bi naredili dvoje, in sicer bi asfaltirali že obstoječo makadamsko cesto po slovenski strani in zagotovili dostopnost do hiš, do katerih še ni ceste po slovenski
strani," pravi Rajka Križanac, tajnica KS Jesenice na Dolenjskem.
Po besedah Ferda Pinteriča, tajnika občine Brežice, ministrstvo za promet obljublja lokalni skupno-
* Do takrat, ko bo država Slovenija zbrala dovolj denarja za gradnjo obravnavane ceste, bo v zadnjih kotičkih Slovenije v Slovenski vasi očitno vse po starem. To med drugim tudi pomeni, da bo Pošta Slovenije pisma za nekatere slovenske hišne naslove v Slovenski vasi še naprej puščala v poljskih nabiralnikih lučaj od hrvaškega mejnega prehoda. Da ne govorimo o tem, kako bo, če bo zagorelo na slovenskem ozemlju, do koder lahko gasilci pridejo le po Hrvaški.
sti, da bo denar za omenjeno cesto na voljo v naslednjih 2 do 3 letih.
M. L.
Brežice ponosne na kapelski zbor
KAPELE - Moški pevski zbor Kapele je v soboto pripravil jubilejni koncert, s katerim je počastil 80-letnico delovanja. K svečanosti dogodka sta prispevala tudi nastopa moških pevskih zborov “Mežiški knapje” iz Mežice in “Kralj Matjaž” iz Libuč pri Pliberku. Vladislav Deržič, brežiški župan, je v pozdravu dogodku dejal, da so v občini Brežice ponosni na kapelski zbor, ki praznuje visoki jubilej. Zboru so podelili plaketo občine Brežice. Zbrane na slavnostnem koncertu v farni cerkvi Kapele je v začetku nagovoril Vlado Hotko, predsednik Kulturnega društva Kapele.
USPEŠNI Z MESNINAMI - Društvo domače koline iz Kostanjevice na Krki je prejelo v oceno 44 salam in 18 klobas. Na fotografiji so izdelovalci najbolje ocenjenih mesnin. Z leve: Martina Tršinar (3. mesto za salame), Janez Tršinar (I. za salame in 3. za klobase), Andreja Hribar (2. za klobase), Franc Hribar (I. za klobase) in Vincenc Štemberger (2. mesto za salame). (Foto: M. L.)
Po kuhanih še druge dobrote
Kostanjeviško Društvo domače koline izbralo najboljše mesnine
KOSTANJEVICA NA KRKI -Tukajšnje Društvo domače koline je v soboto podelilo medalje in priznanja za najbolje ocenjene domače salame in klobase. Pred tokratnim ocenjevanjem mesnin, ki gredo na krožnik surove, je po besedah predsednika Staneta Tomazina letos že izbiralo najboljše krvavice, pečenice in kuhane prekajene klobase.
Društvo domače koline Kostanjevica na Krki, ki deluje drugo leto, vključuje več kot 70 članov, ima tudi častnega člana Vincenca Štembergerja. Lani je ocenjevalo salame in klobase. Letošnje ocenjevanje mesnin je tretjič zapored.
M. L.
Več kot tisoč ljudi in več kot petsto kubikov
Čistilna akcija v Posavju
KRŠKO - Zveza lovskih družin Posavja je v soboto v okviru vseslovenske akcije čiščenja polj in gozdov pod geslom Brez smeti narava zaživi organizirala tako akcijo v Posavju. K sodelovanju je povabila vse osnovne šole, krajevne skupnosti, turistična društva in posameznike. V akciji, ki jo je izvajalo 22 lovskih družin in
• Anton Podgoršek, predsednik Zveze lovskih družin Posavja: “Akcija je imela poleg tega, da smo očistili okolje, tudi velik vzgojni učinek, saj se je je udeležilo preko 350 učencev osnovnih šol. S Takimi akcijami je potrebno nadaljevati tudi v prihodnje, dokler naša polja in gozdovi ne bodo očiščeni.”
Ribiška družina Kostanjevica na Krki, je sodelovalo več kot 1.000 lovcev, osnovnošolcev, učiteljev in drugih. Kup odpadkov, ki je nastal v akciji, je bil velik: več kot 500 prost, metrov komunalnega odpada in kosovnih odpadkov ter skoraj 100 zavrženih avtomobilov.
M. L.
DEDIŠČINA KOT BREME - Koreja, nekakšna naselbina tik ob slovensko-hrvaški meji v Slovenski vasi, je prostorski in še katere vrste problem, ki zaposluje slovensko vlado in občino Brežice že dolgo časa. Omenjena celota hiš, podrtij in grmovja spada v kulturno dediščino nekdanje zvezne armade skupne države. Občinije več do ureditve tega odprtega vprašanja, zato seznanja s problemom vladne organe. Korejo so omenjati tudi nedavno ob obisku obrambnega ministra dr. Antona Grizolda v Brežicah. Obrambno ministrstvo, kot pravni naslednik nekdanje JLA, še vztraja pri obljubi, da bo uredilo odprta vprašanja v zvezi s Korejo. Ključni problem glede tega ozemlja je nepojasnjena lastnina zemljišč. (Foto: M. L.)
SVET PRED DOMAČIM PRAGOM - UTRDBA - Forlifikacijske ovire (v Posavju) imajo dolg rok trajanja. To jim zagotavljata jeklo ali železobeton, iz katerega so narejene, in slovenska oblast, ki jih je dala izdelati in postaviti in jih še ni dala odpeljati. Če so se Slovenci smejali pred dobrim desetletjem svojim severnim sosedom, ki so v svoji državi ob meji s Slovenijo v strahu pred Balkanom postavljali t. i. "španske jezdece", se zdaj lahko smejejo sebi. Tudi kaj si svet misli o teh ovirah na Slovenskem in ljudeh, ki imajo utrdbene naprave še zmeraj postavljene tako rekoč na pragu svojih domov, šol, otroških vrtcev in cerkva ter oblastnih palač? Obravnavane protitankovske ovire za 'JLA so še vedno tudi ob mejnem prehodu Obrežje, bodočih vratih povezane Evrope (na fotografiji). (Foto: M. L.)
Krške novice
KOSOVNI ODPAD - V sredo po 1. aprilu je Kostak “na krajevno običajen način” (list pod pokrov smetnjaka) napovedal vsakoletni odvoz kosovnega odpada v krški občini ali vsaj v enem njenem delu. Ob cestah so bili v petek popoldne postrojeni stari štedilniki, televizorji, pomivalni in pralni stroji, kavči in druga navlaka. Tam, kjer se je stanovalcem dovolj dvignil standard, so zamenjali (in zavrgli) le kak gospodinjski stroj, tam, kjer imajo še kaj drugega za bregom, so nabrali kar zajeten kup navlake. Samo: ta razstava - recimo ji prikaz prenoviteljske dejavnosti Krčanov - ni bila mimo vozečim opazovalcem in škodoželjnim sosedom na ogled samo v petek popoldne, soboto in nedeljo. Nikakor ne, na ogled je bila še tudi ob zaključku redakcije pričujoče številke, v torek dopoldne. Nekateri že komentirajo v smislu: ‘“Ta huda’ Silvana je to znala urediti drugače! Celo smetarje se ji je zdelo vredno disciplinirati.” Verjetno s tem mislijo na odstavljeno direktorico Kostaka. Mogoče pa imajo smeti, ki so, kot rečeno, ostale za cesto, kaj zveze s prednostnimi nalogami in cilji novih lastnikov Kostaka in Togrela?
IZKORISTILI PRILOŽNOST - Napisi Krških gostinskih podjetij se pojavljajo v Novem mestu. To verjetno pomeni, da Krčani odpirajo restavracije s kuhinjami v Novem mestu. Ne bi bilo čudno. Dolenjska, in Novo mesto je tam, se je zadnje čase ukvarjala pretežno s s cvičkom, tj. s pijačo. Krško je v tem času vskočilo s svojo kulinarično ponudbo.
Selitev obrambe k policiji?
BREŽICE - V Posavju se je na delovnem obisku na povabilo Občine Brežice mudil minister za obrambo Anton Grizold s sodelavci, kije podpisal pogodbo o uporabi letališča Cerklje za neprofitno izvajanje civilne dejavnosti letalskega športa in šolanja. Srečanja z ministrom se je udeležil tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj, ki je ob tej priložnosti izpostavil vprašanje preselitve izpostave za obrambo v Sevnici v nove prostore za Postajo policije in o statusu strelišča Izem nad Radno.
Novo v Brežicah
TA SRAMOTNI JEZIK SLOVENŠČINA - Cug pub -Stock cola party - The best par-ty in town! Zapisani tekst smo prebrali na lepaku, nalepljenem na oglasni plošči pred vhodom v stavbo občinske uprave v Brežicah. Slišali smo tudi, da nekateri v Brežicah že zbirajo podpise za ukinitev slovenščine v šolah in javni rabi. Kot je opaziti, je jezik naših prednikov v mestu na sotočju Save in Krke z lepakov in pročelj nekaterih trgovskih in gostinskih lokalov že začel izginjati. Sprašujemo se, kdo bo naslednji na vrsti?
OBVESTILA - Pred nekdanjim armadnim Tehničnim remontnim zavodom, sedanjim poslovno-trgovskim središčem v Slovenski vasi, je podjetnost postavila veliko plakatov in obvestilnih tabel. Podjetniki po-
stavljajo napise vsak po svojih zmožnostih in vsak po svojih merilih. Kakšen je rezultat takih akcij, nekoliko kaže tudi fotografija.
KDOR ČAKA, DOČAKA TUDI NA MEJI - Na Obrežju čakajo tovornjaki za vstop v državo 7 ur. Tako je sporočilo v torek dopoldne, ko nastaja ta zapis. Na omenjenem meddržavnem mejnem prehodu so tovornjakarji nekoliko čakali že tudi v prejšnjih dneh. Na mejnem prehodu so torej vrste. Kakšne bodo šele ob bližnjih praznikih. Če bo tako kot prejšnja leta, potem tukajšnji domačini zaradi obmejne avtomobilske gneče skoraj ne bodo mogli priti s svojih dvorišč na cesto.
Ne boj, gre za mesarsko klanje!
Vsa govedina iz KZ Krka je od domačih rejcev - Največji stalež Živine v Sloveniji - Mesarstvo v primežu med pritiski rejcev in kupcev - V kratkem bo vse meso označeno z rejcem
Tečaj pridelave in priprave živil
SEVNO PRI NOVEM MESTU -Na novomeški kmetijski šoli Grm se bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri začel tečaj pridelave in priprave živil. Tečaj, v katerem bo poseben poudarek na zdravi prehrani, bo predvidoma potekal od torka do četrtka v popoldanskem času. Dodatne informacije dobite na šoli.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: česen po 500 do 600 tolarjev kilogram, čebulo in rdečo čebulo po 200, fižol v zrnju po 800, koren, kolerabo in črno redkev po 200 do 250, krompir za seme po 150, krompir po 80, zelje in rdeče zelje po 150, kislo repo in kisle zeljne glave za sarmo po 200, solato po 500, liter čebulčka po 400, merico regrata in motovilca po 300, šopek rdeče redkvice po 200 in korenino hrena po 100 do 300 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, oluščenih lešnikov 1600, ajdove moke 450, suhih sliv 700, suhih fig 800, suhih marelic in hrušk 1000, suhih tepk 1600, suhih jabolk 800 do 1000, rozin 500 in jabolk 100, zavitek rezancev 300 in domačega čaja 200, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, liter borovničevca 1200, kilogram medu 900 do 1100, steklenička propolisa 300, sadika zgodnjega paradižnika in jagod 100 ter zgodnjega zelja in solate 125 tolarjev, dobijo pa se tudi različna semena.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 81 do 3 mesece starih prašičev, 19, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, in 9 prašičev, težkih 100 kg. Prve so prodajali po 420 do 460 tolarjev kilogram, kar je 10.000 do 16.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 410, kar pomeni 17.000 do 27.000, in tretje po 310 do 360 tolarjev kilogram, kar znaša 31.000 do 36.000 tolarjev za žival.
NOVO MESTO - Mesarstvo Kmetijske zadruge Krka je poleg M-KG Kočevje največji dobavitelj mesa in mesnih izdelkov na območju jugovzhodne Slovenije, po zakolu pa je večja še metliška zadruga. KZ Krka namreč nima svoje klavnice, temveč uporablja Bobičevo v Škocjanu in kostanjeviško. Letno proda okrog 400 ton svežega mesa in še enkrat toliko mesnih izdelkov. Polovico prodaje dosega s svinjskim in drugo polovico z govejim mesom. Vso govedino dobi z domačih farm, vprašanje pa je, koliko bo znala to izkoristiti.
Ignacij Kralj, vodja poslovne enote Mesarstvo, meni, da bodo ohranili prostor na trgu, kljub temu da Mercator povezuje svoje mesno-predelovalne obrate. “Navsezadnje je prav na območju KZ Krka, to je na širšem Dolenjskem, največji stalež goveje živine. Hkrati je pri nas v pitanju okrog 2.000 glav govedi, in ker imajo na štajerskem in prekmurskem območju rejci svoje kupce in mesarje, bodo veliki predelovalci še vedno kupovali pri nas, kajti popolne odvisnosti od uvoza se vsak boji.”
Medtem ko KZ Krka že dolga leta ne prodaja uvožene govedine, kot trdi Kralj, pa je prašičev na domačem terenu premalo, zato približno tretjino svinjine dokupijo na slovenskih farmah. Uvažajo kvečjemu svinjske polovice in kose mesa za predelavo. V zadnjih dveh letih se je, kot ugotavljajo, povečala potrošnja svežega mesa na račun izdelkov. Še pred kratkim so prodali le tretjino svežega mesa, zdaj že polovico. Novomeško mesarstvo tu naleti na težave, kajti trg za-
Ignacij Kralj
hteva zrezke, kotlete, zavoje mletega mesa ipd., kar pa terja precej dodatnega dela in stroškov. Mesarstvo je namreč ravno tako veliko, daje težko delati ročno, hkrati pa še premalo, da bi se izplačala naložba v stroje.
Kot je povedal Ignacij Kralj, bodo že v mesecu dni uvedli nove označbe na svojem mesu, ki bo opremljeno s šifro rejca, morda pa tudi z imenom kmetije. Če bo meso uvoženo, bo to tudi označeno. V mesnicah so večji kosi mesa ali tudi delikatesni zavojčki že zdaj označeni z deklaracijo, tako da se ve, daje meso iz KZ Krka. Z zagotavljanjem sledljivosti nimajo težav, kajti tedensko gre za 5 do 10 glav živine, zato bi morali v tem trenutku bolj izkoristiti prednost domače proizvodnje.
Poslovna enota Mesarstvo ravno zdaj uvaja tudi sistem zagotavljanja kakovosti HACCP, kar bo na trgu dobrodošlo. Konkurenca je namreč velika, saj se tu poleg mes-no-predelovalnih velikanov drenjajo še srednje veliki obrati pa številni manjši mesarji. Ker potrošnja in prireja padata, je boj za kruh vse ostrejši. “To ni več konkurenca, to je mesarsko klanje,” opozarja Kralj na težki položaj, v katerega jih stiskajo dobavitelji, ki čez noč dvignejo ceno, in kupci na drugi, ki nove cene ne priznajo še mesec ali celo tri mesece. V novomeškem Mesarstvu še upajo, da se bodo z nekaterimi mesarji le povezali ali se vsaj dogovorili, da ne bodo drug drugemu zniževali cene pod vsako razumno mejo.
B. DUŠIC GORNIK
V • l*
Vitamini in minerali za živali
Živali za svojo pravilno rast in razvoj potrebujejo krmni obrok, ki je energijsko bogat in hranljiv ter vsebuje tudi dovolj vitaminov in mineralov
NOVO MESTO - Zgoraj navedeno je še posebej pomembno za mlade, visokoproizvodne in breje živali, pa tudi sicer je mogoče dobre priraste in mlečnost pričakovati samo od zdravih živali. Pravilno izbran dodatek min-eralno-vitaminske mešanice k hrani živali pa pripomore k temu, da se izognemo ekonomski škodi in zdravstvenim težavam.
Praviloma organizem sam ne proizvaja vitaminov, zato jih moramo dodajati s hrano. Popolno pomanjkanje vitaminov (avitaminoza) je v praksi zelo redko, pojavlja pa se delno pomanjkanje vitaminov (hipovitaminoze). Glede na stopnjo pomanjkanja posameznega vitamina so možne večje ali manjše motnje pri razmnoževanju, rasti, prenosu snovi, delovanju mišičnega in živčnega sistema, spremembe na koži in dlaki, motnje vida in drugo.
Vitamine delimo na dve skupini: prvi so topni v maščobah (A, D, K, E) in drugi v vodi (C, H, P, vitamini skupine B, niacin, solna kislina, pantotenska kislina, holin). V intenzivni živinoreji težko ugotovi-
(J) kmetijsko svetovanje
Potek degustacije žganja
Alkohol, ki je značilen za žganje, večkrat prekrije aromo, okus pa tudi napake
Žganje je pijača z višjim odstotkom alkohola kot ostale alkoholne pijače in ga je težje organoleptično oceniti. Alkohol je sicer karakterističen za žganja vendar večkrat prekrije prepoznavno aromo, značilen okus in nezaželjene napake.
Pri organizaciji vsake degustacije moramo poznati pravilnik, po katerem bomo ocenjevali. Potrebo je določiti alkoholno stopnjo vsakega žganja. Dobrodošel je tudi podatek odstotka metilnega alkohola in višjih alkoholov. Vsak vzorec označimo s številko. Pri sadnih žganjih najprej degustiramo žganje pečkatega sadja, sledi žganje koščičastega sadja, jagodičevja in na koncu brinjevca. Temperatura žganja, ki ga pokušamo, naj bi bila od 12 do 16° C. Prostor, kjer poteka degustacija naj bo brez tujih vonjav, svetel, miren in zračen. Kozarci morajo biti sveže oprani, pomembna pa je tudi njihova oblika. Najprimernejši so kozarci na dolgem peclju, v spodnjem delu v obliki čebule in z zožitvijo proti vrhu, ki usmerja vonj. Vsak degustator potrebuje tudi dodaten kozarec z vodo, pljuvalnik, papirnate prtičke in za nevtralizacijo okusa na kocke narezan kruh ali sir.
Žganja ocenjujejo strokovnjaki, ki so izšolani in se že dalj časa ukvarjajo s kakovostjo žganj. V komisiji je vedno liho število degustatorjev. Za ocenjevanje se največkrat uporablja metoda, kjer se najnižja in najvišja ocena ne upošteva in je končna ocena povprečje ostalih ocen degustatorjev. Ocenjevalna shema, s pomočjo katere degustatorji ocenjujejo, je sestavljena iz kriterijev in ocen. Ocenjuje se čistost, aroma, okus in harmoničnost. Vsak kriterij se oceni z 1 do 5 točk. Pri čistosti ocenimo vonj brez napak s petimi točkami, kar pomeni, da je vonj značilen, brez napak ali tujih vonjev. Aroma je lahko tipična za posamezno sadno vrsto oz. sorto ali pa popolnoma netipična. Lahko jo uvrstimo med številne skupine arom: rastlinske, cvetne, sadne, dišavne, balzamske, živalske, mineralne in druge. Okus je lahko tipičen ali netipičen se pravi sladek, kisel, slan ali grenak. Pri harmoničnosti bomo dali največ točk žganju, kjer zaznamo popolno ravnotežje izraznosti med vonjem in okusom.
ANDREJA ABSEC
mo klinične znake pomanjkanja vitaminov, čeprav je to za rejce pomembno. Na doseganje optimalne ravni vitaminov vpliva kakovost krme, kakovost dodanih vitaminov in način dodajanja (v krmi ali vodi), zoohigienske razmere v hlevu, stanje in kondicija živali (bolne, izčrpane in visokoproizvodne živali potrebujejo več vitaminov) in letni časi (molznice potrebujejo pozimi več dodanih vitaminov).
Poleg tega je nujno pri živalih redno odpravljati zajedavce, ker porabljajo vitamine in zmanjšujejo njihovo absorpcijo. To zmanjšujejo tudi driske, poleg tega driske in zdravila vplivajo tudi na biosin-tezo vitaminov v prebavnem traktu. Potrebno je torej poudariti, da moramo živalim dodajati vitamine tudi takrat, kadar jih zdravimo z antibiotiki ali drugimi kemotera-pevtiki. Tudi v stresnih razmerah po preselitvah, prevozih, tetoviranju, vročini, spremembi obroka ali zdravniških posegih so potrebe po vitaminih večje.
Minerali so pomemben sestavni del vseh celic in telesnih tekočin.
Vsak organ ima svojo značilno mineralno sestavo, na katero lahko v določeni meri vplivamo s prehrano. Delimo jih na makroele-mente (kalcij, fosfor, magnezij, natrij, kalij, klor in žveplo) in mikroelemente (železo, cink, baker, mangan, jod, selen, molbiden, kadmij, fluor, nikelj, silicij, kobalt, vanadij, arzen, litij idr.). Živali niso sposobne same proizvesti mineralnih snovi in jih dobivajo izključno s hrano. Pri pomanjkanju, ki lahko nastane zaradi nezadostne količine ali slabe kakovosti krme ter neustrezne sestave obroka, začne organizem črpati minerale iz telesnih zalog v jetrih, kosteh in drugih organih. To dolgoročno vodi v poslabšanje zdravja, padec odpornosti, motnjo plodnosti in zmanjšano proizvodnost.
MARJETA REDEK, dr. vet. med.
Vino za Vigred
METLIKA - V okviru prireditve Vinska vigred bodo društva vinogradnikov v ponedeljek, 16. aprila, komisijsko pobirala vzorce vin. Poleg vina je potrebno priložiti analiz-ni izvid za vino, ki vsebuje podatke o vsebnosti alkohola, skupnih kislin in sladkorja. Ocenjevanje vin bo potekalo 20. in 21. aprila 2001 v vinski kleti Metlika.

. ' °w“* “* v W s*V

MLADI IN KMETIJSKO - Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijski zavod Ljubljana in ribniška Kmetijska svetovalna služba so v soboto organizirale v Ribnici državno tekmovanje "Mladi in kmetijstvo ”. Na tekmovanju se je pomerilo II skupin mladih iz vse Slovenije, ki so na predhodnih regijskih kvizih pokazati največ znanja. V seštevku točk pisnega in ustnega dela kviza, ki je ob vprašanjih iz ekološkega kmetovanja, vodenja turistične kmetije in varnosti ter varovanja zdravja na malih kmetijskih in kmetijsko-gozdarskih obratih, prinašalo tudi vprašanja na temo Slovensko kmetijstvo in Evropska unija, se je tudi letos najbolje odrezala ekipa iz Ribnice, ki je v sestavi Ema Adamič ter Irena in Jože Andoljšek že lani osvojila prvo mesto. Z eno samo točko zaostanka jim je sledila ekipa iz Krškega, tretji pa so bili mladi iz Sv. Jurija ob Ščavnici. (Foto: M. L.-S.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Vzorčenje cvička PTP
Zakonska zahteva
Vinogradniki iz Dolenjske vprašujejo Kmetijski inštitut Slovenije in pooblaščene vzorčevalce na terenu, zakaj je potrebno uradno vzorčiti cviček, če ga prodajajo v sodih neustekleničenega.
V Pravilniku o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja cviček (Ur. list št. 3/ 14.1.2000) v 17. členu v 2. odstavku piše: “Sestavni del ocene vina cviček PTP je povzorčenje vina. Povzorčenje opravi predstavnik poblaščene organizacije za oceno vina.” S to zahtevo je hotel zakonodajalec preprečiti prodajo drugih rdečih neustekleničenih vin pod oznako zaščitenega vina cviček PTP. Po veljavni zakonodaji na trgu ne sme biti več v prodaji cviček brez oznake PTP, kar je kratica za zaščito ali razpoznavni znak na vseh dokumentih, kf vino spremljajo. Možno je še točiti neposrednemu potrošniku neuste-kleničeni cviček PTP znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska (15. člen) na vinotočih in turističnih kmetijah, toda iz lastne pridelave. Registrirani gostinski obrati znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska imajo tudi možnost točiti neustekleničeni cviček PTP.
Lani smo dobili tudi nov pravilnik “O postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina...” (Ur. list št. 32/13.4.2000), ki ureja tudi vzorčenje vin in prinaša veliko novosti, zato vinogradniki težko razumejo, zakaj je potrebno za odprto vino prinesti tri steklenice, saj je predtem zadostovala samo ena. Pri neustekleničenem cvičku PTP je dolžan njegov pridelovalec
Ureja: dr. Julij Nemanič
zapečateni vzorec, ki mu ga pusti ob povzorčenju predstavnik pooblaščene organizacije, hraniti najmanj 7 mesecev po opravljeni oceni. Mnogi vinogradniki še niso uredili potrebne kletarske evidence, ki jo predpisuje veljavna zakonodaja, in to otežuje povzorčenje vina. Na upravnih enotah (UE) razpolagajo z identifikacijskimi številkami vseh v register vpisanih vinogradnikov in tudi ta številka bi morala biti vpisana na obrazcu “Prijava grozdja in vina”. Na inštitutu ugotavljamo, da v prijavnico ne pišejo vse UE identifikacijskih številk. Povzorčevalec je dolžan preveriti skladnost podatkov v naročilnici s podatki iz kletarske evidence: številko posode, podatek o morebitnem povečanju skupnega alkohola in o popravku kisline in v primeru obogatitve navedbo odločbe o dovoljeni obogatitvi.
Dolenjski vinogradniki zaskrbljeno vprašujejo naše povzorčeval-ce, ali bodo dobili na inštitutu pozitivno odločbo za cviček PTP v primeru alkoholne stopnje nad 10 vol. %. V analitiki obstojajo mednarodno veljavna pravila o “merilni negotovosti”. Po informacijah iz Ministrstva za kmetijstvo bomo v nekaj mesecih dobili novi pravilnik o označevanju vin. M njem bo tudi objavljeno, kakšno bo dovoljeno odstopanje v alkoholu od podatka, navedenega na etiketi ali v spremljajočem dokumentu vina. Do izida tega pravilnika bomo na inštitutu ravnali v skladu z merilno negotovostjo.
Za vse nejasnosti bomo na inštitutu radi odgovorili, če boste vprašanja naslovili direktno na nas ali pa na naše pooblaščene predstavnike na terenu.
Dr. JULIJ NEMANIČ
Ker odzivnik ne deluje, nasvete zveste po radiu
NOVO MESTO - Ker je Telekomom prekinil dosedanji sistem delovanja odzivnika za nasvete kmetovalcem, ni pa še dokončnega dogovora o načinu delovanja v prihodnje, novomeška enota Kmetijskega zavoda Ljubljana obvešča kmetovalce, da lahko poslušajo kmetijske nasvete po radiu. In sicer na radiu “Studio D” vsak dan ob 6. in 13. uri po poročilih, in v nedeljo v kmetijski oddaji ob 8.30, na radiu “Sraka” pa vsak dan ob 6.45 ter ob nedeljah v kmetijski oddaji ob 10.30 in vinogradniki ob 11.10. Ko bo odzivnik spet deloval, bodo kmetovalce pravočasno obvestili o novi številki in načinu klicanja.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Šege in navade v velikem tednu
Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo se imenuje veliki teden. V tem tednu je vsak dan povezan z določenimi šegami in navadami. Sama velika nedelja, vuzem ali velika noč pa je naše največje tako ljudsko kot cerkveno praznovanje. Že od nekdaj so ljudje na velikonočni ponedeljek hodili drug k drugemu na obisk in na izlete. Predvsem so se na ta dan radi zbirali mladi in po stari lepi navadi so si fantje in dekleta izmenjali pirhe. Vse oblike velikonočnega praznovanja so spomini na stara pomladanska praznovanja naših prednikov. Med vsemi prazniki so na velikonočni mizi najbolj določene jedi.
Po štiridesetdnevnem postu so nekoč sledile mnoge posebne obredne jedi. Za kosilo na velikonoe*-no soboto in za zajtrk na veliko noč je bila aleluja, ki so jo gospodinje pripravile iz posušenih repnih olupkov. Po dolgem postu je moralo priti na mizo predvsem veliko mesa, privoščili so si ga tudi v najbolj revnih družinah. Slovenski pregovor pravi, da na velikonočno nedeljo še ptič kljune ptiča, samo da bi jedel meso. Velikonočne jedi so najbolj prepoznavne iz velikonočnega žegna. Kranjski žegen iz 17. stol. je zelo nazorno opisal Valvasor. V jerbasu je bilo prekajeno svinjsko meso, osoljena govedina, kuhana jajca in kolač, ki je bil vedno iz bele moke in je tehtal tudi čez 10 kg. Pri-
pravili so ga iz vzhajanega in na tanko razvaljanega testa, ki so ga namazali na prst na debelo z nastrganim sirom, jajci in smetano. Ob tem ni smela manjkati orehova potica in jagnje. Skozi stoletja so se sestavine žegna spreminjale in dopolnjevale. Vsaka pokrajina je imela pri sestavljanju jedi za žegen malo drugačne navade.
Zamesiti res dobro testo za potico in pripraviti okusen orehov nadev še danes za marsikatero gospodinjo pomeni kar trd oreh. Nadevi so pogosto preveč bogati, t.j. preveč sladki, mastni, aromatični in s preveč orehi. Za tiste z bolj občutljivimi želodci naj bosta testo in nadev v razmerju 2:1, sicer pa 1:1. Predvsem pa se tudi za praznike držimo načel zdrave prehrane in gibanja v naravi, saj bo slehernemu vse to pripomoglo, da si sprosti telo in duha. Pri načrtovanju izleta v naravo je pomembno, da s seboj vzamemo jedi in pijače, ki so pakirane v manjših količinah. Kruh shranjujemo v zračni vrečki, mesne in podobne izdelke pa zavijemo v alu folijo. Različna živila shranjujemo ločeno, nato pa jih zložimo v skupno posodo, da se nam ne raztresejo po nahrbtniku. Pri razporejanju živil naložimo na vrh tista, ki so najbolj občutljiva za udarce, in tista, ki jih bomo pojedli najprej. S seboj vzemimo tudi vrečko za odpadke in tako poskrbimo za čisto okolje.
Zdravko Hribar, Boris Dular in Matija Slak so s ponosom predstavili bližnji mednarodni simpozij in izvedbo Kozinove operete Majda.
Simpozij in opereta Majda
Mednarodni simpozij o skladatelju Marjanu Kozini in prva izvedba njegove celotne operete Majda
NOVO MESTO - Dolenjska metropola je pred velikim glasbenim dogodkom, verjetno največjim v zgodovini novomeške glasbene poustvarjalnosti, s katerim bo mesto počastilo in utrdilo pomen svojega uglednega meščana in velikega slovenskega skladatelja, glasbenega pedagoga in publicista Marjana Kozino (1907 - 1966)). Glasbena šola, ki nosi po skladatelju ime, je z mestno občino in ob mecenstvu tovarne Krka pripeljala do uresničitve projekt, začet že pred tremi leti: prihodnji teden bo namreč v Novem mestu od četrtka do petka, 19. do 20. aprila, potekal mednarodni simpozij o Marjanu Kozini, ob tej priložnosti pa bodo koncertno izvedli tudi njegovo opereto Majda.
Kot so na predstavitvi projekta povedali ravnatelj glasbene šote Zdravko Hribar, podžupan mag. Boris Dular in ravnateljev ppmočnik Matija Slak, bosta tako simpozij kot izvedba operete opozorila domačo in mednarodno javnost na skladatelja Kozino, ki še vedno nima tistega mesta med glasbenimi ustvarjalci, ki ga s svojim kakovostnim in razvejenim delom zasluži. Doslej smo ga poznali predvsem po filmski glasbi in operi Ekvinokcij, manj pa po njegovih simfoničnih pesnitvah in solističnih delih, v katerih je pokazal veliko in še do zdaj ne dovolj cenjeno mojstrstvo. Predvsem mednarodni simpozij, na katerem bo sodelovalo dvanajst strokovnjakov, med njimi štirje iz tujine (H. Krones, H. Reitterer, A. Holzer, V. Reitterova) in osem domačih (P. Vodopivec, P. Mihelčič, B. Smrekar, A. Mis-
son, S. Granda, I. Grdina, D. Koter, P. Kuret), bo poskusil razgrniti dobo in razmere, v katerih je Kozina zorel v skladatelja, in ovrednotiti njegova dela od opere Ekvinokcij in kantat do samospevov. Razprave s simpozija bodo še letos izšle v zborniku, ki bo večjezičen, da bo njegova odmevnost segla prek slovenskih meja.
Če bo simpozij zanimiv predvsem za stroko, pa bo spremljajoča koncertna izvedba operete Majda v četrtek, 19. aprila, ob 19.30 v športni dvorani Marof gotovo pritegnila širšo javnost, «aj gre za glasbeno delo, ki ga je veselje poslušati, o čemer smo se lahko prepričali že na letošnjem februarskem koncertu Novomeškega simfoničnega orkestra, ko je bilo na programu nekaj odlomkov iz operete. Kozina je Majdo ustvaril na začetku svoje skladateljske poti, namenjena pa je bila radijski izvedbi, a so jo kljub temu pred 2. svetovno vojno uspešno izvedli v mariborskem gledališču. Libreto se je kasneje izgubil, partituro pa je pred propadom ohranil dr. Primož Kuret, ki je unikat pred časom podaril novomeški glasbeni šoli. Takrat se je porodila zamisel, da bi Majdo znova izvedli. Novi libreto je napisal dr. Igor Grdina, izvedbo pa je prevzel Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja. K sodelovanju so pritegnili domače in tuje soliste (Majdo bo pela Marjetka Podgoršek Horžen, druge vloge pa Irena Akweley Yebuah, Saša Iva-ci, Marjan Trček, Robert Vrčon in Milivoj Juras).
M. MARKELJ
Zagotovljena le načelna pomoč
Obisk ministrice za kulturo Andreje Rihter v Novem mestu ni prinesel jasnili odgovorov na vprašanje o državni pomoči pri obnovi Knjižnice Mirana Jarca
NOVO MESTO - V mali dvorani Dolenjskega muzeja je na ogled zanimiva in poučna razstava Dekleta in šola - izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes, ki jo je pred poldrugim letom pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj in je od takrat gostovala že v devetih krajih po Sloveniji, v Avstriji in Italiji, na območju širše Dolenjske pa je v Novem mestu kot desetem kraju gostovanj postavljena prvikrat.
Avtorica Tjaša Mrgole Jukič je razstavo zasnovala kot sprehod skozi dvatisočletno zgodovino šolanja s poudarkom na šolanju za dekleta, kot se razpoznava iz arheološkega, arhivskega in drugega gradiva na območju mesta Ptuj. Četudi gre za lokalno zarisan okvir, pa so razvidni vsi poglavitni tokovi in vsa bistvena vprašanja šolanja žensk na slovenskih tleh od antike do srede prejšnjega stoletja. V osmih sklopih, razmejenih po pomembnih dogodkih oziroma zakonih, ki so usmerjali in določali šolanje, se obiskovalec seznanja z gradivom, slikami, ilustracijami in scenskimi ponazoritvami, ki mu nazorno kažejo, kakšno je bilo šolanje v antiki, srednjem veku, v času reformacije, ki je pri nas s Trubarjem prinesla spoznanje o pravici do šolanja za vse, in kakšno v času protireformacije in v obdobju ustanavljanja prvih javnih dekliških šol po mestih vse do šolske reforme leta 1774, s katero je Marija Terezija uvedla splošno šolsko obveznost in so se prvič tudi preproste deklice lahko izobrazile v pisanju, branju in računanju. Do pomembnih sprememb v zgodovino šolstva je prišlo z zakonom iz leta 1869, ki je poleg obvezne osnovne šole zagotavljal državno plačo učiteljem. To je bil čas, ko so začela nastajati ženska učiteljišča in z njimi možnost, da so ženske lahko prišle do boljše izobrazbe in zaposlitve. Na gimnazijo, denimo, pa se dekleta vse do leta 1872 niso mogle redno vpisati, do leta 1896 pa ne opravljati mature, ki odpira vrata do visokošolskega študija. Ženske so se morale boriti tudi za pravico do študija na visokih šolah, ki so se jim deloma odprle tik pred koncem 19. stoletja, v celoti pa šele v času stare Jugoslavije, ko smo leta 1919 Slovenci dobili svojo univerzo s petimi fakultetami, šol-
VIOLINSKI GLASBENI RECITAL - Violinistka Maja Bevc iz Novega mesta je še eno od tistih imen, ki so prve korake v svet glasbe naredila na novomeški glasbeni šoli in se nato odločili, da postanejo poklicni glasbeniki. Bevčeva je najprej dokončala srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, se urila na glasbenih delavnicah v tujini, nato pa nadaljevala študij violine na Akademiji za glasbo pri prof. Primožu Novšaka, kjer je zdaj v tretjem letniku. Do kakšne mere se je izmojstrila, je pokazala na celovečernem glasbenem recitalu v četrtek, 5. aprila, zvečer v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Predstavila se je s skladbami Paganinija, Bacha, Mozarta, Sibeliusa in Škerjanca ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal Rus, za konec pa je nastopila še v godalnem kvintetu s stavkom iz Dvorakovega Kvinteta v G - duru. (Foto: MiM)
Prostor slikarskih vertikal
V galeriji Krško so odprli razstavo novejših likovnih del slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane
Avtorica razstave Tjaša Mrgole Jukič ob eni od scenskih ponazoritev šolanja v preteklosti.
ski zakon iz leta 1928 pa je končno uvedel tudi skupni pouk za dečke in deklice.
Razstavo spremljajo raziskave, kakšno je stanje v šolstvu danes, rezultati pa so podani v dveh zbornikih, ki so izšli v času gostovanj razstave. Prav zanimive so ugotovitve, kako so ženske, četudi skozi vso zgodovino odrinjene od izobraževanja dandanes pri nas izjemno izobrazbeno osveščene in uspešne, V tem pogleduje Slovenija podobna visoko razvitim severnoevropskim državam in Kanadi.
MiM
Dolga pot deklet do šole
V Dolenjskem muzeju je na ogled razstava o izobraževanju deklet od antike do srede prejšnjega stoletja
NOVO MESTO - Ministrica za kulturo Andreja Rihter je v spremstvu državnega sekretarja Božidarja Zorka v torek, 3. aprila, obiskala Novo mesto, se sestala z vodstvom novomeške občine, s predstavniki javnih zavodov in nekaterih kulturnih organizacij ter si za zaključek obiska ogledala staro mestno jedro, Narodni dom in razstavo Medičarstvo in svečarstvo v Dolenjskem muzeju. V dolenjsko metropolo je prišla predvsem zaradi odprtega vprašanja, ki ga zastavlja nedokončana gradnja Knjižnice Mirana Jarca.
Obnova novomeške nekdaj študijske, zdaj splošnoizobraževalne knjižnice, ki ima vse od svojega nastanka značaj pokrajinske kulturne ustanove, je bila smelo začrtana, a očitno ne dovolj dobro preračunana, saj je bila krepko prekoračena vrednost naložbe, od prvotnih 812 milijonov na 1,755 milijarde tolarjev, od tega je šlo 1,2 milijarde tolarjev samo za gradnjo prizidka kot prve faze celotne prenove knjižnice. Da bo ustanova v celoti delovala, kot je potrebno, je nujno treba dokončati še obnovo obeh starih stavb, v katerih je knjižnica domovala doslej, kar pa zahteva dodatnih 553 milijonov tolarjev. Kje jih dobiti? Ministrstvo za kulturo, ki je že od začetka sofinancer tega velikega projekta na področju kulture, je svoj prvotno predvideni delež dalo, koliko je še pripravljeno prispevati v bistveno dražji projekt, pa ni mogoče zvedeti, ker ministrica pač noče in ne more dajati praznih obljub.
Razgovor v Novem mestu je potrdil le to, daje ministrstvo za kulturo pripravljeno sodelovati, kolikšno denarno težo bo sodelovanje imelo, pa bo znano, ko bodo reševali prijave na razpis za sofinan-
Ministrica za kulturo Andreja Rihter med obiskom v Novem mestu.
ciranje v letih 2002 in 2003, na katerega bo Mestna občina Novo mesto prijavila na novo pripravljen projekt dokončanja obnove Knjižnice Mirana Jarca.
Ministrica seje seznanila tudi z odprtim vprašanjem, ki žuli Dolenjski muzej, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter
arhivsko službo, to je pomanjkanje depojev za hranjenje kulturne dediščine. Problem naj bi reševali v prihodnjem obdobju. Kako in kaj bo s pomočjo države pri obnovi novomeškega Narodnega doma, ki je razglašen le za občinski kulturni spomenik, čeprav ima kot prvi narodni dom na ozemlju države Slovenije verjetno nacionalni pomen, je tudi stvar prihodnjih dogovorov. Očitno bomo ministrico za kulturo v Novem mestu še srečevali.
M. MARKELJ
KRŠKO - Slikar Žarko Vrezec, umetnik, za katerega je značilna usmerjenost v abstraktno slikarstvo ter v analitično raziskovanje in komponiranje samostojnih likovnih elementov, barv, linij, formata in polja, se po odmevni veliki razstavi Relikvije, ki jo je lani poleti postavil v kostanjeviški samostanski cerkvi, ponovno predstavlja posavskim ljubiteljem likovne umetnosti. V galeriji Krško so v petek, 6. aprila, zvečer odprli razstavo njegovih novejših del. “Na otvoritvi je uvodni nagovor imela vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Avsec, o slikarju in razstavi pa je govorila kustosinja Katja Ceglar. Ža glasbeno popestritev je poskrbel kvartet klarinetov Clarinova krške glasbene šole.
Ljubljanski slikar je za razstavo v Krškem izbral dvajset svojih del manjšega in večjega formata, nastalih v obdobju zadnjih treh let, ter jih smotrno razporedil po stenah razstavnega prostora, ki s svojo sakralno arhitekturo (galerija je v nekdanji baročni cerkvici sv. Duha) nudi dodatne možnosti za avtorske postavitve. Za razstavljena dela je značilen poseben avtorjev ustvarjalni postopek, ki ga uporablja že nekaj časa, to je polnjenje likovnega polja z vertikalnimi trakovi umetnikovih starejših slik, razrezanih in raztrganih na kose ter nato premišljeno plastenih v nove kompozicijske strukture, ki iz dvodimenzionalnosti prehajajo v tridimenzionalnost. Kot je na otvoritvi dejala Katja Ceglar, slikar posega v likovno polje tudi z zna-
Fotografije starega mestnega jedra
NOVO MESTO - Danes, 12. aprila, bodo ob sedmih zvečer v galeriji Luna odprli fotografsko razstavo z naslovom Staro mestno jedro. Na nji bo na ogled izbor fotografij sedmih avtorjev, ki so nastale v fotografski delavnici v sklopu izobraževalnega programa Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Novo mesto.
Žarko Vrezec na razstavi v galeriji Krško.
čilnim težiščem slik na zgornjem robu, ki ga tvori vodoravna črta oziroma razpoka, “ki je tako imenovana metafora lastne avtorske prisotnosti”, z uporabo razkosanih starejših del v svoji produkciji pa umetnik “ne ustvarja samo mentalne - vsebinske, temveč tudi materialno kontinuiteto".
M. MARKELJ
Glasbeni recital violinistke Maje Bevc
TREBNJE-Violinistka Maja Bevc seje v torek, 10. aprila, ob 17.30 predstavila v predavalnici trebanjske osnovne šole z glasbenim recitalom skladb za violino. Na klavirju jo je spremljala Vlasta Doležal Rus.
Koncert na gradu
BRESTANICA - Včeraj, 11. aprila, zvečer je Godalni oddelek Glasbene šole Krško pripravil na gradu Rajhenburg koncert učencev solistov, komornih skupin in orkestra.
Ti in jaz, mali medo
NOVO MESTO - Danes, 12. aprila, bo ob štirih popoldan v Domu kulture slovensko gledališče iz Trsta izvedlo otroško dramsko predstavo Martina Waddella “Ti in jaz, mali medo” za otroški abonma in izven.
Razstava ročnih del
MOKRONOG - Kulturno umetniško društvo Majolika unikata organizira 20. aprila razstavo ročnih del, zato vabi vse, ki so spretni in ustvarjalni, da prijavijo svoje izdelke najkasneje do srede, 18. aprila na naslov: KUD Majolika unikata, Ul, talcev 10, Mokronog.
Razstava treh
V avli Kulturnega centra Janeza Trdine p Novem mestu
NOVO MESTO - V avli Kulturnega centra Janeza Trdine je že več kot teden dni na ogled likovna razstava, na kateri se z večjim izborom slik predstavljajo trije slikarji iz Društva upokojencev Novo mesto: Marija Prah, Marija Udovč in Franc Urbančič. Za vse tri likovnike je značilna usmerjenost v realistično slikanje krajine, cvetja, tihožitij in mestnih vedut, ki se predvsem pri obeh slikarkah spogleduje tudi z impresionističnimi prijemi. Likovniki delajo v različnih tehnikah, prevladujejo olje, akril, akvarel in pastel, nekaj pa je tudi poskusov v mešani tehniki.
Razstava ima kar precej gledalcev, saj gre skozi vežo Kulturnega centra Janeza Trdine veliko ljudi. Kazalo bi ta prostor večkrat uporabiti kot priložnostno razstavišče.
Revije odraslih pevskih zborov
TREBNJE, NOVO MESTO - V teh pomladnih dnevih se nadaljujejo zborovska srečanja, ki jih na območnih revijah pripravljajo izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Minulo soboto, 7. aprila, zvečer je v Kulturnem domu v Trebnjem nastopilo deset odraslih pevskih zborov iz Šentlovren-ca, Trebnjega, Čateža, Mokronoga, Šentruperta, Velikega Gabra in Mirne, v Novem mestu pa se je v Kulturnem centru Janeza Trdine predstavilo sedem zborov iz Novega mesta in zbor iz Žužemberka. Drugi del novomeške območne revije bo .21. aprila, ko se bo predstavilo osem odraslih pevskih zborov.
TKANJE VEZI SODELOVANJA - V torek, 10. aprila, se je v Novem mestu mudila delegacija iz hrvaškega mesta Virovitica in si med enodnevnim obiskom, ki je bit namenjen medsebojnemu spoznavanju kol začetku spletanju trajnejših vezi kulturnega, turističnega in drugega sodelovanja, po sprejemu v Kulturnem centru Janeza Trdine ogledala Knjižnico Mirana Jarca in Dolenjski muzej. Gostje iz Hrvaške so obiskati tudi Turistično zvezo Novo mesto in zaključili obisk na gradu Otočec. Na sliki: z zanimanjem so si ogledal novo kulturno pridobitev - prizidek Knjižnice Mirana Jarca. (Foto: MiM)
Srečanje lutkovnih skupin
SENOVO - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Krško je v sredo, II. aprila, popoldan pripravila srečanje lutkovnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Na sporedu so bile predstave Lisica in zajec lutkovne skupine iz Artič, Luna gre na pot lutkovne skupine iz Trebnjega in Mojca Pokrajculja lutkovne skupine iz Črnomlja.
reportaže ♦ zanimivosti • slike * dopisi • reportaže • zanimivosti » slike • dopisi
PRVA REZ OTOŠKE ŽAMETOVKE
Potomka najstarejše trte na svetu
Pred slabim letom, natančno 17. maja lani, so na dvorišču gradu Otočec slovesno posadili cepič najstarejše trte na svetu, slovite modre kavčine oziroma žametne črnine z mariborskega Lenta. Slovesnosti sta se udeležila tudi novomeški župan dr. Tone Starc in njegov mariborski kolega mag. Boris Sovič. Takrat so za mestnega viničarja in s tem za skrbnika te trte imenovali inž. Marka Cvelbarja, mladega strokovnjaka iz Vinske kleti Bajnof pod Trško goro. Marko je v prisotnosti novomeškega župana in drugih gostov prejšnji petek otoško potomko najstarejše trte na svetu prvič obrezal.
“Trta lepo uspeva in je v tem slabem letu zrasla 2,70 m v višino. Redno sem jo škropil, nobena bolezen je ni napadla, letos jeseni bomo morda dočakali že kakšen grozd, čez nekaj let pa, če bo vse po sreči, bomo iz njenega grozdja pridelali prvo vino,” je na prvi rezi povedal Marko.
Mariborski mestni viničar in skrbnik najstarejše trte na svetu pa je mag. Tone Zafošnik, ki je lani cepič na Otočcu tudi predal v oskrbo Marku Cvelbarju. “Kav-čina na Lentu je dokazano najstarejša trta na svetu,” trdi ta priznani strokovnjak. “Eden od dokazov, ki to potrjujejo, je tudi upodobitev Maribora iz leta 1657, pa kateri se trta prav na tem mestu bujno razprostira po pročelju hiše, ki je bila zgrajena 1550; predvidevamo, da je bila takrat stara že 50 do 100 let. Tako je ta trta gotovo stara več kot 400 let. To starost je potrdila tudi meritev z izvrtkom iz leta 1972; strokovnjaki so z elektronskim mikroskopom po letnicah ugotovili, da je trta stara od 350 do 400 let. To ugotovitev je Guinnessova komisija sprejela kot verodostojno in v zadnji izdaji Guinnessove knjige rekordov je naša trta v tej knjigi predstavljena kot najstarejša trta na svetu.”
Po besedah mag. Zafošnika se trta dobro počuti, leta 1980 sojo uspešno revitalizirali, ji odrezali odmrle krake; to je bil pravi kirurški poseg in trajalo je nekaj let, da si je opomogla. Pred tem nekaj deset let te trte ni nihče vzdrževal, zato se je izrodila, grozdje pa so vsako jesen pokradli. “Po posegu ugotavljamo, da je trta živa, pridobiva mladostne obline in je postala prava bujna lepotica,” je vesel mag. Zafošnik. “Naša naloga in dolžnost je to trto obdržati pri življenju, jo ohraniti za naslednje generacije, ne pa pridelati čim več grozdja, za to imamo zraven dve mladi trti. Ta trta je svojevrsten simbol Maribora, Slovenije, sedaj tudi Dolenjske. S tem ko smo cepič naše trte posadili na Otočcu, je prišla ta trta nazaj v svojo domovino, saj je žametovka prav na Dolenjskem najbolj razširjena sorta; kako tudi ne, ko je osnovna sprta za pridelavo čudovitega cvička! Zato smo še toliko bolj zadovoljni, da smo jo uspeli posaditi tudi na Otočcu, na tem čudovitem kraju pod slovito Trško goro.”
Otoški cepič Lentove trte je bil 17., posajen v Sloveniji, poleg tega pa uspevajo še v Avstriji, Franciji, Japonski, Avstraliji in Vatikanu. Poleg teh “uradnih” cepičev so še številni drugi, ko
ljubitelji ob rezi pridejo na Lent, tam poberejo cepiče in jih posadijo. Tako seje ta trta razširila po vsej Sloveniji.
Poleg vsakoletne rezi trte na Lentu je slovesen dogodek tudi trgatev, ki v taki obliki poteka od leta 1987 in ji vsako leto prisostvuje več tisoč ljudi. Trta da povprečno 30 do 50 kg grozdja, bolj trte nočejo obremenjevati in jo režejo izključno na čepe in rezni-ke, zato so grozdi večji, bolj razviti, močno obarvani, vino pa doseže celo 18,3 odst. sladkorja oziroma čez 80 Ochslejevih stopinj. Grozdje s te trte vsako leto s pogodbo predajo Vinagu, največji kleti v Mariboru, potem oni kle-tarijo in vino napolnijo v okoli 100 posebnih stekleničk, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj. To je potem za dragocena darila in za posebne slovesnosti in gre po vsem svetu. Seveda je povpraševanje večje, kot je ponudba. Steklenič-
L1TIJA - Danes 74-letna Marija Smrkolj, doma iz Ribč, vasi izpod sv. Miklavža ob reki Savi, je kri darovala 236-krat. Mati, babica in kmetica je ena od rekorderjev ne le v litijski občini, temveč tudi v Sloveniji. Za svoje plemenito delo je prejela priznanje za 215-krat darovano kri na Zavodu za tranfuzijo krvi v Ljubljani, občinsko priznanje Rdečega križa, posebno priznanje ob 40-letnici krvodajalstva, priznanje Občine Litija za leto 1993, zlati znak Rdečega križa Slovenije in naziv častne članice območnega združenja Rdečega križa Litija.
Marija-se je rodila v kmečki družini s šestimi otroki. Svoja najlepša leta je preživela v vojnem času. Leta 1944 sojo kot 17-letno Nemci izselili v delovno taborišče
ko s tem vinom so za novoletno darilo poslali tudi prejšnjemu ameriškemu predsedniku Clintonu in se jim je zanj s pismom osebno zahvalil. Ob posaditvi cepiča na Otočcu pa je mariborski župan stekleničko tega vina izročil tudi novomeškemu županu.
Modra kavčina, kot se je po starem reklo žametovki, je ena najstarejših sort na Slovenskem in včasih je bila bolj razširjena, tudi na Štajerskem. Obdržala pa se je predvsem na naširšem Dolenjskem kot osnovna sorta za cviček. “Kar naj bo tu, zato smo tudi potomko najstarejše žametovke na svetu prinesli nazaj na Dolenjsko, v njeno nedrje. Tu ima veliko svojih vrstnic, na Lentu pa je sama in se ji najbrž kar toži po družbi. Prepričan sem, da bo njena potomka na Otočcu lepo uspevala v zadovoljstvo vseh Dolenjcev.”
v Nemčijo, od koder se je okoli 1. maja 1945 vrnila v domovino in konec vojne pričakala v Litiji. Družina je bila v tem času popolnoma razdrobljena, a se je kmalu začela živa in zdrava zbirati v svoji rodni vasi. Po vrnitvi in osvoboditvi leta 1945 je bil dom popolnoma požgan in uničen, zato je Marija kar nekaj časa preživela pri sosedih v vasi. Še ne 20-letna se je poročila. “Z možem sva se odločila, da kljub velikemu pomanjkanju gradbenega materiala takoj po vojni pričneva z gradnjo gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše na mestu, kjer so pred vojno živeli moževi starši," se Marija spominja prvih let po poroki.
Kri je začela darovati ob rednih krvodajalskih akcijah v litijskem zdravstvenem domu. Darovala jo je trikrat, nato pa so jo obiskali iz Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. Marija ima namreč eno redkih krvnih skupin, zato sojo povabili k rednemu sodelovanju. Tako je leta 1966 prvič darovala kri za krvno plazmo. Najprej je hodila dajat kri na omenjeni ljubljanski Zavod šest tednov vsak dan. Na zavodu je bila po štiri ure, da je aparat ločil krvno plazmo od krvi, ki jo je vrnil. Pozneje, ko so dobili nov aparat, ki je celoten postopek skrajšal na 20 minut, pa je bila Marija tudi “poskusni zajček“. „Kri sem dajala vse do svojega 65. leta, zadnja leta celo po 22-krat na leto,“ je povedala.
Danes,so Mariji poleg kmečkih del, kolikor jih še lahko opravlja pri svojih letih, v največje veselje vnuki njenih treh hčera Sonje, Jelke in Marice.
KATARINA ŠUŠTERŠIČ
PRIZNANJE ZA HUMANITARNO DELO - Predsednik litijskega območnega združenja Rdečega križa Karlo Lemut izroča Mariji Smrkolj (na levi) zlati znak Rdečega križa Slovenije in listino častne članice OZ RK Litija. (Foto: K. Š.)
A. BARTELJ
PRVA REZ - Otoška potomka najstarejše trte na svetu, 400-letne modre kavčine oz. žametovke z mariborskega Lenta, se lepo razvija. Zanjo skrbi mestni viničar Marko Cvelbar (desni). V slabem letu dni je zrasla 2.70 m visoko. Prve rezi prejšnji petek se je udeležil tudi novomeški župan dr. Tone Starc, tudi sam vinogradnik. (Foto: A. B.)
Marijino plemenito delo
Marija Smrkolj: “Kri sem dala 236-krat, od-tega 215-krat za krvno plazmo “ - Dobitnica zlatega znaka RK Slovenije
Izvir Krke
Od izvira Krke navzdol
Kakšne nazive vse je že dobila naša najdaljša slovenska reka! Naj jih naštejem le nekaj: dolenjska lepotica, kraljica slovenskih rek, dolina gradov, dolina umirajočih mlinov in hiš s slamnatimi strehami, najlepša slovenska kraška reka, med najplemenitejšimi (učeno salmonidnimi) rekami v Evropi, naša edina lehnjakotvorna reka... Gotovo sem pozabila še kak vzdevek. Zame je to reka, ob kateri sem se rodila in živela vse od njenega izvira do izliva pri Brežicah, kjer sem našla svoje prvo delovno mesto in še marsikaj drugega. Zato je Krka reka mojega življenja, na katero sem čustveno navezana. Rada bi vas zvabila na sprehod ob njenem toku, od izvira navzdol. Postopoma. Danes bi se pomudili le ob izviru in vasi Krka.
Že Valvasor je v svoji Slavi vojvodine Kranjske (izšla 1689) zapisal: “Med gradom in vasjo Krka izvira izpod hriba Krka. Njen izvir tvori globok in neizmeren, a z ribami, zlasti postrvmi, bogat kotel. Spočetka jo utesnjujeta bregova kakor potok, dokler se ji ne pridruži voda, ki plane v obilju tik pod gradom na dveh krajih iz žive skale na dan. Nato se polagoma razširja v precej veliko reko, ki žene mline in žage."
Grad, ki ga omenja Valvasor, je bil že v njegovem času v razvalinah. V virih je omenjen že 1054.1. Leta 1437. gaje razrušil Jan Vitovec s svojo vojsko, 1631. pa so zgradili novega niže ob Krki in ga imenovali gradič Vrhkrka. Graščak Engelbert Auersperg je grajsko posest v 18. stol. razdelil kmetom, ki so postali podložniki višnjegorske gospode.
Tudi Valvasor pove: “Kar se tiče gradov, zagotavljam naklonjenim bralcem, da v sedanjem času skoraj vse gradove zapuščajo in jih zamenjujejo zaradi večje udobnosti z novimi, v ravnini sezidanimi."
Krški graščaki so si grad postavili nad izvirom Poltarice. Izvir ima baje ime po posodi poltarju, v katerem so baje imeli za graščake vedno sveže ribe. Teh pa je bilo v Valvasorjevem času zelo veliko. Pravi, da “so zelo okusne, čvrste kot v nobeni drugi vodi, zaradi mnogih studencev predvsem v zgornjem toku.“ Že pri samem izviru Krke so bili do 1882. leta tudi veliki raki, ki sojih poznali po vsej Evropi.
Krka ima v resnici dva izvira: Poltarico na začetku vasi Gradiček, ki je dobila ime po omenjenem gradu, streljaj daleč od prvega pa v veliki kraški jami, kjer je voda v tisočletjih izdelala čudovite kapnike in sije domovanje našla človeška ribica. Taje imela nekdaj \hod nekaj metrov nad ravnino, tako da je voda padala v približno pet metrov visokem slapu, sedaj pa bruha iz zemeljskih tal. Odprtino so povečali 1937.
Gospa Ivana Uršič iz Gradička (roj. 1922) mi je pripovedovala, da je nad jamo še vedno luknja. Če pogledaš levo ob vhodu v strop, vidiš svetlobo, nekdanjo luknjo. Novi rov iz jame so delali kmetje iz Račne, ki so prosili zemljo za obdelovanje, pa so tako rešili problem poplavljanja. Dobro se spominja tega, saj je vsak dan nosila možu kosilo, ko so prebijali živo steno. Tudi razstreljevali so in je hudo pokalo. V jami so bila tri jezera in dve brvi. Delavci so si svetili s karbidovkami.
V	jami so bivali ljudje že v kameni dobi, skrivali so se v njej pred Turki, med drugo vojno pa pred Italijani. Enkrat so ti vrgli bombo pred jamo. K sreči ni bilo hudega, en otrok pa je takrat umrl, ker ga je v jami pičil škorpijon.
1954. so vhodni del jame in predel jame do izvira regulirali ter vodni tok zaščitili s kamnitim betonskim zidom. Tako je sedaj pod strmo steno na koncu zatrepne doline umetni vhod v kraško jamo, ki so ga novembra 1996. zaprli z velikimi mrežastimi vrati in napeljali ektriko. Jama je lepo urejena in za obiskovalce razsvetljena. Ključ, če jama ob vašem obisku ne bo odprta, lahko dobite v turistični pisarni ali pa v prvi hiši ob jami.
V	vsem tem predelu med obema izviroma najdete na ličnih (ablah vse najpomembnejše informacije, da se bosta lahko znašli tudi brez vodiča. Ob vhodu v jamo vas bo na možripst še dodatnih poti opozorila dodatna tabla. Že r(ekaj let je sem namreč speljana Jurčičeva pešpot, žgto bi bilo prav, da si v vasi Krka ogledate tudi več krit dvesto let staro šolo, kjer
je pisatelj nabiral prvo učenost, v Gradičku pa lahko dobite razglednice in lične prospekte. Z dobro hrano vas bodo postregli v Kmečkem turizmu Podržaj, ki je posebno dobro obiskan ob vikendih. Tudi parkirni prostor se najde, čeprav bi dovoz z avtomobili, če bi bilo v moji moči, prepovedala. Od vasi Krka do izvira naše lepotice se ponuja eden najlepših sprehodov. Ni čudno, daje gostilničar Borštnik prav tu želel postaviti Mirovni center.
Idiličnost tega predela naše domovine so spoznali celo cigani! Gospa Uršičeva se spominja, kako je tam okrog leta 1930. bila na loki pri izviru pod dvema hruškama ciganska svatba. Takrat so po vasi hodili lepo oblečeni avstrijski cigani. Prišli so z vozmi in lepimi konji. Vsa vas je pekla zanje. Tudi otroci bi šli radi gledat, pa jih niso pustili. Odrasli so še dolgo pripovedovali, kako lepo je bilo. Posebno radi so pripovedovali, kako je ženinov oče razbil lončen pisker in rekel: “Ne smeta prej narazen, dokler tale lonec ne bo spet cel!“
Še mnogi vedo tudi za nesrečo kmeta in njegove dekle iz Trebnje Gorice. Na dan sv. Kozma in Damjana sta šla orat, pa so voli zbezljali. Pri izviru Krke ob jami se je zemlja pod njima udrla in vse je potegnilo noter. „Čez sedem let je prišla na dan dekletova kita in jarm od volov. Od takrat na ta dan niso več delali z živalmi. Ne delaj z živalmi na ta dan, so rekli ljudje, da se ti ne bo zgodilo, kot seje tistemu iz Trebnje Gorice!"
Tudi spomin na grajske je bil v njenem otroštvu še živ. Pod gradom je bila votlina. Otroci so hodili v njo, odrasli pa so jih svarili: “Le hodite, bodo še vas potolkli, kot so tlačane!" Tam so bile menda grajske ječe.
Otroci so se hodili igrat tudi k jami ob izviru Krke.
“Le hodite, le hodite! Vas bo zmaj vzel, kot je Darinko!" so nas svarili. Grajska Darinka se je menda hodila tja sprehajat, pa jo je vzel zmaj, kije živel v jami.
Igrali so se tudi tako, da so na vrtu nabrali jabolk ali hrušk pa šli pred vhod v jamo, ki je bil takrat še zgoraj.
“Zmaj, zmaj, le pridi ven, če si upaš," so vplili pa vrgli tisto v jamo in zbežali. Čez čas so se spet vrnili. Če je kaj zašumelo, so pa spet zbežali. “Resnič-mo smo se bali. Otroke so nas radi strašili s starimi zgodbami," je povedala.
Ko je nekoč prala v Poltarici, je priplavala človeška ribica. Hotela jo je ujeti, pa ji je ušla. Ko je za to slišal zdravnik v Grosuplju, je rekel. “Kako rad bi jo imel! Dobro bi ti jo plačal." Ker sojih res kradli v jami, je prav, da so jo zaprli.
Žal je Krka danes onesnažena že pri samem izviru. Od padtalnic, ki pritečejo od Ivančne Gorice in Grosupeljskega polja. Sicer pa izgleda v gornjem toku kot deblo z eno samo vejo, to je z Višnjico. Podtalnega toka pa je toliko, da je že v vasi Krka poganjala tri mline in žage (graščinski Anžetov mlin pa dva farovška z žago: Javornikov in Huda loka). Danes seveda ne dela nobeden več.
V vasi Krka je ogleda vredna tudi cerkev sv. Kozma in Damijana. Prvič jo omenjajo že v 10. stol. Bila je lesena. V 18. stol. je bila prenovljena cerkev posvečena v romarsko. Krka je bila najbolj sloveča romarska pot na Kranjskem, cerkev pa najpomembnejša baročna stavba iz 18. stol. na Dolenjskem. Sliki sv. Kozma in Damijana je narisal Matevž Langus 1851. leta. Svetnika sta veljala za zdravilca. Tako je bil “zdravilen" tudi prvi izvir Poltarice (ta ima pet izvirov), ki so mu dali ime Kozmijanove solzice. Tja so si hodili romarji umivat oči in sojo odnašali tudi s seboj...
Sredi Krke je ob naši poti stara Borštnikova gostilna, niže ob mostu čez Krko pa trgovina in sodobno gostišče. Lakoto in žejo boste lahko potešili tudi v gostilni Pri Nacetu na križišču poti, ki pelje proti Ivančni Gorici. Pri Javornikovih, nekdanjih lastnikih žage in mlina, pa si lahko sposodite raft...
Prav rafting daje reki modernejši in igrivejši tok življenja. Namesto ropotanja mlinov in žag boste ^posebno v poletnih dneh lahko občudovali mnoge, ki se spuščajo po naši zeleni lepotici.
1. MESTNIK
ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE...
Pravo veselje je imeti zdrave živali.
Krkini proizvodi iz novega programa HomeVet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali. Izdajajo se brez recepta.
Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje, spodbujamo rast in proizvodnost ter tako povečamo gospodarnost reje domačih živali.
Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa HomeVet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši.
■■■SEMRII
za uspešno rejo in zdrave živali
HomeVet je zaščitena blagovna znamka za Krkine proizvode,O ki jih brez recepta dobite v lekarnah, kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah.
I^KRKK
Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska. v kateri najdete priročno merico.
samo
284,00 SIT
od 29.3. do2.4.2001

f Zdrami in
premami
V vseh poslovalnicah	Mercator
Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o.
Vrbina 12, 8270 Krško
objavlja prosto delovno mesto
TEHNIK ZA ANALITIČNO IN RADIOKEMIJO
• 2 vršilca
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja:
- V. stopnja strokovne izobrazbe - kemijski tehnik,
18 mesecev delovnih izkušenj, lahko pripravnik, posebna zdravstvena sposobnost.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh od dneva objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
RENAULT
USTVARJAMO AVTOMOBILE
Nekaterim tudi
vroče. Senja vozil Renault Avantura ie opremljena z brezplačno klimatsko
napravo.,, Megane, Clio, T/zingd! Thalia in Kangoo za vsako avanturo.
■NNHNff
www.rcnault.si wap.renault.si
J
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878
Vabljeni!
Dobra izbira je vedno prava
Dobre izkušnje pri odprtju transakcijskega računa Uporabniku prijazno elektronsko poslovanje
Ob reformi plačilnega prometa, ki v Sloveniji poteka že od leta 1995 in poskuša naš sistem prilagoditi zahtevam EU, so tudi v Abanki že lani jeseni omogočili podjetjem odpiranje transakcijskih računov. Lani se je namreč znotraj te reforme pričel prenos računov na banke. Dejstvo je, da je poslovanje pri Abanki za večje zneske cenejše od poslovanja preko APP predvsem v primeru elektronskega poslovanja, ki so ga v tej banki uspeli razviti v uporabniku prijazen sistem.
“Doslej se je za odprtje transakcijskega računa pri Abanki odločilo že nekaj več kot 370 pravnih oseb,” pojasnjuje Anica Vehovar-Žnidaršič, izvršna direktorica za področje poslovanja s pravnimi osebami v Abanki.in dodaja, da poslovanje s podjetji, ki so se odločila za delni ali celotni prenos računa na Abanko v prvih mesecih, poteka nemoteno.
84 % plačilnih nalogov je izvedeno elektronsko. V Abanki pravijo, da razmišljajo o plačilnem prometu celovito, zato so dolgoletne izkušnje banke z mednarodnimi plačilnimi instrumenti vsekakor prednost tudi pri poslovanju s plačilnimi instrumenti v državi.
Če se pravna oseba odloči odpreti pri Abanki transakcijski račun za plačila v državi in opravlja preko Abanke tudi plačilni promet s tujino, ji avtomatično zagotavljajo tudi boljši nakupni tečaj pri prodaji deviznih prilivov podjetja. Direktorica Mihaela Krenk iz grosupeljskega podjetja G-M&M d.o.o. pravi, da so se odločili odpreti transakcijski račun pri Abanki zaradi dose-
Abanka d.d. Ljubljana
WWW.ABANKA.SI
danjega dobrega sodelovanja z njimi. Menijo, da je to banka, ki zna prisluhniti željam in potrebam strank. Prenos plačilnega prometa na Abanko je potekal brez težav, transakcije potekajo hitro in tekoče, še posebej pa so zadovoljni z elektronskim poslovanjem prek Abacoma, ki je zanesljiv in uporabniku prijazen.
Anica Vehovar-Znidaršič, izvršna direktorica za področje poslovanja s pravnimi osebami v Abanki,je kot zanimivost navedla, da sistem elektronskega poslovanja preko storitve Abacom uporablja že več kot 250 podjetij. Zanimiv je zato, ker je uporaben tako za opravljanje plačilnega prometa doma kot tudi v tujini.
Posebna multibančna različica Abacoma pa omogoča uporabnikom enotno elektronsko poslovanje z več bankami in integriran vpogled v podatke z računov pri več bankah.
Mihaela Krenk še dodaja: “Poslovanje prek Abacoma poteka hitro. Se posebej pa nam je všeč, da lahko na ta način poslujemo tako na področju tolarskega kot deviznega poslovanja.”
Karitas +
Srečno otroštvo
za vse Pomagajmo
revnim družinam v Aleksincu
Med nami je 700 kilometrov, vendar dobrota premaga vsako razdaljo.
Najdete nas na vseh večjih poštah po Sloveniji.
WAP Ericsson A2628s
9.900 SIT
(običajna cena 36.000 SIT)
Sklenitev novega naročniškega razmerja Mobitel GSM za 18 mesecev brez priključne takse (sicer 2.350 SIT)* omogoča res ugoden nakup enega od 5 mobilnikov**.
V vseh Mobitelovih centrih in pri pooblaščenih posrednikih.
Nova brezplačna storitev za vse naročnike Mobitel GSM: po naročilu dnevno prejemanje vremenske napovedi prek SMS infa.
Za nove naročnike Poslovnega paketa, ki sklenete naročniško razmerje za 18 mesecev, ponujamo 25 % popusta*** pri nakupu kateregakoli GSM aparata iz redne ponudbe v Mobitelovih centrih ali pa nakup enega od petih mobilnikov v akciji.
* Sklenitev razmerja Mobitel GSM brez priključne takse velja do konca aprila.
** Mobilni telefoni, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Cene vključujejo DDV.
*** Ponudba ni časovno omejena.
Podrobnejše informacije:
080 70 70 041/ 031121 (Mobiuporabniki), Mobitelovi centri in spletne strani.
SVOBODEN KOT PTICA
fr
■
WAP Siemens C35I
19.900 SIT
(običajna cena 59.900 SIT)
WAP Ericsson R320s
24.900 SIT
(običajna cena 69.972 SIT)
Nokia 8210
39.900 SIT
(običajna cena 92.820 SIT)
WAP Motorola T250
29.900 SIT
(običajna cena 89.900 SIT)
'O
O©© 'S* © ©
ca©© © *
tel.: 01/23 23 186
ivww.karitas.si
DOLENJSKI UST
Ob naloipfrMrnere Če se odločite za Air
ali Primere dobite brezplačno klimatsko napravo, Almera Elegance, Šport in voljo v posebni ponudbi z brezplačnim zavornim sistemom ABS in klimatsko napravo. :a Aimero ali Micro letnik 2000, privarčujete 400.000 oziroma 180.000 tolarjev. Pohitite!
NISSAN ADRIA tl ja., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http/www.nissan^i
Poobiiičem trgovci: SEVNICA Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
( NISSAN J
RADIO
U NIV 0 X
Radie
5 MHz
Dobsr Mm
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
Elan tri minute že v Evropi!
Nogometaši novomeškega Elana Granita Commercea so na drugi tekmi polfinala pokala Slovenije vodili z 2:0, kar bi jih popeljalo v finale z Olimpijo in morda v Evropo
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana Granita Commercea so bili po 67 minutah druge polfinalne tekme slovenskega pokala z ene nogo že v finalu in s tem najverjetneje tudi v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev.
Vendar je veselje na tribuni štadiona pod Portovalom trajalo le tri minute.
V Brežicah najboljši Mirnčani
NOVO MESTO - Badmintonski klub Brežice je v soboto, 7. aprila, pripravil državno prvenstvo v badmintonu za kategorijo do 13. leta, ki se ga je udeležilo 42 tekmovalcev iz vse Slovenije. Najuspešnejši so bili Mirnčani, ki so osvojili kar 8 medalj. Katja Strmole je zmagala med posameznicami, v dvojicah skupaj z Blažko Andolšek in skupaj s Tadejem Jezernikom pa sta osvojila srebro med mešanimi dvojicami. Tadej je z Milijem Arapovičem (Olimpija) osvojil srebro med fantovskimi dvojicami, med posamezniki pa je bil tretji. Bron so osvojili: Aljoša Turk in Blažka Andoljšek med mešanimi dvojicami ter dvojici Tina Jezernik in Nina Vojnovič ter Aljoša Turk in Matevž Bajuk. Domači igralci niso dosegli vidnejših uvrstitev.
Vesna Kržan za las ob zmago
BREŽICE - Na zadnjem turnirju letošnje državne lige v streljanju z zračno pištolo za mlajše mladince in mladince, ki je potekalo v Ljubljani, je Vesna Kržan (Kruno Brežice) med mlajšimi mladinkami osvojila 3. mesto, zmago je izgubila v zadnjem strelu, ko ji je zmanjkalo plina v pištoli in je naboj le oplazil tarčo. Matej Krajnčič je med mladinci osvojil 3. mesto, uspeh pa so dopolnili še trije mlajši mladinci in mladinke brežiškega Kruna, ki so izpolnili normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec marca v Dobrovniku.
Slalomsko progo so tako kot pred tednom v Lazah najhitreje prevesla-li Bobri, nekoliko počasnejši so bili Hrastničani, Gimpex pa, kljub temu daje v njihovem raftu sedel sedmou-vrščeni kanuist lanske olimpijske preizkušnje v Sydneyju in nekdanji evropski prvak Simon Hočevar, ni posegel v boj za zmago.
V kvalifikacijskem delu tekmovanja v šprintu so najhitrejši čas dosegli Stražani, Bobri so zaostali za njimi, medtem ko so Hrastničani po veliki napaki dosegli najslabši čas. Najhitrejši posadki kvalifikacijske tekme sta se srečali v finalu, kjer so Stražani dobili neusmiljen boj za
Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi novomeškemu nogometnemu dru-goligašu Elanu Granitu Commerceu uspelo uvrstiti se v finale slovenskega pokalnega tekmovanja, kjer bi ga čakalo trenutno vodilno moštvo prve lige, ljubljanska Olimpija, ki ima največ možnosti, da osvoji naslov državnega prvaka. V tem primeru bi Olimpija jeseni nastopila v kvalifikacijah za ligo šampionov, slovensko mesto v pokalu pokalnih zmagovalcev pa bi pripadlo drugemu finalistu pokalnega tekmovanje ne glede na to, kdo bi v finalu zmagal. Na žalost novomeških ljubiteljev nogometa se to ni zgodilo, kar je glede na organizacijsko raven in velikost proračuna kluba verjetno še najboljše.
Novomeščani se kljub zaostanku dveh zadetkov s prve pokalne tekme v Novi Gorici, kjer so s 3:1 zmagali domačini, niso predali in v prvem polčasu tekme pod Portovalom niso kazali nobenega spoštovanja do tret-jeuvrščenega moštva v prvi slovenski ligi Simobil, še posebej nevarno sta
boljši položaj ob vstopu v brzice, kjer so si priveslali že praktično neulovljivo prednost pred Bobri, tedaj pa je njihov čoln zadel ob kamen in se od udarca toliko stresel, da je Sašo Novinec padel v vodo. Ko so ga pobirali iz vode, so jih Bobri prehiteli in zmagali. Vendar njihova zmaga kljub vsemu ni bila čista. Med bojem za vodstvo so si Ljubljančani pomagali precej nešportno. Matej Hočevar, ki vesla za Bobre, je svojega brata Simona, desnega krmarja čolna Gim-pexa, večkrat udaril z veslom po rami, zato so se Stražani pritožili, tekmovalna komisija pa je tako kot pred tednom v Lazah oba finalista di-
pred novogoriška vrata prodirala Perše in Majerle, vendar je bil vratar Mavrič vedno na mestu, polčas pa se je tako končal brez zadetkov.
V nadaljevanju se je moral kar dvakrat izkazati domači vratar Nikola Drkušič, daje obranil strela Ipavca in Kovačeviča. Medtem ko Novogoričani, ki so se do tedaj bolj branili, svojih priložnosti niso izkoristili, je Novomeščanom to uspelo v 50. minuti, ko je Denis Perše lepo zaposlil Dejana Majerleta, kije žogo potisnil v novogoriško mrežo. V 67. minuti seje zgodilo to, česar hi pred tekmo najbrž nihče pričakoval. Kršič je s približno 30 m s prostim strelom žogo poslal v kazenski prostor, kjer je žogo z glavo v novogoriško mrežo odbil Perše. Tedaj so bili Novomeščani v finalu. Vendar priložnosti niso izkoristili. Namesto da bi se osredotočili na obrambo in izkoristili paniko med gostujočimi nogometaši, je njihova zbranost povsem popustila in gostje so se lahko dobesedno sprehajali pred Drkušičeve-
skvalificirala. Simon Hočevar je že pred tem ves v solzah sedel v avto in se odpeljal domov, trdno odločen, da nikoli več ne sede v raft, po krivični odločitvi tekmovalne komisije pa so se domov odpeljali tudi njegovi sotekmovalci, ki pa so se med potjo le ohladili in se vrnili v Osilnico, saj jih je v nedeljo čakala še tekma v spustu.
Da bi rešil prireditev, je osilniški župan Anton Kovač predlagal salomonsko rešitev: finalno vožnjo naj v nedeljo pred spustom ponovijo, kar je tekmovalna komisija sprejela, od os-ilniške tekme naprej pa bodo ukinili dvoboje v šprintu, namesto tega pa bodo izpeljali po tri vožnje na čas, od katerih bosta za uradno razvrstitev šteli boljši dve. V nedeljo so finalni dvoboj ponovili, dobili pa so ga Bobri.
ga gola. Tako sicer izvrstnemu vratarju med enim izmed neoviranih prodorov Novogoričanov v njegov kazenski prostor ni preostalo drugega, kot da z rokoborskim prijemom zaustavi napadalca, ljubljanski sodnik Mitrovič pa je upravičeno pokazal na belo točko, od koder je žogo v mrežo poslal Shaqiri. Sanj o finalu je bilo nepreklicno konec pet minut kasneje, ko je Drkušiča premagal še Ipavec.
I. V.
Začeli bodo tudi kasači
ŠENTJERNEJ - Sezona kasaških dirk se bo začela na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, v Ljutomeru. V koledarju Kasaške zveze Slovenije je predvidenih 28 tekmovalnih dni na hipodromih po vsej Sloveniji. V Šentjerneju se bo kasaška karavana ustavila kar trikrat: 20. maja, 22. julija in 19. avgusta, na hipodromu Brege pri Krškem pa bo dirka 3. junija.
Hribarju in Jazbecu Hrastov VIP turnir
OTOČEC - Obrtna zadruga Hrast iz Novega mesta je v soboto, 7. aprila, pripravila svoj sedmi VIP turnir v tenisu, na katerem so nastopili številni predstavniki političnega, gospodarskega in športnega življenja. Lopar sta v igri parov najspretneje vrtela Marjan Hribar in Milan Jazbec, malo slabša od njiju sta bila Jože Splichal, tretje mesto pa sta zasedla Bojan Budja in Matjaž Sever.
Brežičani v drugo ligo, Moris ostaja
BREŽICE - Predzadnji turnir letošnje L državne lige v streljanju z zračno pištolo v Murski Soboti ni postregel s presenečenji, kar pomeni, da bodo Brežičani jeseni ponovno tekmovali med drugoligaši, drugi novinci, strelci iz Kočevske Reke, pa bodo v prvi ligi “plesali” vsaj še eno poletje. V brežiških vrstah je tokrat zelo dobro streljal veteran Vlado Sabadoš, kije s 556 krogi dosegel svoj najboljši rezultat sezone. Na lestvici so strelci Morisa iz Kočevske Reke deseti, brežiškega Kruna pa enajsti.
Dva Sevničana štirikrat zmagala
SEVNICA - Na prvi pokalni tekmi za mladince in člane v karateju v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno v Idriji sta od od tekmovalcev Hypa iz Sevnice nastopila le Marko Stopar in Rok Črepinšek. Stoparje med člani zmagal v katah posamezno in v športnih borbah v kategoriji do 68 kg, Črepinšek pa je med mladinci do 18. leta zmagal v katah posamezno in v športnih borbah v absolutni kategoriji. Oba v svojih starostnih kategorijah vodita tudi v skupnem vrstnem redu.
Mirnčani boljši v parih
MIRNA - Na tretjem letošnjem turnirju A v badmintonu so se mirn-ski igralci izkazali predvsem v igrah dvojic. Med moškimi dvojicami je Aleš Murn igral z Lendavčanom Miho Horvatom, s katerim sta brez težav osvojila prvo mesto. Murn je v igri mešanih dvojic igral s klubsko tovarišico Špelo Silvester, s katero sta osvojila tretje mesto, tretji pa je bil tudi moški par Dušan Skerbiš in Žiga Strmole, medtem ko sta sestri Urška in Špela Silvester med dekliškimi pari osvojili četrto mesto. Med posameznicami se je od Mirn-čank najvišje uvrstila Urška Silvester, ki je bila tretja, njena sestra Špela je bila četrta, Katja Kolenc sedma. Maja Klemenčič pa osma. Med moškimi je bil Aleš Murn osmi in Dušan Skerbiš deveti.
Naslovi Novomeščanom in Črnomaljkam
NOVO MESTO - Letošnje prvenstvo območne kegljaške skupnosti Novo mesto sta med posamezniki osvojila Vladimir Mak (Novo mesto) in Cvetka Lamut (Rudar Črnomelj), med dvojicami pa sta bili med ženskami najboljši Martina Žvab in Cvetka Lamut (Rudar Črnomelj), med moškimi pa Markovič in Suad Muslimovič (Novo mesto). (N. G.)
I. V.
SLALOM PRED ZAPRTIMI VRATI - Kajakaški center Stari malni pri Osilnici živi, kljub temu da po desetih letih še vedno ni rešeno vprašanje lastništva razkošnega objekta (v ozadju) ob Kolpi nad divjimi brzicami slalomske proge. Osilniški prireditelji so svoje delo kljub zaprtim vratom centra svoje delo na dežju in vetru dobro opravili, v čolnu domačega kluba Ousider pa so sedeli tekmovalci športnega društva Kolpa iz Starega trga, ki so se takole spopadli s slalomskimi vratci in deročo reko. Kljub zaklenjenim vratom kajakaškega centra to ni bila edina letošnja veslaška prireditev v Osilnici. V koledarjih raftarskih in kajakaških tekmovanj sta še nekajkrat zapisana Kolpa in Osilnica. (Foto: I. V.)
VESELJE NI TRAJALO DOLGO - Takole so se vodstva z 2:0 novomeški nogometaši veselili s strelcema prvega zadetka Dejanom Majerletom (desno) in strelcem drugega zadetka Denisom Peršetom (drugi z desne). Vendar njihovo veselje ni trajalo dolgo, saj so Novogoričani že čez tri minute razliko znižali na 2:1 in jim s tem spet zaprli vrata do finala. (Foto: I. V.)
Buške tudi na osilniškem slalomu
Tudi druga tekma državnega prvenstva v raftingu ni minila brez incidentov - Brat se je z veslom lotil brata - Na koncu so kratko potegnili Stražani
OSILNICA - V soboto in nedeljo so se slovenski raftarji še drugič letos pomerili na reki Kolpi, tudi tokrat pa ni šlo brez bušk in prepirov. Kratko so na koncu potegnili Stražani, ki so imeli zmago v finalu šprinta že v svojih rokah, potem pa so izgubili veslača.
NOGOMETNI PLES PO NOVOMEŠKO - Na polfinalni tekmi slovenskega nogometnega pokata je šlo zelo zares, kar sta s takimle svojevrstnim nogometnim plesom dokazala Novomeščan v dresu novogoriškega Hita Brulc Jdesno) in njegov nekdanji soigralec iz domačega kluba Bojan Žagar.
Olimpijca zmagala v Novem mestu
4. novomeški tek sta dobila najboljša slovenska dolgoprogaša Helena Javornik in Roman Kejžar
NOVO MESTO - Nedeljsko popoldne je na novomeškem glavnem trgu minilo v znamenju teka. Tekaški klub Portovald je pripravil četrti novomeški tek, osrednjo disciplino prireditve, članski tek na 4000 m pa sta dobila najboljša slovenska dolgoprogaša olimpijca Roman Kejžar (Novice Extrem) in Helena Javornik (Slovenska vojska). Nastopilo je 300 tekačev iz Slovenije in Hrvaške, v sklopu novomeškega teka pa so izpeljali tudi tekaško tekmovanje za novomeške delavske športne igre.
Medtem ko je Javornikova zmagala z veliko prednostjo, se je moral Kejžar kar precej potruditi, da je ugnal Hrvata Slavka Petroviča, ki mu je najboljši slovenski maratonec ušel šele v predzadnjem krogu.
Med mladinci je zmagal član novomeške Krke Telekoma Peter Kužnik nad domačinoma Markom Bevcem in Dejanom Ambrožičem,
Rudar Globoko tokrat brez zmage
GLOBOKO - Na tretji tekmi za pokal strelske zveze Slovenije v streljanju na glinaste golobe sta se spet izkazala mlada sevniška strelca, člana Rudarja iz Globokega. Janez Šekoranja Janez je bil med mladinci s 115 zadetki drugi, Marko Sle-menšek pa je bil s 114 zadetki tretji. V skupnem vrstnem redu vodi Sle-menšek. Med člani je bil Avgust Bučar (Iskra Semič) osmi, Gorazd Sle-menšek pa deseti. Selektor državne reprezentance je po tekmi določil strelce za dvoboj s Hrvaško. Naslednji teden bodo v Pragerskem od članov Rudarja iz Globokega nastopili Slemenšek in Šekoranja za mladinsko A-reprezentanco, za B-reprezen-tanco pa Boštjan Blazinčič.
med mladinkami pa Velenjčanka Anja Arzenšek.
Izidi: moški: 4000 m: L Roman Kejžar (Novice Extrem) 11:28,3, 2. Slavko Petrovič (Hrvaška) 11:40,2,5. Marko Gorenc (Portovald) 11:52,8; ženske: 4000 m: 1. Helena Javornik (Slovenska vojska) 13:16,5, 2. Anja Arzenšek (Velenje) 15:13,2,3. Nataša Oset (Šentjur) 15:43,3, 4. Metka Lindič (Šmarješke Toplice) 16:25,0.
Dekleta izpadla, fantje tretji
KOČEVJE - S tekmami 18. kroga seje končalo letošnje državno prvenstvo v kegljanju v prvi ženski in drugi moški ligi. Članice Kočevja so brez zmage v spomladanski sezoni in s štirimi točkami iz prvega dela prvenstva zasedle zadnje mesto in bodo jeseni tekmovale v drugi ligi. V zadnjem krogu jih je s 7:1 premagala Izola. Edino točko je osvojila Lidija Stevanič. Člani so s 6:2 premagali Triglav in med drugoligaši zasedli tretje mesto, njihov najboljši član Bojan Kogoj pa je sezono končal brez poraza. (M. G.)
Črepinšek prvi v Šentilju
SEVNICA - Mladi člani Karate kluba Hypo Sevnica so se v soboto, 31. marca, udeležili odprtega prvenstva v karateju za pokal občine Šentilj. Na turnirju je sodelovalo preko 150 tekmovalcev iz 16 slovenskih karate klubov. Najboljši med Sevni-čani je bil Rok Črepinšek, ki je zmagal v športnih borbah. Jasmin Daut-begovič je med mlajšimi dečki osvojil drugo mesto, Klemen Janc pa je v polfinalu v športnih borbah med starejšimi dečki osvojil četrto mesto, Denis Suhadolčan pa je bil med mlajšimi dečki v katah peti.
ŠPORT ZA NAJMIAJŠE - Več novomeških športnih društev se ukvarja z redno vadbo predšolskih otrok od 5. do 7. leta, Agencija za šport Novo mesto pa skrbi tudi za malčke od I. do 3. leta starosti, ki skupaj s starši v> telovadnici vadijo enkrat na teden, pred kratkim pa so si privoščili kopanje v Šmarjeških Toplicah. Vadbeno sezono bodo malčki zaključili s športnim popoldnevom 25. aprila v športnem parku na Loki.
ij/rJp ih vi J
te
KOŠARKA
Pokal Slovenije, polfinale -ZAGORJE BANKA ZASAVJE : KRKA TELEKOM 73:89 (20:25, 46:42, 60:60); Zagorje, gledalcev 1200, sodnika: Jelen (Ljubljana), Špendl (Maribor). ZAGORJE BANKA ZASAVJE: Kandžič 4, Rituper 2, Leban 18, Subotič 5, Čop 6, Koren 10, Primorac 20, Bukva 7; KRKA TELEKOM: Anzulovič 14 (3:4), Jevtovič 6 (2:3), Dončič 7, Petrov 13 (6:8), Davison 9 (3:4), Grum 19 (6:6), Drobnjak 12 (2:5), Courtney 8 (1:2). Prosti meti: Zagorje Banka Zasavje 17:28, Krka Telekom 23:32. Met za tri točke: Zagorje Banka Zasavje 4:18 (Leban 3, Čop), Krka Telekom 6:18 (Anzu-ltjvič 2, Courtney, Dončič, Petrov, Grum). Osebne napake: Zagorje Banka Zasavje 31, Krka Telekom 24. Pet osebnih: Rituper (16.), Koren (36.), Anzulovič (38.).
Finale - UNION OLIMPIJA : KRKA TELEKOM 73:69 (19:16, 35:40, 54:57); Zagorje, gledalcev 1500, sodnika: Fišer (Murska Sobota), Pukl (Maribor); UNION OLIMPIJA: Golemac 6 (4:6), Udrih 2, Bečirovič 22 (15:18), Modrič 2, Brezec 4 (2:2), Jordan 5 (2:2), Žukauskas 6 (3:4), Kovačič 26 (6:8); KRKA TELEKOM: Anzulovič 6, Jevtovič 2, Petrov 10 (5:6), Davison 17 (3:5), Grum 4, Drobnjak 7 (3:5), Courtney 19 (5:6), Arapovič 4 (2:2). Prosti meti: Union Olimpija 32:40, Krka Telekom 18:24. Met za tri točke: Union Olimpija 3:15 (Žukauskas, Bečirovič, Jordan), Krka Telekom 3:10 (Courtney 2, Petrov). Osebne napake: Union Olimpija 25, Krka Telekom 32. Pet osebnih: Drobnjak (38,), Davison (39.).
NOGOMET
Pokal Slovenije, polfinale, 2. tekma - ELAN GRANIT COMMERCE : HIT GORICA 2:2 (0:0); Novo mesto, 4. aprila, stadion Portoval, gledalcev 800, sodnik: Mitrovič (Ljubljana), Petrovič, Arhar (oba Vrhnika); strelci: 1:0 Majerle (50. minuta), 2:0 Perše (67.), 2:1 Shaqiri (70./lini), 2:2 Ipavec (75.); ELAN GRANIT COMMERCE: Drku-šič, Adrovič (Mrak), Memič, Perše, Sudec, Majerle, Kovačevič, Kršič, Žagar, Jeršin (Fabjan), Radulovič (Baznik). Rumeni kartoni: Drkušič, Kršič, Srebrnič. V
finale so se uvrstili Goričani s skupnim izidom 5:3.
2. SNL, 20. krog - ELAN GRANIT COMMERCE : VIAKTOR YEKTOR 2:1 (1:0). Lestvica - L Živila Triglav 45, 2. Elan Granit Commerce 41, 3. Aluminj 39, 4. Esotech Šmartno 35, 5. Jadran Šepič 34, 6. Zagorje 30, 7. Livar Ivančna Gorica 30, 8. Nafta 27,9. Železničar Ligro 26, 10. Dravinja 25,11.Šentjur 21, 12. Viator&Vektor 20, 13. Beltinci 20, 14. Fero-term Lenterm 19, 15. Brda II, 16. RenkOvci 9.
ROKOMET
1. A SRL, 18. krog - TRIMO TREBNJE: GORENJE VELENJE 28:25 (13:14); TRIMO TREBNJE: Imperl, Šafarič 4, Kozomara 1, Radelj, Kovač, Čopič, Veselinovič
7,	Likavec 2, Pekolj, Gradišek 1, Stojanovič 12 (4), Škof, Ostanek, Hribar 1; GORENJE VELENJE: Rutenko 12, Plaskan 3, Sovič 4. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 4 (4), Gorenje Velenje 6 (5). Izključitve: Trimo Trebnje 12, Gorenje Velenje 10. Rdeč karton: Čopič (18.).
DOBOVA : TERMO 26:24 (10:10); DOBOVA: Medved, Dja-po 7 (5), Plazar 4, Bogovič, Voglar 4, Barišič 1,1. Deržič 4, D. Urbanč 4, Aljič, Kranjčič 1, S. Deržič 1, Radanovič, Supančič; TERMO: Dolinar 4, Jakac 4, Jeras 6, Ražnatovič 7. Sedemmetrovke: Dobova 5(5), Termo 3 (2). Izključitve: Dobova 18 minut, Termo 12.
INLES RIKO: SLOVAN 29:21 (12:11)
1.A SRL, 17. krog - CELJE PIVOVARNA LAŠKO : DOBOVA 39:22 (22:10); CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Kuličenko 3, Vugrinec 5, Tomšič 11, Bedekovič 6, Praznik 4, Žvižej 4; DOBOVA: Medved, Džapo 3 (3), Plazar 3, Bogovič 4, Voglar 1, Barišič, I. Deržič 2, Urbanč 6 (3), Alič 1, Kranjc, Kranjčič 1, Supančič, S. Deržič 1, Radanovič. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 4 (3), Dobova 8 (7). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 6, Dobova 0 minut.
Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 34, 2. Mobitel Prule 67 31, 3. Prevent 28, 4. Gorenje 26, 5. Velika Nedelja 20, 6. Trimo Trebnje 19, 7. Avtomikolič Rudar 19,
8.	Termo 13, 9. Slovan 9, 10. Dobova 8, 11. Inles Riko 8, 12. Pivka Perutninarstvo L
Pipanu spodletel že četrti finale
Novomeški košarkarji so bili v finalu ves čas boljši od Olimpije, na koncu pa jim je zmaga ušla iz rok -Nepotrebni incidenti v zadnjih sekundah srečanja
ZAGORJE - Finalna tekma slovenskega pokala v košarki v Zagorju obeta vročo košarkarsko pomlad. Košarkarji Krke Telekoma so bili celo finalno tekmo boljši od ljubljanskih tekmecev, zmago pa so zapravili v zadnji minuti srečanja.
Tekmo so res nekoliko bolje začeli Ljubljančani, vendar sta se novomeška Američana Davison in Courtney hitro razigrala in Novomeščani so ob polčasu vodili s petimi točkami razlike, boljši pa so bili tudi po treh četrtinah tekme. Ob koncu tekme sta bili moštvi popolnoma izenačeni, 16 sekund pred koncem pa so imeli pri izenačenem izidu žogo v rokah Ljubljančani. Namesto da bi jih Novomeščani takoj zaustavili z osebno napako, so čakali dolgih deset sekund, ko je osebno napako nad Sanijem Bečirovičem naredil Simon Petrov. Bečirovič je prvi prosti met zadel, drugega pa namenoma zgrešil, odbito žogo pa so ujeli Olimpijini centri, s čimer so bili novomeški upi pokopani. Sodnika bi tedaj lahko dosodi-
Trije Posavci izpolnili normo
SEVNICA - Posavski strelci na glinaste golobe so se na dvoboju med Slovenijo in Hrvaško dobro odrezali. Marko Slemenšekje s 112 zadetki že drugič izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu konec tega meseca v Kairu, prvič pa sta normo izpolnila Jani Šekoranja 109 in Boštjan Blazinčič. Med člani je s 345:344 zmagala reprezentanca Slovenije, mladinci pa so postavili nov ekipni državni rekord, a so dvoboj s Hrvati vseeno za tri zadetke (337:334) izgubili. (M. S.)
Na zasavsko Sveto goro
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka bo v nedeljo, 22. aprila pripravila planinski izlet na zasavsko Sveto goro. Na vrhu gore je za varnim protiturškim obzidjem starodavna cerkev iz 18 stoletja. Hrib je med najbolj obiskovanimi v Zasavju in je v Slovenski planinski poti. Visok je 849 m. Z njega je v jasnem vremenu čudovit pogled tja do Snežnika, Nanosa, Julijcev, Karavank in Savinjskih Alp, do Pece in Gorjancev. Cena izleta je 1000 tolarjev za otroke in člane Trim kluba oziroma 1500 tolarjev za ostale udeležence. Prijave zbirajo na oddelku za oddih in rekreacijo (tel.: 07 33 12 537) do petka, 20. aprila. Izlet bosta vodila Franci Somrak in Maksimilijan Črepinšek.
Leskovški mladinci doma bronasti
Mladi leskovški strelci so na domačem strelišču v streljanju z zračno puško osvojili tretje mesto v državi - Medalja je za las ušla Sevničanoma Grabnarjevi in Cimperšku
LESKOVEC PRI KRŠKEM -Člani strelskega društva Leskovec so v soboto in nedeljo vzorno pripravili državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za mladince in člane. Že prvi dan je v obeh članskih konkurencah streljanja z zračno puško prišlo do presenečanja, saj sta se morala oba olimpijca zadovoljiti s srebrno medaljo. Dobitnik zlate olimpijske medalje v Sydneyju izgubil naslov državnega prvaka s ponesrečenim zadnjim strelom v finalu, ko je dosegel 8,9 točke, njegov tekmec za prvo mesto Damijan Kan-dare iz Cerknice pa 10,1; Natalija
Prednik je za Renato Oražem zaostajala že po kvalifikacijskem delu tekmovanja.
Od strelcev z našega konca so se v ekipnem vrstnem redu najbolj izkazali leskovški mladinci, ki so v streljanju z zračno puško osvojili bronasto medaljo, med posamezniki pa so se v finale uvrstili štirje: Tina Grabnar (Marok Sevnica) je osvojila četrto mesto med članicami z zračno puško, med mladinci je v streljanju s pištolo Cimperšek (Marok Sevnica) osvojil četrto, Krajnčič (Kruno Brežice) sedmo, med člani pa je v streljanju s pištolo Brežičan
.jr*
■-t;** i(*lt
Vi
v i
Robert Kranjc osvojil šesto mesto. Izidi: zračna puška, člani - L Kan-dare (Brest) 695,6 (593), 2. Debevec (Olimpija) 695,1, 3. Pertoci (K. Flisar Tišina) 688,7 (589); ekipno: 1. Brest Cerknica 1761; članice: L Oražem (Kamnik) 496,8 (396), 2. Prednik (l.PB Ruše) 496,7 (395), 3. Stolnik (Olimpija) 494,9 (393) 4. Tina Grabnar (Marok Sevnica)
489,5	(388); mladinci: L Fajdiga (Postojna) 686,8 (587); ekipno: 1. Turnišče 1693, 2. Tolmin 1689, 3. Leskovec 1659; mladinke: I. Dular (Pomurka) 493,3 (392); zračna pištola, člani: 1. Ljubič (Sl. Konjice) 672,1 (575)... Robert Kranjc (Olimpija) 665,2 (567)......12. Gaber
(Moris) 559, ...26. Sabadoš (Brežice) 549; ekipno: L Poženel (Rečica pri Laškem) 1694,2. Olimpija 1684, 10. Moris (Kočevska Reka) 1617, 11. Kruno Brežice 1613; članice: 1. Toroš (Olimpija) 462,3 (371); mladinci: L Zalar (Olimpija) 649,1 (551), 4. Cimperšek (Marok Sevni ca) 632,0 (541), ...7. M. Krajnčič (Kruno Brežice) 629, (535)... Vereš (Moris) 534, 18. Sotier (Kru no Brežice) 613; ekipno: 1. Železniki 1597, 3. Kruno Brežice 1527; mladinke: 1. Žibert (Železniki) 445,4 (360)... 6. Muhvič (Moris) 320.
I. V
la out za Novomeščane, a sta se odločila za še eno osebno napako, kar je bil povod novomeškim navijačem, da so vdrli na igrišče, košarkarjema Krke Telekoma Dejanu Jevtoviču in Sašu Dončiču, pa da napadeta Žu-
kauskasa. Sodnika sta dosodila še namerno osebno napako Dončiča in tekma je bila s tem končana. Novomeški trener je tako izgubil že svoj četrti nastop v finalu pokala Slovenije, Novomeščani pa so v finalu nastopili šele prvič.
Po izgubljeni priložnosti v pokalnem tekmovanju se bo boj med novo-
meško in ljubljansko košarko nadaljeval že to soboto v novomeški športni dvorani Leona Štuklja, končal pa najbrž šele po petih tekmah finala končnice. Priložnosti, da se Novomeščani Ljubljančanom oddolžijo za poraz v Zagorju, bo torej še dovolj.
I. V.
NISO ZNALI PRENESTI PORAZA - Šest sekund pred koncem finalnega srečanja pokala Slovenije je bilo bolj kot ne jasno, da se je športna sreča tokrat nasmehnila Unionu Olimpiji, česar košarkarji novomeške Krke Telekoma, ki so bili vse do tedaj boljši od tekmecev, niso znali športno prenesti. Najprej je Olimpijinemu Litvancu Mindaugasu Žukauska-su skočil v lase Dejan Jevtovič, na pomoč pa mu je priskočil še Sašo Dončič in je Mindaugas je pristal na tleh. Kazen je sledila: štirje prosti meti Sanija Bečiroviča in žoga s strani za Olimpijo. Tekme je bilo s tem nepreklicno konec. Medlem ko so košarkarji obeh moštev tedaj v trenutku pozabili na vse zamere in si skočili v objem, je razjarjeni direktor košarkarskega kluba Krka Telekom Vlado Gavranovič prijel stol ob zapisnikarski mizi in ga zalučal na sredo igrišča. Njegove poteze niso spregledale ne televizijske kamere ne pristojni pri košarkarski zvezi. (Foto: I. V.)
Dobova in Inles bliže obstanku
V soboto vsi trije rokometni prvoligaši z našega konca zmagali - Trimo Trebnje : Gorenje 28:25, Dobova : Termo 26:24, Inles Riko : Slovan 29:21
TREBNJE, DOBOVA, RIBNICA - Minuli teden so vsi trije rokometni prvoligaši z našega konca premagali na papirju močnejše nasprotnike. Trebanjci so se z zmago nad do tedaj tretjeuvrščenim Gorenjem prebili na šesto mesto, Dobova in Inles Riko pa sta se z zmagama na eno samo točko približala Slovanu, ki je tri kroge pred koncem prvenstva postal resen kandidat za izpad.
V prvem polčasu tekme med Tre- reč po osem točk, Slovan, ki je po-
banjci in Velenjčani so bili boljši gostje, vendar jim Trebanjci niso pustili, da bi si pridobili večjo prednost, kar jim je zelo prav prišlo v drugem polčasu, ko so si z delnim izidom 6:1 zagotovili prednost, ki jim je zadoščala za miren zaključek tekme. Tako so Trebanjci pokazali, da bi se lahko letošnjo sezono uvrstili višje in da še vedno sodijo med boljša moštva slovenskega prvoligaškega rokometa.
Dobovčani so minuli teden začeli s katastrofalnim porazom v Celju (22:39), slab vtis pa so popravili že v soboto, ko so se z zmago nad škofjeloškim Termom s 26:24 obdržali v boju za obstanek v prvi ligi. Tudi tokrat so dobovski rokometaši po svoji slabi navadi po izdatnem vodstvu na*oncu popustili. V 57. minuti so vodili že s petimi zadetki (24:19), potem pa so gostom pustili, da so se jim približali na eno samo točko razlike (25:24), kar pa je bilo vseeno premalo. Škofjeločani so v zadnjih trenutkih tekme poskušali s pokrivanjem po celem igrišču, a se je njihovemu nadzoru izmuznil mladi Barišič in z zadetkom v zadnji sekundi potrdil zmago svojega moštva.
Ribničani so tokrat z zmago nad Slovanom naredili veliko uslugo tudi Dobovčanom, slovanovce pa so po-tunkali v boj za obstanek. Dobovčani in Ribničani, ki proti koncu sezone igrajo čedalje bolje, imajo nam-
Novomeščanke zmagale v Jevnici
NOVO MESTO - Nogometašice Novega mesta so v 9. krogu državnega prvenstva v Jevnici s 3:1 premagale Senožeti. Zadetke za Novo mesto, kije po 9 krogih na lestvici šesto, sta dosegli: Brigita Kovačec enega in Sonja Volf dva. Z dobro igro se je izkazala tudi 15-letna Tadeja Malna-rič. V 10. krogu se ty)do Novome-ščanke 22. aprila doma pomerile s Pohorjem.
vsem izven forme, pa 9. Ribničani so prvič v tej sezoni zmagali v domači dvorani, zmago pa so si zagotovili z delnim izidom 6:0 sredi drugega polčasa. Po enem tednu premora
bodo rokometni prvoligaši stopili na sceno spet 21. in 22. aprila. Trebanjci od tekme na Kodeljevem, kjer jih čaka razglašeni Slovan, pričakujejo zmago, do katere pa bodo zelo težko prišli Dobovčani, ki se bodo v gosteh pomerili s tretjeuvrščenim Prventom, nekoliko več možnosti za uspeh pa imajo Ribničani, ki se bodo doma srečali s petouvrščeno Veliko Nedeljo.
ŠE ZNA - Organizator igre trebanjskega rokometnega moštva Jani Likavec, ki je še vedno eden najboljših slovenskih rokometašev, odkar sta v klub prišla Veselinovič in Stojanovič te redkokdaj strelja na gol. Proti koncu tekme z Gorenjem si je le privoščil to zadovoljstvo in s temle strelom dokazal, da še vedno zna zadeti mrežo. (Foto: I. V.)
Šantej na koncu prepočasen
Krški speedwayist je na prvi dirki za državno prvenstvo p kvalifikacijah ugnal vse tekmece, tudi Ferjana
KRANJC V FINALU - Brežičan Robert Kranjc (desno) že vrsto let sodi v vrh slovenskega streljanja z zračno pištolo, nastopa pa za ljubljansko Olimpijo. Tudi v Leskovcu je nastopi! v finalu, a se je mora! zadovoljiti s šestim mestom, bolje od njega pa sta se uvrstila Sevničanka Tina Grabnar, ki je med članicami z zračno puško osvojita četrto mesto, in njen klubski kolega Cimperšek, ki je bil med mladinci z zračno pištolo prav tako četrti. (Foto: IV.)
I^KRKkZDRAVILIŠČL
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
KRŠKO - V rednem delu prve letošnje dirke za državno prvenstvo s speedwayu v Ljubljani je presenetljivo vodil Krčan Izak Šantej, ki je v medsebojnem obračunu ugnal tudi zadnja leta nepremagljivega Mateja Ferjana, vendar se mu je ta za kvalifikacijski poraz oddolžil v finalu.
Poleg Šanteja je v prvem delu dirke Ferjana ugnal tudi klubski tovariš iz AMTK Ljubljana Jernej Kolenko, kar lani ni uspelo nikomur. Šantej je dobil vseh šest kvalifikacijskih nastopov in je prvi izbiral štartno mesto v finalu A, Ferjan pa je štartno mesto izbiral kot tretji in sije izbral zunanji položaj, od koder je kljub slabemu štartu že na izhodu iz prvega ovinka prehitel Šanteja in Kolenka, ki sta štartala nekoliko bolje od njega. Ferjan je v nadaljevanju dirke prednost le še povečeval, Šantej pa se je tako moral zadovoljiti z drugim mestom in upanjem, da
mu bo veliki met morda uspel v nedeljo na drugi dirki za državno prvenstvo, ko se bo s Ferjanom pomeril na domači progi v Krškem.
Zaradi razmočene steze je kar nekaj dirkačev tekmovanje končalo v zaščitni ogradi. Že v prvi vožnji sta se v padec zapletla člana krškega kluba Hrvat Zlatko Krznarič in Primož Klenovšek. Klenovška, ki je Krznariča zapel s prednji kolesom, je vrglo v zaščitno ogrado. Zaradi udarca v hrbtenico so ga odpeljali v klinični center.
Izidi - finale A: L Matej Ferjan (AMTK Ljubljana) 20 točk; 2. Izak Šantej (AMD Krško) 18; 3. Jernej Kolenko 16; 4. Aleš Dolinar (oba AMTK Ljubljana) 15; finale B: 3. Zlatko Krznarič 12; 4. Denis Štojs (oba AMD Krško) 11; finale C: 4. Štanko Glavan (AMD Krško) 6; finale D: 2. Martin Voljčanšek (AMD Krško).
Sodelovanje z okoljem še kako pomembno
Policijski oddelek Šentjernej prejel priznanje ob dnevu civilne zaščite - Lani 4 mrtvi: dva motorista, pešec, voznik - Letos pešec - Porast tatvin, uživanja drog - Preventivno delo
ŠENTJERNEJ ■ Trud policije bi bil mnogokrat zaman brez pomoči občanov in sploh celotnega okolja, v katerem deluje. Dokaz, da se tega dobro zavedajo na Policijskem oddelku Šentjernej, je tudi priznanje, ki mu ga je Občina Šentjernej pred kratkim podelila za sodelovanje na področju zaščite in reševanja ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Komandir oddelka Andrej Bahor je povedal, da dobro sodelujejo tudi s škocjansko občino, obema štaboma za civilno zaščito, gasilskimi društvi, lovskimi družinami in drugimi.
dežurni
poročajo
UKRADEL ŽAGO - V noči na 7. april je neznanec v Krškem iz parkiranega osebnega avta ukradel motorno žago znamke Stihi in 10-litrsko posodo z gorivom, skupaj v vrednosti 80 tisoč tolarjev.
OKRADEL ZAPORNIKA - 6. aprila je neznanec stopil v sobo 3. oddelka zaporov na Dobu in oškodovancu S. V. iz omarice vzel 30 tisoč tolarjev.
PO NAKIT - Iz stanovanjske hiše, last C. A. iz okolice Črnomlja, je 5. aprila izginilo pet kosov nakita, vrednih skoraj 51 tisoč tolarjev.
VLOM V KIOSK - 8. aprila je neznanec iz prodajnega kioska s sadjem, last B. N. iz Novega mesta, ukradel nekaj sadja, okensko steklo in deset tisoč tolarjev gotovine.
SPOMLADI NA KOLO - Tako si je verjetno rekel neznanec, ki je 5. aprila D. J. iz okolice Šentjerneja izpred doma upokojencev odnesel okrog 35 tisoč tolarjev vredno gorsko kolo.
PO ČEBELE - Med 27. marcem in 3. aprilom je neznanec v Zalokah pri Krškem iz čebelnjaka ukradel štiri panje s čebelami v vrednosti 120 tisoč tolarjev.
RAD JE MODEN - To velja za neznanca, kije 3. aprila v trgovini M-klub na Novem trgu v Novem mestu odnesel skoraj 50 tisoč tolarjev vredno moško obleko.
POLNA DENARNICA - B. B. iz okolice Črnomlja je nekdo 4. aprila okradel v gostinskem lokalu Fontana bar v Črnomlju. Iz denarnice so mu izginili tolarji in devize v višini 85 tisoč tolarjev.
ZALOTIL JU JE PRI KRAJI -Pri poskusu tatvine v stanovanjski hiši, last M. P. iz Novega mesta, je neznanki 4. aprila zalotil oškodo-vankin vnuk, ki se je ravno takrat vrnil domov. Neznanki sta pobegnili, ne da bi kaj ukradli.
Sosvet za preventivo
Varnost je prva
METLIKA - Kot v marsikateri občini so se nedavno tudi občinski svetniki Občine Metlika pozitivno odzvali na predlog za ustanovitev novega posvetovalnega telesa - sosveta za preventivo. Njegov namen je predvsem zagotavljanje čim večje varnosti v lokalni skupnosti, preprečevanje in reševanje varnostnih problemov, vplivanje na varnostno zavest, zmanjšanje števila kaznivih dejanj, obveščenost javnosti o možnostih preprečevanja kriminalitete in zaščite pred njo ter o delu policije in drugih institucij, ki delujejo na področjih zagotavljanja varnosti državljanov.
Med najbolj perečimi problemi v metliški občini so na področju kriminalitete vlomi v vozila in odvzemi motornih vozil, drzne tatvine na sejmu in v šolah, problematika mamil, nasilje v družini... Na področju javnega reda in miru je opaziti nasilniško vedenje, pretepe na ulicah in v lokalih, kaljenje nočnega miru in počitka v strnjenih stanovanjskih naseljih, problematika orožja. Glede na bližino državne meje se srečujejo tudi s problematiko ilegalnih migracij ter delom tujih državljanov na črno.
Kot poudarja komandir Policijski postaje Metlika Anton Štub-Ijar, je Sosvet za preventivo skupen projekt, ki temelji na prostovoljnem in sporazumnem dogovarjanju in posvetovanju, služil pa naj bi takd javnosti kot policiji pri odpravljanju vzrokov odklonskih pojav v družbi ter pri reševanju že nastalih varnostnih problemov.
L. M.
V škocjanski občini so že ustanovili občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se bo prednostno ukvarjal s spremljanjem stanja na področju prometne varnosti, vzgoje in izobraževanja v cestnem prometu, podobne
Andrej Bahor, komandir PO Šentjernej
načrte pa imajo tudi v Šentjerneju. Res, da imajo v letošnjem letu na področju, ki ga pokriva šentjernej-ski policijski oddelek, polovico manj nesreč kot lani, pa vendarle so v lani v 60 nesrečah umrli štirje ljudje: dva mladoletna voznika koles z motorjem, pešec in voznik osebnega avta. “Letos bomo največ pozornosti pri kontroli prometa posvetili odpravljanju vzrokov za nesreče, med katerimi prednjačijo nepravilna stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje itn. Poleg tega bomo poostrili nadzor nad udeležbo pešcev in voznikov dvo-
Ponarejen denar
DOBOVA - 28-letni bolgarski državljan D. G. A. je 6. aprila zjutraj vstopal na mednarodnem mejnem prehodu v Slovenijo. Policist je med mejno kontrolo pri osumljencu našel ponarejene bankovce, in sicer enega za tisoč DEM, enega za 500 DEM, dva za 100 DEM in dva za 100 USD. Odvzeli so mu prostost, sledi kazenska ovadba.
koles, saj sta ti dve kategoriji udeležencev v cestnem prometu tudi sicer po statistikah med najbolj ogroženimi,” je povedal komandir Bahor. Letos je na njihovih cestah že umrl en pešec.
Posebno pozornost bodo šent-jernejski policisti gotovo posvečali tudi problemu z mamili, saj so lani zaznali porast uživanja prepovedanih drog. Sodniku za prekrške so dali sedem predlogov zaradi uživanja drog, napisali pa so tudi dve kazenski ovadbi. “Števila morda niso videti tako velika in v glavnem gre za marihuano, toda zavedati se je treba, da je narkomanija hud problem, in če na tem področju v začetku zamudiš, se stanje težko popravi. “Podmladka” pa je vsako leto več,” meni Bahor in ne pozabi omeniti pomena preventivne aktivnosti policistov v vrtcih, šolah, podjetjih in društvih.
Opozoril občanov na samozaščitno obnašanje ni nikoli preveč, tudi kar se tiče ogrožanja varnosti in premoženja. Na področju kriminalitete so lani zabeležili največ tatvin in vlomov. Vlome v vozila so raziskali, policistom pa to ni uspelo pri vlomih v zidanice in vikende na območju vinorodnih okolišev Tolsti Vrh in Vinji Vrh. Storilci so si tu prilaščali predvsem hrano in pijačo in so več škode naredili s
poškodovanjem oken in vrat kot z ukradenimi stvarmi. “Sumimo, da so storilci večinoma ilegalni pre-bežniki, ki so ob cesti HI potovali na zahod,” je povedal komandir šentjernejskega oddelka, ki pokriva tudi 10 kilometrov zelene meje. Lani so zabeležili 58 kaznivih dejanj z manjšo premoženjsko škodo, vendar oškodovanci niso zahtevali pregona storilca. Razveseljivo je, daje kaznivih dejanj v prvih letošnjih mesecih manj, prevladujejo pa predvsem tatvine barvnih kovin in kazniva dejanja z elementi ogrožanja varnosti.
Stanje na področju javnega reda in miru je zadovoljivo, policisti pa opažajo, da se kršitve izjavnih krajev selijo v zasebne prostore, kjer domači obračunavajo med seboj. Tu pa je kršitve težje spremljati in preprečevati, predvsem če o njih niso obveščeni. Bahorje poudaril, da se trudijo tudi za varno in čisto življenjsko okolje. Z obema občinama sodelujejo pri ugotavljanju lastnikov raznih zavrženih ali zapuščenih avtomobilov in drugih predmetov, pri ugotavljanju povzročiteljev različnega onesnaževanja okolja in vodotokov.
L. MURN
po dolenjski deželi
•	Z4 VELIKONOČNO POJEDINO - Bližajo se velikonočni prazniki, ki kar dišijo po dobrih suhomesnatih izdelkih. Nepridiprav, ki se je v noči na J. april podal v akcijo, očitno v svoji skrinji pogreša tovrstne dobrote in si jih je pridobil na zelo lahen način. V Brežicah je omenjeno noč iz lesene kadilnice mesa ukradel kar 16 zvitih šunk v mreži, težkih od 4,5 do 5 kilogramov, šest svinjskih krač, težkih od 1,8 do 2 kilograma, ter sedem kosov slanine, težkih po 1 kilogram. Prav gotovo se s tem ulovom ne bo mastil sam, morda pa bo z njim tudi dobro zaslužil. Lastnik mesa je namreč oškodovan kar za 140 tisoč tolarjev.
•	DOBRA SOSEDA - Ponavadi nismo veseli, da sosedi vse vedo o nas, da kar naprej skozi okno spremljajo vse dogajanje, ampak včasih ta lastnost pride tudi prav. 6. aprila nekaj po drugi uri ponoči je občanka iz Črnomlja obvestila policiste, da neznanci vlamljajo v gostinski lokal Rog. Možje v modrem so takoj prišli na kraj, kjer so enega izmed storilcev tudi prijeli, ostalim pa je uspelo pobegniti.
Vozil ilegalce in se zaletel
B. T. odvzeli prostost
NOVO MESTO, KRŠKO - 25-letni B. T. iz okolice Krškega je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. 3. aprila zjutraj je na avtobusni postaji v Karlovcu pričakal pet Palestincev in jih odpeljal proti Sloveniji. Državno mejo so ilegalno prestopili v kraju Ostriž, nato pa so se odpeljali proti Bojanji vasi. Tu je voznik zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom in trčil v osebni avto, kije pripeljal iz nasprotne smeri.
Po trčenju so tujci pobegnili, voznik pa je na kraju nesreče pričakal policiste. Ilegalce so policisti kmalu izsledili v naselju Grabrovec in jih še istega dne vrnili hrvaškim varnostnim organom. B. T. so odvzeli prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Novem mestu.
Ilegalce so pretekli teden izsledili tudi v Posavju: 3. aprila šest, 5. aprila tri, 7. aprila deset, 8. aprila pa so policisti PP Črnomelj prijeli devet tujcev, prav tako pa voznika osebnega avtomobila in njegovega sopotnika, državljana Slovenije, ki sta ilegalce prepeljala k nam. Slednja so pridržali in bodo zoper njiju ustrezno ukrepali.
L. M.
Vlomilci prijeti „
ČRNOMELJ - Policisti PP Črnomelj so raziskali vlom v gostinski objekt Bar Tomec v noči na 6. april in izsledili tri vlomilce: R. A., D. F. in K. G. in jih pridržali. Zoper osumljence je podana kazenska ovadba.
Traktor izginil na Hrvaško
ČATEŽ OB SAVI - Neznanci so v noči na 3. april s parkirnega prostora obrata VGP, d.d., Čatež ob Savi odpeljali kmetijski traktor znamke New Holland, tip 160, modre barve, reg. pt. NM P7-10, s hidravlično kosilnico znamke Herder in kmetijski traktor znamke New Holland, tip 125, reg. št. NM P6-13 s prikolico znamke Tehnostroj, reg. št. K8-27 NM. Traktorja so odpeljali v smeri Vlaškega križa. V Prilipškem jarku je traktor s kosilnico ostal v okvari in so ga po ogledu vrnili lastniku, drugi traktor pa so odpeljal na Hrvaško, in sicer proti Stojdragi. O tatvini so bili obveščeni hrvaški varnostni organi. Lastnik je oškodovan za okrog 34 milijonov tolarjev.
Banko oškodoval za preko 3 milijone
DOLENJSKE TOPLICE - Pri opravljanju hišne preiskave so policisti ugotovili, da je S. I. iz okolice Dolenjskih Toplic od septembra 2000 do januarja 2001 izvršil kaznivo dejanje izdajanja nekritih čekov in zlorabe bančne kartice. Osumljenec je Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto oškodoval za 3.412.799 tolarjev.
Hrvatje vlamljali
KRŠKO - 5. aprila popoldne so krški policisti prijeli tri hrvaške državljane, ki so osumljeni, da so med 28. marcem in 5. aprilom na območju Krškega in Sevnice vlomili v pet osebnih avtomobilov in odnesli torbice, denarnice, osebne dokumente in vrednejše predmete oškodovancev. Sledi kazenska ovadba.
Prijeli tatova mobija
BREŽICE - 23-letni R. C. iz Brežic je 5. aprila nekaj pred 23. uro vlomil v bencinski servis Petrol in ukradel skoraj 30 tisoč tolarjev vreden mobi Nokia 3210. Policisti so ga takoj prijeli.
Italijan nosil hašiš
OBREŽJE - Med kontrolo na mednarodnem mejnem prehodu je delavec Carinske izpostave v vozilu italijanskega državljana G. N. 9. aprila našel 0,3 g hašiša.
ŽALJIVO PISANJE O MENCINGERJEVI HIŠI?
Zaradi podgan in miši na zatožno klop
Dedinji slovenskega pisatelja dr. Janeza Mencingerja tožita Posavski obzornik za 5 milijonov tolarjev, ker je pred tremi leti s člankom opozoril na propadanje Mencingerjeve dediščine - Ložnici prvič na obravnavi po devetih sklicih - “Sramotilno pisanje"
KRŠKO - Podgane in miši v Mencingerjevi hiši je naslov prispevka Maruše Mavsar, kije bil aprila leta 1998 objavljen v Posavskem obzorniku. Kot pravi urednik časopisa Silvester Mavsar, je želela njegova hčerka z njim opozoriti lokalno skupnost na propadanje njene kulturne dediščine, v tem primeru Mencingerjeve hiše v Krškem, ne pa spraviti v slabo luč lastnike stavbe. Tako pa sta pisanje razumeli vnukinji slovenskega pisatelja in pravnika dr. Janeza Mencingerja, ki je od leta 1882 pa do leta 1912, ko je umrl, v tem ob-savskem mestu tudi živel.
Sestri dr. Jelena in Ljubica Mencinger iz Ljubljane, ki sta solastnici Mencingerjeve stavbe v Krškem, sta na Okrožnem sodišču v Krškem vložili civilno tožbo zoper Posavski obzornik oz. Kulturno društvo Obzorje in kot odškodnino za pretrpljene psihične bolečine zahtevata vsaka dva milijona in pol oz. skupaj pet milijonov tolarjev. V treh letih je bilo sklicanih že devet glavnih obravnav, toda tožnici, starejši gospe, sta se je prvič udeležili šele pred dnevi - prej sta se vedno opravičili, da nista mogli priti iz zdravstvenih razlogov.
Tožnici menita, da je Posavski obzornik oz. novinarka v članku Podgane in miši v Mencingerjevi hiši pisala v slogu, ki je izrazito nenaklonjen do lastnikov te hiše in sploh v nasprotju s pravili novinarske stroke ter preveč avanturistično. Najbolj ju je prizadel sam naslov prispevka, “saj niti najmanj
ne ustreza resničnosti. V stavbi ni nikakršnih miši, še manj podgan. Članek je sramotilen, izničil je vsako spoštovanje do njunega starega očeta, izjave v Ttjem so neresnične. “Pisanje je za naju prava travma. Počutili sva se razčlovečeni, kot da sva malomarni in nemarni. Ljudje so naju zatem spraševali, ali se res podgane sprehajajo po hiši ipd. Obe sva bolni na srcu. sestra pa je zbolela še za sladkorno boleznijo, prepričana sem, da je to posledica vsega tega,” je na glavni obravnavi prizadeto pripovedovala tožnica dr. Jelena Mencinger.
Mencingerjeva stavba, ki stoji blizu občinske in sodne hiše, je res v slabem stanju, saj jo je že načel zob časa. Posebej kritična je menda notranjost, na kar je želela opozoriti avtorica spornega prispevka, takrat še mladoletna Mavsarjeva, ki seje spomladi pred tremi leti skupaj s fotografom Boštjanom Colaričem napotila v zapuščeno Mencingerje-
MENCINGERJEVA HIŠA - Na sprednji strani Mencingerjeve hiše, ki stoji v bližini občinske in sodniške stavbe, je pritrjena spominska plošča pisatelju. za katerega je Matjaž Kmecl dejal: 'Enoje gotovo. Krškemu ni nikoli nihče postavil tako ljubeznivega literarnega spomenika kakor Mencinger v svojih Meniških spominih." (Foto: L. M.)
vo hišo in zatem napisala reportažo. Za primer so ji povedali sovrstniki, saj so v stavbo menda že vrsto let zahajali dijaki in naključni obiskovalci, tam popivali in se zabavali. Mladenka je opisala razdejanje, ki gaje videla: “Udrti stropi, razbita stekla, prazne pločevinke, steklenice, odpadli omet, razpadajoči kamini in stare peči, prazne skrinje, omare, tam v kotu je ostala le še ena omara, v kateri se valjajo debele, stare knjige, ki jih je menda iz dneva v dan vse manj...," je zapisala Mavsarjeva in nato dregnila občino, naj vendar kaj stori, da se tudi z Mencingerjevo hišo ne bo zgodilo podobno kot z Valvasorjevo.
Tožnici menita, da stavba ni v tako slabem stanju, kot piše v članku, novinarka pa s svojim pisanjem kar vabi nepoklicane obiskovalce, med njimi učence bližnje šole, ki delajo veliko škodo. “Naša hiša je bila vedno vzorno vzdrževana in s sestro sva jo vseskozi popravljali po svojih močeh in jo zaklepali. Občina Krško nam je hišo šele po približno 30 letih upravljanja vrnila v skrajno slabem stanju, lastnici sva začeli po-
• Glavna obravnava se bo nadaljevala z novimi dokaznimi predlogi ter tudi z zaslišanjem urednika časopisa, kot je dejala sodnica Franja Novak, “vse zato, da ugotovimo, ali je bil članek žaljiv ali ne.”
stopno obnavljati najnujnejše stvari: popravili sva streho, balkone, vodovod, kanalizacijo. Članek, ki je izrazito neprimeren način pisanja o neki zgodovinski stavbi, ni z ničimer prispeval k rešitvi nastale situacije in k boljši obveščenosti bralcev," meni dr. Mencingerjeva in poudarja, da so novinarji Posavskega obzornika poleg vsega storili tudi kaznivo dejanje nezakonitega vstopa v tuje prostore. Po objavi članka so menda ljudje še pogosteje hodili v stavbo in delali še večjo škodo. Da lastnici za hišo vzorno skrbita, je na glavni obravnavi potrdila Slavica Urbanica, ki ima v Mencingerjevi hiši v naje mu prostor, kjer ima frizerski salon Čeprav v članku ni nikjer zapisano, da so zapuščene knjige v stavbi
ZADNJA STRAN NEUGLEDNA - Če do stavbe pridemo z zadnje strani, za šolo, odkrijemo žičnato ograjo, zaraščeno s travo in grmičevjem, v mreži pa luknjo, tako da vstop v hišo ni težak. Skozi luknjo sta v stavbo pred tremi leti vstopila tudi novinarka in fotograf. (Foto: L. M.)
dela dr. Janeza Mencingerja, sta tožnici zatrdili, da je literarno gradivo pisatelja varno shranjeno v NUK-u. Vida Fritz, referentka na krški občini, ki se že 30 let ukvarja s kulturo v Posavju in je bila tudi vodja Valvasorjeve knjižnice, je povedala, da je bila na svoj nhčin vesela objave spornega prispevka, ker je upala, da se bo problem Mencingerjeve hiše začel reševati. “Članek sem razumela kot kritiko lokalni skupnosti, ki se ni bolj potrudila, zato sem bila presenečena nad tožbo,” je dejala in se spomnila na akcijo zbiranja knjig, ko je bila vodja knjižnice v začetku 70-ih let, in je slišala, da so v tej hiši menda neke knjige, ki jih ljudje odnašajo, toda sodelovanja s strani lastnikov ni bilo.
"Povsem nizkotno in nemoralno je od mladega pisca in urednika zahtevati povračilo za njun pozitivni namen in javni poziv širši skupnosti, naj prepreči nadaljnje propadanje kulturne dediščine," meni urednik časopisa. Višina odškodnine pet milijonov tolarjev je skoraj toliko kot celotni bruto znesek poslovanja časopisa v tistem letu 1998. Torej pisanje, ki opozarja na probleme, zasluži kazen?
L. MURN
Dober kilometer do hrane
Tudi to je zapravljanje davkoplačevalskega denarja
Na zadnji seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto je bila v prvi obravnavi sprejeta sprememba zazidalnega načrta stanovanjskega naselja Brezje. Vzrok za pričetek že pretirano dolgo trajnejšega postopka spreminjanja načrta je pred leti nedovoljeno zgrajen del objekta družine Tasič ter njihova želja, da bi v teh prostorih opravljali trgovsko in gostinsko dejavnost, kot so to počeli že pred leti.
Mestna občina je v programu priprave za spremembo zazidalnega načrta leta 1999 sicer zapisala, da se zazidalni načrt spreminja, da bi ustregli tem željam, očitno pa se je vmes zgodilo nekaj, kar je iz povsem ra-
Izvir med počitnicami in tudi drugače
Društvo za otroke in mladostnike v pričakovanju novih prostovoljcev
KRŠKO - Društvo Izvir za prostovoljno delo, preventivo in svetovanje iz Krškega se že pripravlja na toplejše pomladanske in poletne mesece. Tako bo mladim ponudilo različne prostočasne zaposlitve dva dni ob 1. maju in cel teden med poletnimi počitnicami. Med poletnimi počitnicami bo organiziralo 5-dnev-ni tabor.
Izvir že tretje leto ob sobotnih popoldnevih v veliki telovadnici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem pripravlja Street športne aktivnosti, ki se jih udeležuje okrog 40 otrok. Vsak dan med 13. in 17. uro odpre vrata Izvirov dnevni center za otroke in mladostnike. Dnevno ga obišče 10 do 12 otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč pri učenju, ki nimajo popoldanskega varstva ali ki bi se samo radi družili z vrstniki. “Kljub našim željam, dobri volji in elanu za pomoč otrokom se vsakodnevno srečujemo s prostorsko stisko. To onemogoča, da bi dosegli več ter razširili in popestrili obstoječi program,” poudarjajo v Društvu Izvir.
Društvo je pripravljeno svojo delovno ekipo povečati z novimi močmi in Zamislimi. "Vse, ki bi želeli postati prostovoljci ali radi delate z otroki, vabimo, da se nam pridružite in nam pomagate, da bi otrokom polepšali njihov vsakdan,” pravijo v društvu. Več o tem povedo na CKŽ 30 in na telefonskih številkah 49 01 810, 49 01 811 in 031 575 169 ter na internetnem naslovu izvir@car.si.
M. L.
Je predpisani gozdni red res nujen povsod?
LOŠKI POTOK - Pretekli teden je Zavod za gozdove iz Kočevja organiziral za lastnike gozdov poučno predavanje, kjer se je tako v razlagi kakor v debati nenehno postavljalo vprašanje, ali je trenutno veljavni gozdni red nujno potreben ali pa tudi ne.
Predaval je inž. Jošt Jakša iz centralne enote Zavoda za gozdove. Poleg splošnega stanja gozdov na območju Slovenije se je poglobljeno dotaknil škodljivcev, ki od leta do leta povzročijo veliko škode v raznih sestojih gozda. Škoda nastaja po žledu, vetrolomih, od divjadi in od sušnih obdobij, od raznih podlubnikov v smrekovih sestojih zaradi neupoštevanja gozdnega reda. Ker je področje Loškega Potoka poraščeno predvsem z iglastim gozdom, je to vprašanje še posebej pomembno. K sreči lastniki gozdov znajo gospodariti z gozdovi. Ker pa se je v zadnjih nekaj desetletjih poskušalo z drugačnimi metodami, se nekateri niso strinjali z razlago. Menijo, daje glavni vir širjenja lubadarja les, ki ostane po sečnji. To pa so vrhovi, ki so se nekoč obelili in prodali za celulozo. Ta zaradi nizke cene ni več zanimiva. Trdijo celo, daje še največ odpadkov prav v državnih gozdovih in ob številnih cestah in vlakah, ko dreje poškodujejo težki stroji.
Vsekakor pa je inž. Jakša priporočil lastnikom posvet z gozdarjem pred vsako sečnjo, ker je sam menil, da so resnično različni tereni, ki zahtevajo dosledno izvajanje gozdnega reda, drugi pa manj.
A. K.
zumnih in celo potrebnih sprememb načrta napravilo spačka, saj investitorju po besedah predstavnikov Mestne občine tudi s spremembami zazidalnega načrta ne bo omogočeno urediti ne trgovine z živili kakor tudi ne gostinskega lokala.
V naselju Brezje zgoščeno živi okoli 400 stanovalcev, ki v okviru naselja gotovo potrebujejo vsaj trgovino z živili, saj imajo sedaj najbližjo dober kilometer vstran. Glede na izražen poslovni interes tamkaj stanujoče družine Tasič bi ta problem zlahka rešili, če bi se občina Novo mesto le odločila primerno in odgovorno reševati zadeve oziroma v dobro krajanov želela izboljšati kvaliteto bivanja v naselju Brezje.
Zadnja leta smo tudi v Novem mestu priča gradnji večjih trgovsko-nakupovalnih centrov (BTC, Spar, Mercator, Hardi itd.) ter hkratnemu zamiranju ali vsaj ogrožanju manjših trgovin z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v okviru stanovanjskih naselij. Takšen trend skušajo v razvitih mestih zavirati oziroma onemogočati, da bi ne bil dodaten člen deformiranja, dehumaniziranja stanovanjskih okolij in nosilec neželenih sprememb načina nakupovanja in posledično načina življenja v urbani" sredini. Tudi novomeška občina takšnim trendom vsaj v besedah nasprotuje, čeprav največkrat gleda na to zgolj skozi prizmo "umiranja" starega mestnega jedra, očitno pa je tudi, da občina tega svojega proklamirane-ga stališča ne dokazuje s svojimi dejanji - to izraža seveda tudi primer Tasič v Brezju.
Ohranitev ali vzpostavitev primernega življenjskega utripa v stanovanjskih naseljih, predvsem pa zagotavljanje vsebin, ki jih ljudje vsakodnevno želijo ali morajo imeti, mora biti pomembna naloga vodstva lokalne skupnosti, ki naj bi prostor urejala v skladu s splošnimi potrebami prebivalcev posameznih naselij in mesta v celoti. Temu, da občina v naselju Brezje ne namerava povsem ugoditi investitorju Tasiču, predvsem pa da s tem posledično tamkajšnjim prebivalcem ne želi omogočiti oskrbovanja z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v okviru naselja, moramo kratko in enostavno reči tudi zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Kajti če bi investitor vedel, da se bo v končni fazi izvilo iz sprememb zazidalnega načrta to, kar se namerava, najbrž dragega postopka za spremembe niti pričenjal ne bi.
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
POPOTNIK S PAKETI - Prihaja kakor veter, kot veter gre stran. Tako dela Robert Rukše (na fotografiji v Brežicah) dan za dnem zato, da kar najhitreje razvozi vse pakete na precej obsežno brežiško območje. Robert, ki dela pri firmi General parcel, je sicer doma iz Gabrja (pod Gorjanci), vendar je zaradi stalnih poti v kraje ob spodnji Savi že postal na Brežiškem nekako znan obraz. (Foto: M. L.)
Ni hotel povedati, kdo je
NOVO MESTO - 7. aprila so policisti pridržali makedonskega državljana K. B., ki je povzročil prometno nesrečo in odpeljal, ne da bi soudeležencem povedal osebne podatke. Prav tako je odklonil strokovni pregled v postopku obravnave nesreče. Pridržali so ga do uradnih ur sodnika za prekrške.
Ni mogel ustaviti
NOVO MESTO - Voznik K. A. se je 6. aprila popoldne peljal na cesti H/1 iz Ljubljane proti Novemu mestu. Ker je kolona vozil začela zmanjševati hitrost, je K. A. kljub zaviranju trčil v zadnji del osebnega avta, ki ga je vozila A. K.
Civiliziranje
Pred dnevi sem poslušal po lokalni radijski postaji kontaktno globokoumljenje o romski problematiki. Po uvodu, ki ga je imel napovedovalec in v katerem je povedal, da so pričeli Belokranjci izobraževali svoje Rome, so prišli na vrsto poslušalci. Redki so povedati o ciganih kaj lepega, prevladovala je misel, da bi jih bilo treba civilizirati. Kar nekaj jih je bilo mnenja, da bi jim bito treba omejiti gibanje, jih izgnati kam, da jih ne bi nihče videl, najkrutejša pa je bila poslušalka, ki bi cigane naložila v živinske vagone ter jih odpeljala na Kosovo. Izseljensko nastrojena gospa najbrž ne pozna zgodovine, sicer bi gotovo vedela, da so transporti s Cigani, Židi in tudi Slovenci (Slovani) že potovali po Evropi, in to po želji in povelju Dolfija, ki se je imel za voditelja nadljudi, za vodjo najbolj civiliziranega naroda na stari celini. Njegovo prisilno preseljevanje narodov je bilo na koncu usodno tako zanj kot tudi za njegovo ljudstvo.
Ob zahtevi po civiliziranju Romov sem se nehote vprašal, koga bi bilo treba pravzaprav civilizirati. Po telefonu izražene ideje so me navedle na misel, da bi bilo treba civilizirati najprej poslušalce, ki se zavzemajo za civiliziranje Ciganov. Prevažanje ljudi v živinskih vagonih je daleč od civilizacije, pa je to za posameznike že civilizacija, me je strah, da bodo tako civilizirani nekega lepega dne tudi Romi. Kaj pa, če jim bo takrat kapnilo na možgane, da bi naložili v živinske vagone Slovence in jih poslali tja, od koder so v šestem stoletju tudi prišli? Za Karpate. Če hočeš koga civilizirati, se mi zdi, moraš biti najprej sam civiliziran vsaj do te mere, da si strpen do drugih in drugačnih, če jim že nočeš ali ne moreš pomagati. Izobraževanje, ki so se ga lotili Belokranjci, je gotovo prava pot, vsekakor pa veliko bliže civilizaciji kot predlagani transporti.
TONI GAŠPERIČ
Iztrebki po otroški zelenici
KOČEVJE- Otroci, starši in vzgojno osebje Vrtca Kočevje so nejevoljni nad ravnanjem lastnikovipsov, ki vodijo svoje ljubljenčke na jutranje in večerne potrebe na zelenice vrtca in celo na pločnik na Cesti na stadion 3. Svetujejo jim, naj si najdejo primernejše mesto, kot je okolica vrtca. Starši in otroci pomotoma in po nesreči stopijo na pasji iztrebek in ga raznašajo po ulici in celo po vrtcu. Žal, lastnikov ne moti, da je že tako majhna zelenica kočevskega vrtca' pokupčkana s pasjimi iztrebki. Bo res potrebno postaviti znak, ki bo to prepovedoval? Že otroci v vrtcu vedo, da je lastnik psa dolžan za svojim ljubljenčkom pospraviti iztrebke. Kaj pa njihovi lastniki?
M. G.
Ferdinand v Novem mestu
NOVO MESTO - Mirnopeška ljubiteljska gledališka skupina bo v sredo, 18. aprila, ob osmih zvečer gostovala v Kulturnem centru Janeza Trdine z igro novomeškega avtorja Vladimirja Bajca "Oglasi se, Ferdinand”.
Samopomoč s kristali
NOVO MESTO - Danes, 12. aprila, bo ob sedmih zvečer v Razvojno-izobraževalnem centru Novo mesto drugo Četrtkovo srečanje članov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Gost večera bo kristaloterapevt Jože Ulčar, ki bo predaval o samopomoči s kristali.
Umetnica iz Zagreba
NOVO MESTO - Kulturno-umet-niško društvo Krka bo v torek, 17. aprila, ob osmih zvečer v galeriji Krka odprlo razstavo del akademske slikarke Nevenke Arbanas iz Zagreba. Avtorico in njena dela bo predstavil likovni kritik Radovan Vukovič, večer pa bo popestril Zagrebški kvartet kitar.
Letos nove izkaznice za invalide
Pa tudi izleti, masaže in strokovna predavanja
BREŽICE - Društvo invalidov Brežice je v soboto, 11. marca, v Brežicah pripravilo letno skupščino delegatov, na kateri so potrdili finančno in programsko poročilo preteklega leta, sprejeli letošnji program in spremenili del svojega statuta.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik društva Mirko Kambič govoril o njihovih lanskoletnih dejavnostih, med katerimi je bilo tudi pet izletov, o možnosti bivanja v različnih zdraviliščih in na morju s subvencioniranjem društva ter izpostavil socialni problem nekaterih članov. Za letos je delegatom med drugim poleg posebne pozornosti ohranjanju zdravja, strokovnih predavanj in subvencioniranega zdravljenja obljubil tudi dostopno klančino ob vhodu v pisarniške prostore in nove društvene izkaznice. Tudi maserja, ki se je pri njih lani zaposlil preko javnih del, želijo obdržati še naprej.
Na sobotnem delovnem sestanku je 40 delegatov potrdilo tudi spremembo statuta, saj so se preselili na novo lokacijo, poleg tega je Zveza društev invalidov Slovenije spremenila svoje ime v Zvezo delovnih invalidov Slovenije, tako da so to storili tudi oni. Zbrani so izrazili željo, da bi letos priredili srečanje za težke invalide, vendar bo o organizaciji odločal upravni odbor, ki bo predtem ugotovil, ali si ti invalidi srečanja sploh želijo.
M. R.
URŠENSKA BUTARA - V primerjavi z zadnjimi leti so za letošnjo cvetno nedeljo Uršenčani naredili skoraj mini butaro. Leta 1998je merila 130 m, lanska pa dobrih 255 m in jo je nosilo 160 ljudi. Sedaj jim je tega “postavljaštva" dovolj. Letošnja butara je merila “le" 22 m in je niso nosili, ampak so jo v soboto pred cvetno nedeljo postavili ob podružnični cerkvi na Vršnih setih. (Foto: A. B.)
Kam gre hribovsko kmetijstvo?
Takoj po prvih demokratičnih volitvah smo se hribovski kmetje v Posavju organizirali, zavedajoč se, da tudi naša država ne bo resno pristopila k reševanju hribovskega kmetijstva. Nismo se zmotili in od takrat gredo stvari le še na slabše. Gre za več kot 70 odst. slovenskega ozemlja, ki nima razvojnega načrta kljub deklaracijam, kijih pridno sprejemajo državne službe.
V prejšnjem sistemu so se hribovski kmetje, zavedajoč se neperspektivnosti, v glavnem zaposlovali kot rudarski, gozdarski ali komunalni delavci in tako reševali družine pred propadom. Danes ni nič bolje in postavlja se vprašanje: zakaj tako in kako naprej?
Javnosti ne moremo z našimi težavami seznaniti s protesti, ker smo razseljeni po hribih in gorah, zato bomo še naprej odvisni od pameti oziroma nespameti države. Za karkoli storiti je potreben družbeni sporazum v parlamentu. Potreben je tudi glas intelektualcev, ki so kot otroci živeli tukaj, sedaj pa so na ta stan pozabili in v glavnem prihajajo le še po ozimnico in na zapuščinske razprave. Če razmišljamo dalje, bomo ugotovili, da kljub fakultetam in porastu akademskih naslovov nimamo operativnega kadra za začetek strukturnih sprememb gospodarjenja v hribih.
* Starši iz hribovskih kmetij, dvakrat premislite, ko svetujete svojim otrokom, kam po osnovni šoli!
MARJAN KELHAR
Vrhovica 5, Bizeljsko
IZLET V KOSTANJEVICO IN PLETERJE - Okoli 70 članov Odreda gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je sredi marca obiskalo Kostanjeviško jamo in kartuzijo Pleterje. Vjami so občudovali kapnike zanimivih oblik, ki so jih skozi stoletja ustvarjale padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki. V jami živijo pajki, kobilice, raki in polži, posebnost pa so netopirji. Nato so obiskali še kartuzijo Pleterje in si ogledali multivizijo o življenju in delu menihov ter tamkajšnji zanimivi muzej na prostem. (Foto: H. Murgelj)
V ZNAMENJU VELIKONOČNIH OBIČAJEV- Pomladne muzejske ustvarjalne delavnice, ki jih od srede marca pripravljajo v Dolenjskem muzeju, so v znamenju velikonočnih običajev. Na predzadnji delavnici so izdelovali cvetnonedeljske butarice iz lesenih oblancev in mladega svežega pomladnega zelenja, minulo soboto, 7. aprila, dopoldan pa so se udeleženci lotili barvanja in aranžiranja pirhov. Med delom so izpihana jajca nataknili na paličice, da so se lažje posvetili barvanju ter ustvarjanju vzorcev. Prihodnjo soboto bodo na vrsto prišle še belokranjske pisanice. (Foto: MiM)
SVET PTIC - Tabornike osnovne šole Šmihel je obiskal poznavalec ptic Andrej Hudoklin ter jim predstavil najpogostejše in najznačilnejše ptice v našem okolju. Tako jih je s pomočjo diapozitivov seznanil s pticami selivkami in stalnicami, ki jih je fotografiral v Krakovskem gozdu in okolici, ob reki Krki in domačem okolju, povedal s čim se hranijo in kako naj jim pomagamo. Mladi taborniki so prejeli tudi mali priročnik o pticah Slovenije in revijo Svet ptic, ki ju je izdalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, katere član je tudi Andrej Hudoklin. (Foto: H. Murgelj)
KDO BI SI MISLIL, KOLIKO SMETI! - Udeleženci vsakoletnih očiščevalnih akcij se lahko vedno znova čudijo neizmernim količinam odpadkov v naravi. Dovolj dela so imeli pred kratkim tudi r občini Semič, ki je skupaj s svojimi društvi pripravila akcijo. Udeleženci so se zbirali na več mestih in se razpršili po gozdovih. Člane lovske družine (na sliki) smo ujeli ravno pri nalaganju smeti na prikolico v okolici Črešnjevca in Štrekljevca. Kot so povedati, se je samo na tem območju pri akciji zbralo 40 udeležencev. (Foto: B. D. G.)
HRAST ŠIRI VEJE - Tradicionalnega teniškega turnirja, ki na Otočcu prireja novomeška Obrtna zadruga Hrast, so se v soboto, 7. aprila, udeležili tudi najvišji predstavniki enega največjih gradbenih podjetih v Sloveniji, GPG Grosuplje, z generalnim direktorjem Bogdanom Korošcem na čelu (v sredini). V neformalnem pogovoru z direktorjem Hrasta Martinom Bajukom (drugi z leve) in njegovim namestnikom Janezom Beletom (prvi z desne) sta obe strani izrazili željo po tesnejšem sodelovanju. (Foto: Marjan Hočevar)
100 LET JOŽETA MARENČETA - Najstarejšega krajana v moRronoški krajevni skupnosti, Jožeta Marenčeta iz Martinje vasi, je predsednik sveta KS Mokronog Tone Maver pozdravil že, ko ga je sin pripeljal pred gostilno Žlajpah, v kateri mu je KS pripravila krajšo slovesnost. Stoletniku je čestitaI in mu izročil darilo občine Trebnje tudi župan Ciril Pungartnik (na posnetku), z najboljšimi željami in darili so se županu pridružili še predstavniki KS, občinske zveze društev upokojencev, zveze čebelarskih društev in čebelarskega društva Trebelno-Mokronog, Rdečega križa itd. Ko je slavljenec Marenče dobil v roke lep šopek cvetja, je spontano začel prepevati Pušeljc pač mora bit' in mokronoški pevci ter zbrana druščina je zapeta družno s stoletnikom. (Foto: P. Perc)
SEVNIŠKA DEVETDESETLETN1KA - V sevniškem domu upokojencev se vsak mesec spomnijo rojstnih dni svojih stanovalcev, ‘Za starejšega človeka rojstni dan pomeni uspeh preživeti toliko in toliko let, katerega zaradi obilice prostega časa rad preživi v družbi svojih dragih, ” pravi socialna delavka Franja Svažič, ki je s fizioterpevtko Darjo in ob podpori vodje Mire Mlakar pripravila prijetno praznovanje stanovalcev, rojenih v marcu. Ker sta bila med temi tudi dva z visokima okroglima jubilejema - Marija Košorog je 90 let dopolnila ob začetku, Alojz Perc (oba iz Sevnice) pa ob koncu meseca - je slavljence prijetno presenetil s svojim obiskom tudi sevniški župan Kristijan Janc. Izročil je darili obema devetdesetletnikoma (na posnetku ga izroča Percu, poleg, na vozičku Kosorogova), njima in ostalim slavljencem, ki sta jim polepšali popoldne še pesem domskega zbora in harmonika, pa zaželet predvsem trdnega zdravja. (Foto: P. P.)
SREČANJE ŠEMPETROV SLOVENIJE - Turistično društvo Otočec je v sodelovanju z ostalimi domačini društvi in Krajevno skupnostjo Otočec v soboto zvečer pripravila vseslovensko turistično-kulturno prireditev Srečanje Šempetrov Slovenije. Na prvi tovrstni prireditvi - idejo zanjo je dobi! Otočan Peter Bevc - so se številnim gostom iz treh slovenskih občin, Novega mesta, Šempetra-Vrtojbe in Žalca, predstavili turistično in kulturno društvo Otočec ter kulturni in turistični delavci iz Šempetra v Savinjski dolini in Šempetra pri Gorici. S petjem, plesom, glasbo, sliko in besedami so orisali svoje kraje in njihove značilnosti, prireditev pa zaključili s skupno pesmijo Najlepša je šempetrska fara. Srečanje naj bi postalo tradicionalna turistična prireditev, zato naj bi se prihodnje leto srečali v Šempetru v Savinjski dolini. (Foto: H. Murgelj)
VITA TUDI V ŠENTJERNEJU - V začetku delovnega tedna je podjetje Vita Bar iz Novega mesta v Šentjerneju odprto novo poslovalnico - Trgovino Vita. Na 180 kv. metrih prodajne površine je na voljo 3500 rednih artiklov, s sezonskimi, npr. ob veliki noči, pa jih bo tudi preko 5000. To so predvsem prehrambeni izdelki in različne potrebščine za dom in družino. Ob odprtju so v Viti za kupce pripravili tudi posebne ugodnosti in popuste. V svojih prodajalnah - tri so v Novem mestu - sedaj zaposluje 22 delavcev• Všentjernejsko so trenutno prerazporedili prodajalke, ki so na čakanju zaradi prenove trgovine v novomeškem BTC-ju, kasneje pa bodo zaposlili še sedem delavk. Na fotografiji od desne proti levi: direktor podjetja Vita Bar Franc Čuček, šent-jernejski župan Franc Hudoklin in njegov svetovalec Milan Jakše. (Foto: Marijan Hočevar - Mega foto)
Sejem na Zdenski rebri
Pred 51 leti oblast zaplenila krače in prepovedala sejme -Nekdaj je bil na Zdenski rebri glavni sejem za Dolenjsko
DOBREPOLJE - Prejšnjo (tiho) nedeljo so po 51-letnem premoru spet obnovili sejem pri sv. Antonu na Zdenski rebri. Sejemske prireditve so se začele z mašo v cerkvi Sv. Antona, pod cerkvijo so bile ob cesti stojnice, na katerih so prodajale svoje izdelke članice kmečkih žena iz Dobrepolja-Strug, Grosuplja in Ivančne Gorice pa tudi iz drugih
Zimovanje na Rakitni
Sankanje, smučanje in pustni ples
Metliški vrtec seje skupaj s starši malih šolarjev letos ponovno odločil za zimovanje otrok. Tokrat smo izbrali Rakitno, znano klimatsko zdravilišče na Notranjskem. Letošnja zima sicer ni bila radodarna s snegom, mi pa smo imeli srečo pri izbiri datuma, saj je dva dni pred odhodom začelo snežiti.
Na Rakitni nas je pričakala prijazna gospa Helena in nam pokazala prostore za bivanje. Snega je bilo zadosti, zato smo že prvi dan okusili zimske radosti. Pestro in veselo je bilo tudi vse naslednje dni. Veliko sm<j se sankali in smučali, udeležili smo se plesne delavnice, ki so jo pripravili animatorji na Rakitni, rajali na pustnem plesu, obiskali hišico muce Copatarice, kjer smo si ogledali star šivalni stroj, lepo zložene copatke, mucino košaro, otroci pa so v snegu opazili celo sledi muce Copatarice. Predzadnji dan našega zimovanja smo imeli tekmovanje v sankanju in smučanju, ogledali pa smo si tudi lutkovno predstavo Rdeča kapica.
Zadnje jutro je pokazalo malce drugačno podobo Rakitne, ponoči je namreč postalo toplo in sneg se je začel topiti. Po kosilu smo se srečni in utrujeni odpravili proti Metliki, kjer so nas na parkirišču vrtca pričakali starši, ki so priznali, da jim je bilo po otrocih pošteno dolgčas. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili to prelepo zimovanje.
OTROŠKI VRTEC METLIKA
Ježe Novak
V nedeljo smo na soteškem pokopališču pokopali Jožeta Novaka, ki je prišel v Sotesko pred 40 leti. Bil je dober prijatelj, ki je pomagal vsakomur z raznimi deli, zidarskimi in tesarskimi, in nobenemu ni nikoli odrekel pomoči. Imel je številno družino, vse otroke je pripravil do kruha, z ženo sta popolnoma obnovila hišo v Drenju. Najbolj pohvalno za Jožeta je, daje prostovoljno in brez plačila sodeloval pri vseh akcijah, ki so se odvijala v Soteski, od vodovoda, elektrike in telefona do asfaltiranja cest. Bil je priljubljen in spoštovan, kar je dokazala množica ljudi, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
T. V.
SEJEM PO POLSTOLETJU - Društvu kmečkih žena je uspelo po dobrem polstoletju spet obuditi sejem na Zdenski rebri, kjer so obiskovalci lahko kupili vse, od jedi in pijač pa do butaric in drugega. Le živine, ki je bila nekdaj za take sejme najbolj značilna, ni bilo. (Foto: J. Primc)
krajev Slovenije, nastopali so učenci podružnične šole s Ponikev, pevci moškega pevskega zbora “Rafko Fabiani” in dramska skupina “Scena" iz Dobrepolja. Kulturno prireditev je vodil domači kulturni delavec Igor Ahačevčič. Vse to se je dogajalo v okolju spomeniško zavarovanega lipovega gaja, ki so ga zasadili pred več sto leti, da je bila živina, ki so jo pripeljali na sejem, v senci.
Na Zdenski rebri so se začeli sejmi pred okoli 400 leti. Miha Novak je nekdanje sejme opisal tako: Kmetje so prinesli kot zaobljubo za zdravje živine k sv. Antonu veliko krač in reber, ki so jih po maši prodali na licitaciji. Največ tega suhega mesa so pokupili reveži in bajtarji, da so imeli meso za veliko noč. Zbrani denar pa je pripadal cerkvi. Že teden dni pred sejmom je bila v Zdenski vasi licitacija za zakup sejma, zakupnik pa je potem od sejmarjev pobiral sejmnino-mitnino. Ob robu lipovega gaja je bila baraka, v kateri je bil spravljen les za štante in za privez živine. Štanti so bili okoli cerkve, pod lipami pa privezi za živino. Pod cerkvijo in pod cesto je bil prostor za suho robo, ki so mu rekli “rib’nški plač”. Na sejmu so prodajali prav vse: tekstil, suho robo, usnje,- semena, lončarske izdelke, orodja. Kmetje so tu prodajali tudi fižol in z izkupičkom kupili usnje ali blago. Takrat sta bili na Zdenski rebri tudi dve gostilni. Najbolj dejavni so bili sejmi med obema svetovnima vojnama. Po drugi vojni so skušali sejme obuditi, a je oblast za licitacijo oziroma cerkev darovane krače leta 1950 zaplenila, sejme pa prepovedala.
Na nedeljskem sejmu so ljudje kupovali vse od raznega sadja in drugih kmetijskih pridelkov do pirhov, butaric, oljčnih vejic in raznih drugih okraskov. Nekdo je celo pletel košare. Poskrbljeno je bilo za jedačo in pijačo, kulturno razvedrilo in za zabavo. Organizatorke oživitve sejma so bile članice Društva kmečkih žena Dobrepolje-Struge, ki za organizacijo in izvedbo zaslužijo skupaj s svojo predsednico Marijo Zrnec priznanje.
J. PRIMC
Dobro delo, a tudi kritike
Občni zbor Gasilske zveze Novo mesto - Premalo sodelovanja med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci
GORNJA TEŽKA VODA - Kar 40 delegatov gasilskih društev iz območja novomeške, škocjanske, žu-žemberške. mirnopeške in topliške občine je minulo soboto prisluhnilo poročilu o delu Gasilske zveze Novo mesto. V uvodnem delu so se predstavili pevci PGD Šmihel pod vodstvom Toneta Finka, nato pa je predsednik zveze Alojz Muhič podelil priznanja učencem za najboljše pisne in likovne prispevke.
Kot je poudaril poveljnik zveze Tine Filip, so gasilci lani posredovali kar 23-krat v naravnem okolju, 19-krat na objektih in 13-krat drugače. Tako so na primer prečrpavali vodo iz kleti, iskali utopljenca in reševali avtomobil iz Krke. V posredovanjih je sodelovalo 494 gasilcev iz 72 društev. Zelo velik poudarek pa so gasilci namenili tudi izobraževanju.
Po poročilu nadzornega odbora zveze se je razvnela vroča razprava o posameznih postavkah v finančnem poročilu, o osebnih dohodkih zaposlenih v zvezi, slabem sodelovanju prostovoljnih in poklicnih gasilcev ter o organizaciji in izvedbi oktobrske vaje v tovarni Krka. Strasti Sta pomirila predsedujoči Franc Bartolj in podpredsednik GZ Slovenije Toni Koren, ki je dejal, da bo bodoče delo trdno le ob sodelovanju
prostovoljnih in poklicnih gasilcev.
Na občnem zboru je predsednik Muhič podelil priznanja Gasilske zveze Novo mesto. Med dobitniki priznanj 3. stopnje sta bili tudi dve društvi, PGD Kamence in PGD Soteska, ki sta zastopali zvezo na tekmovanjih. Priznanje 2. stopnje so prejeli: Anton Klobčaver, Evstahij Janežič (PGD Šmihel, Novo mesto), Milan Pajk (PGD Šmarjeta) in Andrej Banko (PGD Dvor). Priznanje 1. stopnje je prejel Tine Filip, republiško priznanje 3. stopnje pa Boštjan Japelj iz IPGD Novoles Straža. Predsednik novomeške zveze Alojz Muhič je pridobil naziv predavatelja.
S. MIRTIČ
Delavnica muce Copatarice
ČRNOMELJ - Zik-knjižnica iz Črnomlja bo pripravila danes, 12. aprila, ob 18. uri velikonočno delavnico muce Copatarice, na kateri bodo otroci krasili plastična jajčka in izdelovali goske. 17. in 18. aprila pa bo od 10. do 18. ure na ploščadi pred tukajšnjim kulturnim domom knjižni sejem, na katerem bo mogoče kupiti knjige po zelo ugodnih cenah.
PIŠEJO O ŠOLI IN O SVOJEM DELU - Člani novinarskega krožka iz Osnovne šole Brežice vsak teden pošljejo na različne časopisne naslove kar zajeten kup svojih prispevkov. Poročajo o dogajanju in življenju na šoli, še posebej pozorno pa s poročili spremljajo šolsko košarkarsko ligo, svoje tekmovalce ter plesne in navijaške skupine. Lansko šolsko leto so se med vsemi novinarskimi krožki, ki spremljajo ligo, uvrstili na 3. mesto po uspešnosti, letos pa držijo 2. mesto. Na sliki od leve proti desni: Danijela Bosančič, Maja Marčun, Tinka Budič, mentorica Romana Zorko, Sabina Kahn in Iva Lačan, medtem ko sta bila mlada novinarja Matjaž Predanič in Mateja Lopatič, ob našem obisku zadržana zaradi drugih aktivnosti. (Foto: B. D. G.)
211 BRALNIH ‘RIBIČEV’’- Vodja šentjernejskega vrtca Čebelica Mira Hrovat in vodja oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca Slavka Kristan sta v četrtek, 5. aprila, s priznanji in priponkami nagradili bralni trud 211 otrok iz šentjernejskega vrtca in male šole. Ravnatelj osnovne šole Pavel Turk je v svojem nagovoru pohvalil otroke, ki so osvojili otroško bralno značko mavrično ribico, pa tudi dobrosrčnost šentjernejske občine, ki je omogočila prireditev. V kulturnem programu so nastopili otroški zborček pod vodstvom Marjete Hosta in ob glasbeni spremljavi Martine Medle ter člani KUD-a Franceta Prešerna z lutkovno igrico Volk in trije kozlički. Na koncu so se otroci z ličnim darilcem, ki so ga izdelali sami, zahvalili za pomoč knjižničarkama Grahkovi in Kristanovi ter ravnatelju Turku. Ostali so si čudovite izdelke malčkov lahko ogledali ob vhodu v dvorano. (Foto: M. Rapuš)
BRALNA ZNAČKA ZA NAJMLAJŠE - Metliška Ljudska knjižnica. Občinska zveza prijateljev Mladine Metlika in Otroški vrtec iz Metlike so pretekli teden pripravili srečanje ob zaključku tekmovanja za predšolsko bralno značko. Razveseljivo je, da se število mladih bralcev povečuje, letos pa je osvojilo bralno značko prav vseh 112 malih šolarjev iz metliške občine. Predsednica OZPM Vladka Škof se je ob tem zahvalila tudi staršem, ki so brali skupaj z otroki, z direktorico Ljudske knjižnice Anico Kopinič pa sta jim poleg značke podelili še pobarvanko in Ostržka, ki so si ga obesili okrog vratu. Učenke Tekstilne šole Metlike pa so pod vodstvom Marije Nemanič pripravile lutkovno predstavo Pepelka. Bralne značke je pretekli teden prejelo tudi 405 od 592 metliških osnovnošolcev, od katerih jo je 34 osvojilo vseh osem let. Ob tej priložnosti jih je obiskala Anja Štefan. (Foto: M. B.-J.)
MITJI SIEMENSOV TELEFON - Spomladansko sonce je družbo Mobitel spodbudilo, da pomlad pozdravi na športen način. Po slovenskih mestih tako pripravljajo spretnostno-hitrostne preizkušnje v vožnji s skirojem, minuto soboto pa so obiskali Novo mesto. Na parkirišču na Novem trgu se je v vožnji med stožci, na skakalnici in čez mostiček pomerilo okoli 40 predvsem mladih tekmovalcev. Najhitrejši, Mitja Klobčar, je prejel mobilni telefon Siemens C35i, drugouvrščeni Mobi vrednostno kartico za 10 tisočakov, tretji pa kartico za pet tisočakov. 'Prvih dvajset je dobilo Mobitelov pulover, ostali pa majice. Še dobro, da se je v športni dvorani Marof takrat odvijalo tudi občinsko prvenstvo v rokometu za mlajše dečke, tako da so se v vožnji s skirojem preskusili tudi rokometaši osnovnih šol Center in Grm, drugače bi bila bolj slabo obiskana. (Foto: M. Žnidaršič)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 12.4.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Nosorog in druščina, nan.; Slovenija skozi čas; Čari začimb; Gospodarski izzivi -13.00 Poročila- 14.10Intervju-15.00Zoom-16.30Poročila -16.45 Risanka -17.00 Na liniji -17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi
-	22.50 (Ne)znani oder - 23.20 Plenilci, nad.
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Čarobne v velemestu; Frasier, nan.; 12.05 Ples na nevarnih tleh, dok. oddaja; Portret; Svet poroča; Ženska s preteklostjo, ameriški film -16.30 Rad imam Lucy, nan,-17.00 Ljubica,nan,- l8.00Potvneznano, film - 19.40 Videospotnice - 20.05 Osamljen planet - 20.50 Naše malo mesto, hrvaška nan. -
21.40	Poseben pogled, film - 23.00 Aliče na begu. nemški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -H.50 Ricki Lake - 13.45 Mladoporočenci -
14.45	Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lake -16.20 Herkul, nan. -17.10 Stražar, nan. - 18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -
19.00	Čarovnice, nan. - 20.00 Vprašajte Harriet, nan. - 20.30 Košarka (Mali veliki trener, ameriški film) - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. -
22.15	Seinfeld, nan. - 23.00 Košarka, Evroliga
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.30	Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sporočilo, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.00 Noe in Mondial -
18.45	Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
-	22.00 ATV predstavlja - 22.30 Veriga uspeha
-	23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Dok. oddaja -
14.10	Poročila -14.15 Izobraževalni program -
15.05	Program za otroke in mladino -16.00 Informativno politični program - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.55 Živeti z..., izobr. oddaja -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni parki v ZDA - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta z gosti -22.25 Viza - 23.10 Odmevi - 23.30 Sveti glasovi, dok. oddaja - 0.00 Nočni program
HTV 2
10.50	Poročila - 10.55 Ponovitve oddaj - 12.35 Poslovni klub - 13.10 Montrealska policija, nad. -13.55 M magazin -14.55 SOS - oni nas potrebujejo -15.55 Poročila -16.05 Naša zemlja, nad. -
16.55	Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama - 18.55 Poročila
-	19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan -
20.10	Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Dok. film - 21.45 Nevidni človek, nan. - 22.35 Samarijan, ameriški film - 0.10 Svetovni muzeji
PETEK, 13.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Lutkovna nan.; Risanka; Na liniji; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alma, drama -
13.00	Poročila - 13.30 Prvi in drugi - 13.50 Narava gre svojo pot - 14.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali -17.10 Sanjska dežela, nad. - 17.45 Humanistika - 18.20 Dosežki-18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica -21.10 Opojna prisojnost barve - 22.00 Odmevi
-	22.55 Polnočni klub - 0.05 Strah pred konji
SLOVENIJA 2
9.15	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Osamljen planet; 13.15 Morilska druščina, film; Golgotha, film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -18.00 Evangeličansko bogoslužje -19.00 Domače obrti na Slovenskem -19.30 Videospotnice - 20.05 Mekong, dok. oddaja - 21.10Križev pot - 22.55 Return of th$ Native, film - 0.30 Rojstva, poroke in smrti, nad. - 1.20 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Vse predsednikove žene, dok. oddaja - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'-n’Roll -14.00 Bravo, Maestro -14.45 Prin z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake - 16.20 Herkul, nan -17.10 Stražar, nan. -18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.3 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Ta pesneti maček, film
-	21.40 Felicity, nan. - 22.40 Trije, nan. - 23.40 Policisti, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, ameriški film - 21.00 Ful gas, film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate?
-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40	Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.40 Obrazi - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Dok. oddaja - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino -16.00 Turistični magazin -16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo -17.30 Televizija o televiziji-17.55 Alpe-Dona-va-Jadran -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -
19.30	Dnevnik - 20.15 Koncert - 21.15 Križev pot - 22.55 Odmevi - 23.15 Treshold, film - 0.50 Moški ne odhajajo, film - 2.40 Nočni program
HTV 2
10.35 Poročila -10.40 Ponovitve oddaj -12.15 Željka Ogresta in gostje -13.15 Urgenca, nan. -
14.00	Nevidni človek, nan. - 14.55 Poročila -
15.05	Naša zemlja, nad. -16.00 Liturgija velikega-petka -17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama -
18.55	Poročila -19.00 Dok. film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Latinica - 22.55 Chartres, duh časa, dok. film - 23.50 Svetovni muzeji
SOBOTA, 14.4.
SLOVENIJA 1 i
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Z znamko okoli sveta, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila -
13.15	Pod piramido -13.40 Kralj kraljev, film -
16.30	Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.05 Leteče dvigalo, nad. - 17.50 Na vrtu - 18.15 Ozare - 18.20 Svet čudes, dok. nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Orion - 21.35 Za devetimi gorami - 22.05 Frasier, nan. - 22.45 Poročila -
23.20	Sopranovi, nad. - 0.10 Leto nasilja, ameriški film
SLOVENIJA 2
9.15	Tedenski izbor: Videospotnice; Jasno in glasno; 10.45 Tajska, dok. film; Frida, prisrčno vaša, norveški film - 14.55 Košarka - 16.25 Odbojka -17.45 Košarka -19.30 Videospotnice
-	20.05 Frenchman’s, angleški film - 21.45 Praksa, nan. - 22.35 Sobotna noč
KANAL A
9.20	Zvonec, knjiga in sveča, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv - 14.00 Košarka -16.00 Šest v paketu -16.30 Živalim v pomoč - 17.00 PopVRoll - 18.15 Beverly Hills 90210, nan. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Pot domov, ameriški film - 22.45 Bitka za obtoženca, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.20 Ameriška gimnazija, ameriški film -13.00 Formula 1 -14.00 TV Dober dan-14.50 Sovražnikova priča, nad. -16.30 Močno zdravilo, nan. -17.30 Skrita resnica, film - 19.15 24 ur
-	20.00 Lepoje biti milijonar - 21.10Usodni val, ameriški film - 23.00 Glasba iz druge sobe, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja lokalnih TV -18.30 Dolenjski obzornik- 19.00Novice- 19.15 24 ur-20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
8.15	Poročila - 8.20 Ostrica in gladiatorjji, film -
10.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - I2.30 Dokumentarna odd. -13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.10 Oprah show -15.05 Hruške in jabolka - 15.35 Divja obzorja -16.10 Zlata dekleta, nan. -17.05 Glasbena odd. -18.40 Povabilo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev -
21.20	Lorenzovo olje, ameriški film - 23.10 Poročila - 23.20 Poirot, nad. -1.00 Nočni program
HTV 2
10.45	Ponovitve oddaj -13.55 Hišni ljubljenci -
14.40	Stražarji Kristusovega groba, dok. oddaja -15.15 Briljanten-16.05 Risanka-16.30 Črno-belo v barvi -17.20 Obdobje ljubezni in obdobje smrti, ameriški film -19.30 Policija, nan. -
20.10	Last Don, nad. - 21.00 Svet zabave - 21.30 Poročila - 21.40 Glamour Cafe - 22.35 Rock klub - 23.45 Svetovni muzeji
NEDELJA, 15.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis - 9.50 Velikonočna maša - ll.OO Hutan, nan. - li.30 Mojstrovine Slove-
nije - H.55 Papeževa velikonočna poslanica -
12.40	Glasbena oddaja -13.00 Poročila -13.10 Ljudje in zemlja -14.00 Dobri stari pianino, slovenski film -15.35 Sledi -16.00 Ljubo doma -
16.30	Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -
17.45	Alpe-Donava-Jadran - 18.15 Veronika Desetiška, dok. oddaja -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Dok. oddaja - 22.15 Poročila - 22.50 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.55	Videospotnice - 9.30 Noro zaljubljena, nan.
-	9.45 Naše malo mesto, nan. -10.35 Pripravljeni -11.05 Folklorni festival -12.05 Hostarji, film - 13.45 Portret - 16.25 Košarka - 17.00 Mednarodno prvenstvo v RG -19.30 Videospotnice - 20.05 Velika ladja, dok. oddaja - 21.00 Cikcak - 21.35 Turistična oddaja - 22.05 Končnica - 23.05 Ljubica, ameriški film - 0.45 Šejkov sin, ameriški film
KANAL A
9.20	Ljubica, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. -13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 PopVRoll - 14.45 Titanik, film -
16.30	Divja Amerika, dok. odd. - 17.25 Adijo, pamet, nad. -18.15 Merlose Plače, nad. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Umazani ples, ameriški film
-	22.45 Beg od doma, ameriški film - 0.20 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanka - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, film - 13.00 Brata, nan. - 13.30 Formula 1 - 16.00 Sam z dojenčkom,nan,-16.30 Prva izdaja,nan,-17.20 Zaljubljena čarovnica, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Elijev ogenj, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali?-13.30 Video strani-16.30 Zaigrajmo in zapojmo- 17.10 Posnetek dogodka-18.30 Dolenjski obzornik -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepoje biti milijonar - 21.00 Novice - 21.20 Od sobote do sobote
-	21.30 Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena - 23.00 Novice
PONEDELJEK, 16.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Zares divje Živah, dok. odd.; Sanjska dežela, nan.; Oddaja za otroke; Humanistika; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Sledi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 (Ne)znani oder -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski - 17.15 Radovedni Taček-17.45 Recept za zdravo življenje-18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. -
21.00	Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 22.25 Stebri slovenskega gledališča
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; 10.45 Pasijonska kantata; Deški zbor; Mekong, dok. oddaja; Cikcak; Sobotna noč; Pripravljeni -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. - 18.00 Regionalni program -18.30 Štafeta mladosti - 19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City -
22.00	South park, nan. - 22.30 Metropolis -
23.00	Brane Rončel izza odra - 0.25 Rdeča zastava, angleški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Rosvvell, nan. -11.50 Ricki Lacke - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije-14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.20 Herkul, nan. -17.10 Stražar, nan. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00
Nagrade v Novo mesto, Črnomelj in Gradac
Do roka smo prejeli 181 rešitev in žreb je izmed reševalcev 13. nagradne križanke izbral Elko Bobnar iz Novega mesta, Barko Kovač iz Črnomlja in Klemena Žuglja iz Gradca. Bobnarjevi je pripadla denarna nagrada. Kovačeva in Žugelj pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. aprila na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 15”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 13. križanke
Pravilna rešitev 13. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SRAMOTA, KOMISAR, ATONIJA, SRAKOPER, LAR, RACA, KORAB, VI, OBOTE, STROP, LIK1JKA, OPA, ETON, ADIDAS, NEKALJENOST, OKORN, KASTA.
Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Turner in Hooch, ameriški film - 23.00 Dosjeji X, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad, -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani -17.00 Ponetek dogodka -18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! -
20.45	Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled - 22.20 Jezero pri Podpeči -
23.00	Novice
TOREK, 17.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Mostovi; Polni; Srebrno-grivi konjič; Radovedni Taček; Lahkih nog naokrog; Recept za zdravo življenje; Naokoli po Nemčiji; Julija, nan. - 13.00 Poročila - 14.20 Gore n ljudje -15.10 Stebri slovenskega gledališča - 16.00 Pod Pekrsko gorco - 16.30 Poročila - 16.45 Glasbena šala - 17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. - 17.45 Renzo piano, dok. oddaja - 18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.35 Nadnaravno, dok. nan. - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Alma, avstrijska drama
SLOVENIJA 2
8.10	Tedenski izbor: Videospotnice: Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Skrivnosti vojne, dok. nan.; Velika ladja, dok. oddaja; Kralj kraljev, ameriški film; Studio City; Metropolis
-	16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Angel, varuh moj, nan. -17.55 Hokej - 18.00 Nurses on the Line, ameriški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festivali - 20.35 Nogomet
-	21.00 Strah, slovenski film - 22.45 Aliča, dok. film - 23.15 Svet poroča - 23.45 Ženska mojega življenja, francoski film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 PopVRoll - 14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -
15.15	Ricki Lake - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan, - 18.00Ti in jaz, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Gola resnica, film - 20.30 Košarka - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. -
23.15	Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Resne zadeve, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 17.45 Veriga uspeha -
18.20	Športni pregled - 18.50 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Resne zadeve, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Maldavi dok. film -
23.00	Novice
SREDA, 18.4.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Leteče dvigalo, nad.; Glasbena šala; Skrivni dnevnik Jadrana Krta. nad.; Lingo; Renzo Piano, dok. oddaja; Vrtičkarji; Nadnaravno -13.00 Poročila -13.10 Človek, dvignjen iz samote pozabljenja, dok. oddaja -
13.40	Z znamko okoli sveta, kanadski film -
15.20	Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Male sive celice - 17.45 Nosorog in druščina, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika
-	19.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi pečat, film -
22.00	Odmevi - 22.55 Svetovni izzivi - 23.30 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Uran, francoski film; 13.55 Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Štafeta mladosti -15.55 Folk Area, Tirana -16.30 Rad imam Lucy, rian. - 17.00 Angel, varuh moj, nan. -17.55 Hokej - 18.00 Izginili brez sledu, ameriški film -19.30 Videospotnice
-	20.05 Nogomet - 23.30 Umori, nan. - 0.10 Umor iz strasti, ameriški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -
11.50	Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -
13.45	Komedija zmešnjav -14.30 Šolska košarkarska liga -18.00 Ti injaz, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci -
21.00	Spet zaljubljena, nan. - 22.00Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. - ll.OO Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni
biser,nad,-18.15 Moja usoda si ti,nad,-19.15 24 ur - 20.00 Sladke sanje, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. -
23.30	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Svetniki in grešniki, film -17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepetz... -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Nocoj ob 20. uri bo v našem studiu gost iz Obrtne zbornice Brežice, z njim pa se bo v živo pogovarjal Silvo Polak.
•	V Kmetijskih razgledih, ki jih bomo predvajali v petek ob 18. uri, boste zvedeli veliko zanimivega, mladinska oddaja Brez panike pa bo na sporedu ob 21.20.
•	V soboto ob 18.30 je na vrsti Dolenjski obzornik, novi oddaji z narodnozabavno glasbo Zaigrajmo in zapojmo pa lahko prisluhnete ob 21.30; ponovili jo bomo v nedeljo ob 16.30.
•	Športni pregled bomo zavrteli v ponedeljek ob 18.15, Klepet z župnikom Jožetom Pavlakovičem pa ob 21,20.
•	Švicarska družina Robinzon je naslov sinhronizirane risanke, ki si jo boste lahko ogledali v torek ob petih popoldne, celovečerni film Resne zadeve pa ob osmih zvečer.
•	V sredo vas vabimo pred male zaslone ob 17. uri, ko bomo predvajali celovečerni film Svetniki in grešniki, v oddaji v živo pa bomo ob osmih zvečer v zanimivem pogovoru, ki ga bo vodila Irena Potočar Papež, predstavili svetovni dan knjige.

DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Francu Novaku, Radovlja 35, Šmarj. Toplice. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(1) Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet
2.	(4) Oprosti mi - ansambel Petra Finka
3.	(2) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
4.	(6) Očka naš slavi - Trio Frančič
5.	(8) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta
6.	(3) Moj dom - ansambel Slavček
7.	(5) Slovensko dekle - Igor in Zlati zvoki
8.	(10) Nekaj lepega - ansambel Grm
9.	(-) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog
10.	(9) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi Predlog: Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci
93-------------------------------------------------------------H
Kupon št. 15
Glasujem za: ____________________________________________________
Moj naslov:	__ ____________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA						KRIŽANKA 15					
JjPt				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	PROTE- STANTSKI DUHOVNIK	ŽIVALI, KI SE PONOČI SVETIJO, FOSFORESCIRAJO	EVROPSKA DRŽAVA	OTOK V MALEM SUNDSKEM OTOČJU	ŠARENICA V OČESU	KOSITER	IME RUSKE PLESALKE PAVLOVE
				PRITOK SAVE DOLINKE PRI KRANJSKI GORI							
	Ji			ZDRAVILO ZA GLAVOBOL							
				SKALNATO ZEMLJIŠČE RAVNOTEŽN KAMENČEK V UŠESU							
				>						VRSTA ŠČINKAVCA, SOBNI PEVEC	LETNA VZDRŽE- VALNINA VLADARSKE HIŠE
AVTOR: JOŽE UDIR	STAVČNI ELEMENT	IZVIRNI POMEN BESEDE	MOŠKO IME SAMSONOVA LJUBICA					IZRAELSKA LUKA RIŽEVO ŽGANJE			
NEUMNOST									ASSOCIATED PRESS REDKEJŠE MOŠKO IME		
LETNI POSEK GOZDA					CARINSKA DAJATEV ČISTA TEŽA BLAGA						
ZNAN ITALIJ. PISATEU (IGNAZIO, 1900-1978)							PRELAZ ČEZ VELEBIT SLOVENSKA KNJIGA				
IME FRANCOS. PISATEUA ZOLAJA						OTROŠKO VOZILO ENOTA MERE					
DOLITA TEKOČINA								KORISTEN ŽUŽKOJED			
KDOR SE UKVARJA Z ANATOMIJO				*			DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	SRBSKO MOŠKO IME			
Loka dobi novo pošto
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU -Pošta Slovenije, enota v Novem mestu, išče v Loki pri Zidanem mostu lokacijo, kjer bi predvidoma v naslednjem letu uredila novo poslovalnico. Krajevna skupnost Loka je že pred leti s sevni-ško Komunalo sklenila pogodbo o opravljanju pokopališke dejavnosti v tej KS. Krajani Razborja pa želijo, da bi vsaj nekaj del v zvezi s pogrebi opravili sami. Na sevniški občini so se s predstavniki krajanov, krajevne skupnosti in Komunale dogovorili o vsebini dogovora, ki ga bodo sklenile in podpisale vse tri strani.
Razstava o Slovencih v XX. stoletju
LJUBLJANA - Muzej novejše zgodovine na Celovški 23 vabi na brezplačne oglede velike razstave Slovenci v XX. stoletju. Razstava je na ogled brezplačno vsako nedeljo od 10. do 18. ure.
V času od 25. marca do 8. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Kladušan iz Globočic - Uroša, Marina Nemanič iz Slamne vasi
-	Antona, Vesna Skrabar iz Leskovca pri Krškem - Jana, Tanja Jakše Gazvoda iz Šentjerneja - Davida, Marija Parkelj iz Viher - Emo, Damjana Staniša iz Regrče vasi - Živo, Adriana Kastelic iz Dolža, Šolska cesta - Ines, Renata Lužar iz Gor. vasi pri Šmarjeti - Tamaro, Pavla Šime s Pristave - Emo, Tatjana Fabjan iz Šentjerneja - Vita, Katja Hribar Prosen iz Starin - Žana, Janja Trdan Dulmin iz Kočevja - Nušo, Suzana Kovačič iz Gabra pri Semiču - Benjamina, Tamara Bizjak z Rakovnika pri Šentrupertu - Žana, Polonca Abunar iz Črmošnjic - Ambroža, Betka Lakner iz Šentjerneja
-	Tilna, Marija Rogelj iz Metlike -Anjo, Nataša Šterk iz Vel. Lahinje -Žano, Jožefa Mehak iz Gor. Dol -Evo, Simona Šoštar iz Šedema -Laro, Janja Bajt Smrekar iz Črnomlja - Tanjo, Saša Balant Žvab iz Dol. Suhorja - Luka, Milena Krese iz Čužnje vasi - Denisa, Mira Zore iz Trebnjega - Hano, Vida Košir iz Birčne vasi - Niko, Marjeta Gregorčič Markovič iz Kočevja - Evo, Mihaela Zupančič z Goleka - Dena, Mateja Rogina iz Zapudja - Nino, Milena Kofalt s Kala - Katjo, Petra Kambič iz Semiča - Sebastijana, Jožefa Zupan iz Gor. Podboršta -Matica, Djemila Behanič iz Kanižarice - Anesa, Sabina Senica iz Meniške vasi - Anžeta, Jožica Tršinar z Gor. Prekope - Mojco.
Iz Novega mesta: Mirjana Židan, Lamutova 1 - Najo, Andreja Burger Muhič, Smrečnikova 34 - Špelo, Branislava Umek, Mestne njive 6 -Žaka, Nataša Dežan Avsec, Slavka Gruma 62 - Jerneja, Helena Molan, Nad mlini 64 - Niko, Milena Bevc, Volčičeva 13 - Jana, Aleksandra Škedelj, Šegova 20 - Filipa, Urška Kapš, Krajčeva 44 - Pijo.
Čestitamo!
RENAULT
AKCIJE
v mesecu aprilu
•	do 200.000 tolarjev popusta
pri menjavi staro za novo
•	do 600.000 tolarjev popusta
za vozila letnika 2000
AVANTURA =
BREZPLAČNA KLIMATSKA NAPRAVA
pri vozilih TWINGO, CLIO, THALIA, MEGANE
Količine so omejene!
TPV d.d.
PC TPV " AVT0
Kandijska 60, 8000 Novo mesto 1^/ tel. 07/391 8114
Komunala Novo mesto, d.o.o.,
Ponujamo pravi izziv za sposobne in ambiciozne in vabimo v naš kolektiv:
• Referenta za informatiko I.
Od kandidata pričakujemo:
•	izkušnje pri razvoju programske opreme in dela s podatkovnimi bazami,
•	znanje programskega jezika MS-SOL,
•	komunikativnost, samoiniciativnost in samostojnost pri delu,
•	pripravljenost za teamsko delo,
•	znanje angleškega jezika,
•	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
•	VI. oz. VII. stopnja računalniške ali druge ustrezne smeri.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da nam pošljejo ponudbo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih in splošnih pogojev v 8 dneh po objavi na naš naslov: Komunala Novo mesto, d.o.o., Splošno kadrovska služba, Podbevškova ul. 12, 8000 Novo mesto.
Pripravljajo skupen razvojni program
VIDEM - DOBREPOLJE - V občina Dobrepolje je v sodelovanju z Zavodom Naš laz pred kratkim povabila svoje občane na delovni posvet za pripravo skupnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije občin južno od Ljubljane z namenom, da bi prispevali svoje videnje razvoja občin. Posvet, ki se je izkazal kot dobrodošlo preverjanje mnenj, so tokrat zaključili brez sklepov. Zavod Naš laz iz Brezovice, ki je že prej delal razvojne programe nekaterih občin, bo po vsej verjetnosti pripravil skupen razvojni program občin južno od Ljubljane.
, Tiho in skromno, kot je živela, je želela oditi od nas naša draga NONA
MINKA MERŠOL
roj. Matovič (4.4.1906 - 4.4.2001)
nazadnje oskrbovanka DSO Novo mesto
Pospremili smo jo v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Ločni v soboto, 7.4.2001. Ostaja nam v srcih in mislih.
Meršol dr. Vid z družino
HYGIA NOVO MESTO, d.d.
DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN PROMET ZDRAVIL NA DEBELO
Šmarješka cesta 4 8000 Novo mesto
Na osnovi določil 10. člena statuta delniške družbe HYGIA Novo mesto, d.d., sklicujem 6. sejo skupščine, ki bo
v sredo. 16. maia 2001 ob 14. uri v sejni sobi lekarne Novo mesto na Kandijski cesti 1, Novo mesto Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.	IZVOLITEV ORGANOV SKUPŠČINE
PREDLOG SKLEPA:
-	izvoli se predlagani predsednik skupščine: Zagorc Milena
-	izvoli se predlagani preštevalec glasov: Repše-Šturm Sabina
-	skupščini prisostvuje vabljeni notar
2.	POROČILO O IZVRŠENIH SKLEPIH 5. SEJE SKUPŠČINE
PREDLOG SKLEPA:
-	sprejme se poročilo o izvršenih sklepih
3.	POROČILO O POSLOVANJU IN PLAN DELA
PREDLOG SKLEPA:
-	sprejme se poročilo o poslovanju in plan dela
4.	POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 2000
PREDLOG SKLEPA:
■ sprejme in potrdi se zaključni račun za leto 2000
5.	SKLEP O DELITVI DOBIČKA
PREDLOG SKLEPA:
-	ustvarjeni čisti dobiček v letu 2000 v znesku 15,157.917,00 SIT se razdeli:
1.	izplačana vmesna dividenda delničarjem 4,012.000,00 SIT
2.	končna dividenda za leto 2000 delničarjem 4,788.000,00 SIT
3.	nagrada članom nadzornega sveta	798.000,00 SIT
4.	nagrada predsedniku nadzornega sveta 332.500,00 SIT
5. statutarne rezerve	600.000.00SIT
6.	sklad lastnih delnic	500.000,00 SIT
7.	nerazporejeni dobiček vžnesku 4,127.417,00 SIT se prenese v leto 2001
8.	dividende in nagrade se obračunavajo bruto in bodo izplačane do
konca maja 2001	v
6.	VOLITEV REVIZORJA
PREDLOG SKLEPA:
Za revizijo poslovanja družbe v letu 2001 se pooblasti revizijska družba. DINAMIC, d.o.o, Novo mesto.
7.	POBUDE IN PREDLOGI DELNIČARJEV
Gradivo za skupščino je delničarjem na vpogled na sedežu družbe. Če skupščina ob uri sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne ob 14.15 v istem prostoru z istim dnevnim redom. Na zasedanju bo skupščina veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
Direktor:
MUAMER MAVRIČ, mag. farm.
Sodexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju storitev, organizirane prehrane v podjetjih in ustanovah.
V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju nova sodelavca
KUHARJA
POMOČNIKA V KUHINJI za delovno mesto v Novem mestu.
Informacije po telefonu: 01/423-30-32, kadrovska služba. Pisne prijave pošljite na naslov:
SODEXHO, d.o.o., Tržaška 40, Ljubljana
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Zrno, d.o.o., vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oz. gradbišče.
Poleg gradbenega materiala vam v Zrnu, d.o.o., nudimo kvalitetno izvedbo:
•	notranji in zunanji strojni ometi
•	vse vrste fasad
•	izvedba tlakov
•	soboslikarske storitve
•	mavčne obloge stropov in predelne stene
•	ostala zaključna dela v gradnji
•	urejanje dvorišč s kvalitetnimi tlakovci vseh mogočih barv in kombinacij proizvajalca Samoborka Samobor
•	cement Anhovo 899 SIT
•	armaturne mreže 9x6
5.290 SIT
•	stiropor fasada debeline 5 cm do zaključnega sloja, m2
1.450 SIT
•	toplotni omet P 2500
vreča 920 SIT
•	boljši termo omet supertherm
vreča 1.189 SIT
Poleg gradbenega blaga vam nudimo tudi veliko izbiro kmetijskega repromateriala:
1.	UMETNA GNOJILA:
-	NPK 15-15-15, KAN, UREA, NPK 7-20-30, NPK 8-26-26. Cene so za 20% nižje od sezonskih cen in veljajo do 15.4.2001.
2.	Na zalogi je še semenski krompir.
3.	IZBIRA SEMENSKE KORUZE:
-	PIONIR (HELGA, DANELA, RAISA in ostala
od 6.960 do 8.690 SIT).
-	PIONIR STIRA
samo 7.490 SIT
-	AGROSAAT HIBRIDI (LG 23.06 in ostali hibridi
od 5.600 do 6.999 SIT).
-	KVS HIBRIDI
od 6.500 do 7.000 SIT Popust je 10 % na sezonske cene in velja do 15.4.2001.
V tem tednu je ugodna ponudba škropiv:
PRIMAEXTRA G0LD samo 2.299 SIT, MOTIVELL 9.995 SIT, BASAGRAN DP 2.582 SIT, FR0NTIER 3.990 SIT, ANTRACOL 1.548 SIT, THI0DAN 444,88 SIT, PEPEUN 364,40 SIT.
Ostala škropiva so za 30% cenejša od sezonskih.
Posebna ponudba za vinogradnike. Cene veljajo do 1.5.2001.
Telefon:
07/49-75-410
07/49-75-086
07/47-57-090
OSMRTNICA
Iztekla se je življenjska pot našega upokojenega sodelavca iz Sektorja za proizvodnjo zdravil
JOŽETA POVŠETA
iz Novega mesta, Nad mlini 1
Od upokojenega sodelavca smo se poslovili v četrtek, 5. aprila 2001, na pokopališču na Dol. Kamencah.
S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
.Suzuki Swift
	Že od
(10.990 DEM)	1.208.900 sn
AVTOMARKET
C Leasing SOOQ
najboljši partner
3
Avtomarke 1
TRGOVINA	LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205
Več pohodništva
DVOR - Na rednem občnem zboru so se v nedeljo sestali tudi dvorski upokojenci, ki so jim kulturni program pripravili učenci podružnične šole z Dvora. Kot je povedal predsednik društva Anton Brulc, so v lanskem letu organizirali kar nekaj zelo obiskanih izletov, letos pa načrtujejo še aktivnejše družabno življenje, predvsem v pohodniški sekciji.
V SPOMIN
Vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dajal ti, bomo v srcu mi nosili vse do konca naših dni.
5. aprila je minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, skrbni oče in dobri dedek
FRANC RETAR
Rudnik 2, Kočevje
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
KATARINA KAPŠ
roj. Štavdohar
iz Laz pri Predgradu 10,
Stari trg ob Kolpi
Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Hiti, pevkam za zapete žalostinke in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ohranimo jo v lepem spominu.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto 0 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
V SPOMIN
V spominu si, ko se morja gladina mi lesketa.
Ugaša dan, že prva zvezda sije.
0, vrni se!
V teh dneh mineva leto dni, kar nas je zapustila naša draga mami
MARIJA
DRČAR
roj. Bukovec
Vsem, ki nosite svečke in cvetje na njen grob, se najlepše zahvaljujemo.
Damjana z družino, Nevenka z družino in Helena
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JANKA MRZLJAKA
s Preloke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojnika, nam izrazili sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
ZAHVALA
Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot.
Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
V 92. letu starosti me je zapustil moj mož
JOŽE
FLORI JANČIČ
iz Brune vasi 18 pri Mokronogu
T
Zahvaljujem se sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih. Vsem prijateljem in znancem za cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Novak, pevskemu zboru, izvajalcu Tišine iz Mokronoga, g. župniku za opravljen obred, g. Tonetu Mavru za ganljive besede slovesa, Ribiški družini, v imenu katere se je od Jožeta poslovil g. Zakrajšek, in Vodnogospodarskemu podjetju. Iskrena hvala tudi ge. dr. Marti Pančur za nesebično zdravstveno pomoč in sosedom g. Bregarju, g. Ljubšku in g. Hrovatu. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoča žena Milka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Narcise, tulipani in drugo cvetje v tvojem vrtu že cveti, a tebe, draga mama, med njimi ni.
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in sestra
DANICA FALESKINI
roj. Petre
iz Vavte vasi 88, Straža
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ter kolektivoma Kolpa, d.d., Metlika in Merkur, d.d., Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane maše in spremstvo pokojnena zadnji poti. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma v Straži, Splošni bolnišnici Novo mesto, Domu starejših občanov Novo mesto in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Hvala g. župniku za lepe besede slovesa in opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, ge. Cirili Novinec za ganljive poslovilne besede, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Komunale Novo mesto.
Žalujoči: vsi njeni
Žalujoči: vsi njeni
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vse cveti, vse brsti, le tebe, dragi ati, več med nami. ni.
V 48. letu starosti nas je brez slovesa zapustil naš dragi mož, ati, sin in brat
JOŽE GRABNAR
z Jelševca 12 pri Trebelnem
Ob boleči in nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja v bolečih trenutkih slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se učencem 8.a in 8.b razreda OŠ Mokronog, 3.c razreda Kmetijska šole Grm, Mercatorju Dolenjska, Termotehniki, gasilcem, pevcem, župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Blatnik. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
V 60. letu se je pretrgala življenjska nit dragemu možu in očetu
KARLU
VRANCU
s Ceste brigad 30, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo osebju Interne bolnišnice in Dializnega centra v Novem mestu, predvsem pa dr. Steklasovi in dr. Furlanovi za lajšanje bolečin. Hvala tudi kolektivu Krke, tovarna zdravil, govorniku za lepo izrečene besede ob grobu, stanovalcem s Ceste brigad, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena in otroka
ZAHVALA
Ljubil si delo, dom in družino, v majhni vasici srečen si bil, zdaj pa v grobu mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal.
V 89. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric, prijatelj
JOŽE LUŽAR
dolgoletni mizar
z Vinice 15 pri Šmarjeti
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, kolektivom Revoz CSND, Krka, DURS Ljubljana Šiška, APP Ljubljana, NK Vinica za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pevcem, govorniku za poslovilne besede in pogrebni službi g. Blatnika. Vsem skupaj, ki ste ga pospremili v tako velikem številu, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Žalujoči: vsi njegovi
KAMNOSEŠTVO ______STEPAN MARJAN s.p.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 72. letu zapustil dragi mož, oče, dedek, svak in bratranec
JOŽE POVŠE
iz Novega mesta, Nad mlini I
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence, sveče in sv. maše. Naša zahvala tovarni zdravil Krka, Slovenskim železnicam - Sekcija za promet, Knjižnici Mirana Jarca za podarjene vence, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev Novo mesto za izkazano zadnje slovo ter pogrebni službi Komunala Novo mesto. Posebna zahvala g. proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Zahvaljujemo se pevcem iz Šmihela in izvajalcu Tišine. Vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje in se udeležili zadnjega slovesa, prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Tinca, sinova Jože in Dušan z družinama v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ljubil si življenje, polje in dom, pa vendar brez slovesa, zapustil si svoj dom.
V 69. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat in stric
iz Tolstega Vrha 12
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega skrbnega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, posebno družinam Hudoklin, Medle, Košmerl-Conta, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali toliko sveč, cvetja in svetih maš ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala reševalni postaji ZD Novo mesto, kolektivu 321. OVTP Slovenske vojske in Sindikatu ministrstva za obrambo, Mercatorju Šentjernej, Revozu - ODE 507, DU Šentjernej, gasilcem, posebno PGD Orehovica, govornikom na domu in ob odprtem grobu, pevcem MEPZ Ajda, cerkvenim pevcem, pritrkovalcem Dolenjske in Bele krajine za lepo zvonjenje, za zaigrano Tišino, gospodu dekanu in gospodu kaplanu za opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi
FRANC BOŽIČ
nn nnrTNnnn W7r\£3 l7Z/i\r^inr^l/j\ TEDENSK| K0LEDAR •KIN0 •BELA TEHNIKA • čestitke • elektronika • kmetijski stroji • kupim • motorna vozila • pohištvo LILA U L_LL3LKJ \JLrAt) Z^LaLNJULAJLA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 12. aprila - Lazar Petek, 13. aprila - Ida Sobota, 14. aprila - Valerij Nedelja. 15. aprila - Helena
velika noč
Ponedeljek, 16. aprila - Bernardka velikonočni ponedeljek Torek, 17. aprila - Rudi Sreda, 18. aprila - Konrad
Lunine mene
15. aprila ob 17.33 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 12. in 13.4. (ob 18.30 in 20.30), 14.4. (ob 18.30 in 22.30) ter 15. in 16.4. (ob 18.30) Zadnja večerja. Od 13. do 17.4. (ob 20.30) Prežeči tiger, skriti zmaj. 18.4. (ob 20.30) Dokaz življenja.
ČRNOMEU: 13. in 14.4. (ob 20. uri) Magnolija.'15.4. (ob 18. in 20. uri) Zadnja večerja.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO Metalna Rau. testirano za 3 leta, Sipov pajek. 4 vretena, širine 4.50 m, silokombajn Vihar 40, tro-brazdni plug Posavec, 12 col, prodam. B B (07)3040005.	817
PLUGE, dobro ohranjene, Slavonec, 12 col. prodam. 0(07)3068515.	853
MOTORNA VOZILA
PEUGEOT 306 XT 1.6, letnik 1994, rdeč, veliko opreme, lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851.	671
GROSUPLJE: 13.4. (ob 20. uri) Njeni tastari. 15.4. (ob 20. uri) Začaran.
IVANČNA GORICA: 12.4. (ob 20. uri) Njeni tastari.
KOČEVJE: 14.4. (ob 20. uri) Začaran. 15.4. (ob 19. uri) Njeni tastari.
KRŠKO: 12.4. (ob 19: uri) Magnolija. 13. in 14.4. (ob 20. uri) ter 15.4. (ob 18. uri) Himalaja. 17. in 18.4. (ob 19. uri) Dajmo, punce. 17. in 18.4. (ob 21. uri) Med tvojimi nogami.
METLIKA: 13.4. (ob 20. uri) Zadnja večerja. 15.4. (ob 20. uri) Magnolija-
NOVO MESTO - Dom kulture: 12., 13., 17. in 18.4. (ob 18.30) ter od 14. do 16.4. (ob 17. in 19. uri) Prva ljubezen. Od 12. do 18.4. (ob 20.30) Sovražnik pred vrati.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 12. in 13.4. (ob 19. uri) ter od 14. do 17.4. (ob 17. in 19. uri) 102. Dalmatinca. Od 12. do 16.4. (ob21.uri)Billy Elliot.
RIBNICA: 14.4. (ob 21.15) Njeni tastari.
VELIKE LAŠČE: 14.4. (ob 20. uri) Njeni tastari.
SUZUKI JIMNY, letnik 1998,4x4, prvi lastnik, prodam. B (041 )691-434.	748
SUZUKI SAMURA1 VX, letnik 1994, prodam. B (041 >852-869.	819
JUGO KORAL 45. letnik 1989. prodam. "B (041)859-982.	844
TAM 80, vozen z B-kategorijo, registriran do 3/02, lepo ohranjen, prodam. B (041)629-442.	846
ŠKODO FORMAN LX, 94.000 km, rdečo, prodam. B (07)3089670, popoldan. 870
PREPIS VOZIL'
041/546-159
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
$ SUZUKI
—*//A
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
O > H cn oc
S 07/30 24-791
•	prodaja in montaža letnih gum po ugodnih cenah
•	brezplačna hramba zimskih gum
LLI
N
Z
<
*
_l
>
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjani Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto. 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, S000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528. propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska S.
KUPIM audi 100 2.3 E, letnik 1993 ali 1994, z opremo, od prvega lastnika, nepoškodovan. B (041 >680-684.	847
SKUTER, moder, 50 ccm, letnik 1996, 3.100 km, prodam za 190.000 SIT. B (041 >779-584.
KOMBI IMV, letnik 1988, registriran do konca leta, prodam. B (041 >375-678.	857
CLIO 1.2 RN, letnik 11/95, prvi lastnik, neza-leten, dobro ohranjen, prodam. B (031)329-611 ah (07)334 70 71, zvečer.	879
POSEST
V	BREŽICAH prodam novejšo hišo, 12 x 12
m, na parceli 1200 m2, blizu mesta. B (03)5412431.	822
V	OKOLICI Krškega oddam hišo. B (031)
220-122.	828
2 ZAZIDLJIVI PARCELI, 1855 m2, v Mirni Peči, sončna lega, komunalno opremljeni, prodam. B (07)3078250 ali (031)364-191.
STAN DOM
Novo mesto, Novi trg 1
tel.: 07/33-80-455,041/643-999,040/287-597 faks: 07/33-80-456
PRODAMO
HIŠE: Otočec, sodobna, 360 m2, 6 let, super lokacija, 28 mio SIT; Šentjernej, domačija, vseljiva hiša, več objektov, parcela 1 ha, 13 mio SIT; Dolenjske Toplice, 150 m2 prenovljen večnamenski bivalni objekt (slaščičarna), 17 mio SIT... STANOVANJA: Novo mesto, Ragovska, 1,5-sobno, 46 m2,8,8 mio SIT; 2,5-sobno, 69 m2,12 mio SIT; Slavka Gruma, 2-sob-no, 55 m2,10 mio SIT; 2,5-sobno, 65 m2, 12 mio SIT; Trebnje, Cankarjeva, garsonjera, 33 m2,6,9 mio SIT, 2-sobno, 50 m2, garaža, 5,5 mio SIT...
VIKENDI: Trška gora, bivalni, 65 m2, parcela 1400 m2, 6,2 mio SIT; Vinji Vrh, bivalni, 120 m2, parcela 2400 m2,8,8 mio SIT; Kamenje, 50 m2, nov, parcela 1000 m2,4,4 mio SIT...
ODKUPUJEMO
bivalne hiše v Novem mestu, Trebnjem in njegovi okolici - za gotovino.
enostavno...
PLANET
NEPREMIČNINE
Novo mesto M. n c. 07/ 393-30-00 Ljubljana tel. n.c. 01/ 588-50-50 Koper tel. n.c. 05/ 663-00-00 | ODKUP NEPREMIČNIN, |
• STARO ZA STARO, STARO ZA NOVO •
...botiSi!
NA LEPI LOKACIJI prodam parcelo. 2500 m) od tega 1000 m2 vinograda s staro zidanico, voda, elektrika, telefon in asfalt. Možna zidava novega vikenda. B (07)3066665. 840
V	NAJEM oddam njivo, brezplačno, v izmeri
50 a, na Brodu pri Novem mestu. B (07) 3326307, od 19. do 21. ure:	858
NOVO HIŠO na Bregu v Novem mestu, cca 199m:,prodam. B(031 >243-417.	859
V	NOVEM MESTU, Drska, prodam za
39.500.000 SIT objekt, 151 m2, dvorišče 174 m2, sedajTrgovina z živili. B (041)235-746. DVODRUŽINSKO HIŠO v Novem mestu. Cesarjeva ul., na parceli 720 m2, prodam. B (041)661 331.	871
V	MOKRONOGU prodam njivo, 21.835 m2.
B (041 >726-598.	878
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5. 7, 9 in 11 cm, debeline 13. 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. B (07)30 73 587.
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. B (041)860134.	415
HLADILNIK Gorenje, 120-litrski in enojno korito z ocejevalnikom Kolpa prodam. B (07)3325737 ali 041410-281.	554
KAKOVOSTNO rdeče vino z območja Bizeljskega (Pišece) prodam. B (07)4965526 ali (041)823-938.	740-
ČOLNA KAJAKA, ZA DIVJE VODE, Prion slalom in Dagger medieval prodam za 60.000 oz. 100.000 SIT. B (041)691-432. KROMPI R, primeren za sajenje, sorte carling-ford, maris bard, kresnik - kifeljčar, cvetnik in astor prodam. Sp. Brnik 3. B (04)25 22 649 ali (041 >273-341.	823
KOMBINIRAN otroški voziček prodam, zraven pa podarim otroški stolček. B (031) 554-571 ali (07)3326400.	832
VINO CVIČEK z ustrezno dokumentacijo prodam B (07)3077223.	833
4 T razsutega sena prodam. B (07)8184751, zvečer.	835
GUMI ČOLN Sava 275, letnik 1994. motor Tomos 4 in usnjeno sedežno garnituro tip laic-ti, 7 foteljev, prodam. B (07)3346101 ali (041)262 353.	837
NEBAL1RANO kvalitetno suho seno prodam. B (031)606-216, popoldan. 839
KROMPIR za sajenje sante. braid. dezire. zelo ugodno prodam. B (01 >7885-097.	848
PRI RAKI prodam 21 sena. B (07)4975177.
SENO, žrebe in vino cviček prodam. B (07)3082200.	873
KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje, sorte jerla, sante, frizija in romana ter jedilnega in za krmo prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, B (01)7862 316.	875
SMREKOVO KOLJE za fižol prodam. B (07)3078276.	882
RAZNO
NA NOVEM TRGU oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 m2. Možnost gostinskega lokala. B (041 >208-773.	689
V	CENTRU BREŽIC oddam v najem poslov-
ni prostor, 100 m2, za trgovino ali pisarne. B (041)726-094.	767
PARKETARSTVO - polagamo, brusimo, lakiramo parket. Ponudba več vrst tropskih parketov. Za vsa naročila v aprilu 8 % popusta. B (041 >652-747 ali (07)3378260.	781
V	OKOLICI Krškega oddam gostinski lokal.
B (031)220-122.	827
UGODNO! Zaščita starih salonitnih streh s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov strehe. Garancija 10 let za material in delo. Ing. Edvard Pilko, s.p„ Pohorska 2, Celje, B (041)727-243.	830
GOTOVINSKA
POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21. Ljubljana
Novo mesto: 041/538-235
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ !!!
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a
07/ 30 80 210 040/ 202 868
Kitajska restavracija
NANKING
Mačkovec 6 (bivši Pavlin)
Novo mesto, tel. 07/33 70 630
Letni vrt
Odprto vsak dan od 12. do 23. ure.
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
V	soboto, 14. aprila:
od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
V	nedeljo, 15. aprila: vse prodajalne zaprte
V	ponedeljek, 16. aprila:
od 8. do 11. ure: Nakupovalni center Drska, Market Drska, PC Kandija, PC Ločna, Market Smrečnikova
od 8. do 12. ure: Hipermarket Novo mesto
POPOLNOMA OPREMLJENE apartmaje za 4 osebe, S. Peter pri Zadru.oddajamo po 80 DEM/dan. TP (00385)23391139 (Bilušič) ali (0049)899035157 (Ubleis).	831
UMAG - Zambratija, 100 m od morja, oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov, zelo primerno za otroke. TT (041 )977-l 11.	836
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi,nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto.tr (07)3930262.	852
OPAŽNE PLOŠČE, kovinske in lesene punte ter fasadni oder posodim. TT (07)3346106.
V TRGOVSKEM CENTRU HEDERA v Brš-ljinu, v pritličju, prodam trgovino, 53 m2, z vso dokumentacijo. © (041 )324-677.	862
APARTMA v Savudriji, nova hiša. Rezervirajte si dopust pravočasno, maj, junij, september nižje cene! ® (01)787-2810 ali (031 )280-834.
UMAG - ZAMBRATIJA, oddajamo apartmaje, garosnjere in bungalov. 200 m od morja, primerno za otroke. tT (041)977-111.	864
OBNOVIMO oblazinjeno pohištvo (sedežne garniture, kuhinjske stole, jedilne kote, posteljne vložke) Se priporočamo! Tapetništvo Metod Žagar, tr (07)3083355.	876
IZKUŠENEGA KOMERCIALISTA za trženje oglasov iščemo. Odličen zaslužek! tr (01)5471140.	874
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE v drugem nadstropju, 55 m2, v Ul. Slavita Gruma, prodam. B( 07)3325946 ali (041 >514-083.	821
V OKOLICI Krškega oddam enosobno stano-vanje v hiši. B (031)220-122.	826
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m2, četrto nadstropje, prodam. B (07)3326369 ali (041 )705 194.	881
SLUŽBO DOBI ŽENITNE PONUDBE
SIMPATIČNO DEKLE in fanta za strežbo v lokalu v centru Novega mesta zaposlimo redno ali honorarno. Dodo, d.o.o.. Glavni trg 3, Novo mesto, B (031)200-545 ali (041)686-900.	702
OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. B 041/ 730151.
V Restavraciji SILVESTER, Raka 113, zaposlimo NATAKARJA(-ico).
Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo do 18.4.2001 na naslov: KOPROS, d.o.o., Cirje 6, 8274 RAKA. Informacije na tel. št.
07/47-57-010.
Zaposlimo prometnika z vsaj enoletno prakso, obvezno je zndnje francoskega in angleškega jezika ter znanje računalništva. Informacije na tel. št.: 07/34-81-400 po 20. uri.
Nudimo dober zaslužek za terensko delo. Pokličite 031/623-894!
NATAKARJA (-ICO), pomožnega natakarja (-ico), kuharja (-ico) in pomožnega kuharja (-ico) zaposlimo. B (05)67-47-101, od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure.	755
OKREPČEVALNICA TURK. Gor. Mokro Polje 13, zaposlimo dekle za delo v strežbi, lahko študentka. B (07)3071135.	824
DUŠAN ŠUŠTARŠIČ, s.p., Staro sejmišče 53, Šentjernej, takoj zaposlimo 2 mlada fanta za priučitev v elektroinštalaterstvu ali električarja. B (041)654-322, po 17. uri. '825
SIMPATIČNO DEKLE za delo v strežbi dobi delo. B (041 >644-757.	838
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. NATAKARJA (-ICO) za delo v Big star pubu Novo mesto redno zaposlimo. B (07) 3372600.	841
FARMACEVTSKEGA TEHNIKA z 2 letoma delovnih izkušenj zaposlimo za delo v zeliščni lekarni. Mediš, Ljubljanska 26, Novo mesto.	843
STROJNIKATGM s prakso zaposlimo. Delo je v okolici Novega mesta. B (031)629442, Gradbena mehanizacija Jože Luzar, s.p., Škocjan 72.	845
FARMACEVTSKEGA TEHNIKA z 2 letoma delovnih izkušenj zaposlimo za nedoločen čas v specializirani prodajalni. Ponudbe pošljite na naslov: Mediš, trgovina in storitve, Ingrid Okleščen, s.p.. Ljubljanska 26, Novo mesto.
NUJNO potrebujemo natakarico ali dekle, va-jejto dela v gostinstvu (dopoldan). B (040) 540-757.	869
45-LETNI FANT ždi spoznati mamico z enim otrokom, staro 30 do 45 let. B (031)512-708,
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-hastejarkice. B (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
VALILNICA NA SENOVEM obvešča, da zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev, B (07)4973190. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu. B (07)3323141, trgovina Popotnik, Dobrava (gasilski dom), B (07)3081133 inv Kmetijski zadrugi Metlika, C. brigad 12. 596
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahastem, pred nesnostjo. opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111.
KOZE bele pasme, mladice, stare z mladiči ali samo stare koze prodam. B (041 >278-146.
2 TELICI, ena breja 6 mesecev, druga mlajša, prodam. B (07)8140003.	842
RJAVE in grahaste jarkice, enomesečne bele piščance in težke bele kokoši prodajamo. Ramovš, Šentrupert, B (07)3040189 ali (041) 542-756.	850
RJAVE JARKICE in bde piščance za dopi-tanje prodajamo vsak dan. Prevolšek, Čatež, B (07)3489075 ali (041 >572-088.	851
KRAVO ali telico po izbiri prodam. B (07)3077030.	855
KOKOŠI NESNICE različnih starosti prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, B (07)3067108 ali (041)631-060.	861
TELICO simentalko, pašno, brejo 9 mesecev, prodam ali menjam za mlajšo. B .(07) 4975471 ali (031 >306-012.	866
2 BIKCA, stara 10 in 14 dni, in plug 1MT visoki kiirens prodam. B (07)3075002.	867
ČEBELE, kosilnico Gorenje Muta in lesen voz prodam ali menjam za žganje ali vino. B (041)5?0-228.	868
PSIČKA manjše rasti, starega 1 leto, oddam ljubiteljem živali. B (041 >324-677.	872
TELIČKO rjave barve, 280 kg, in razžagana drva z dostavo prodam. B (041 >392-515. 877
FRIZIJCA, starega 7 dni. prodam. B (07) 3083358.	880
TP 07/33 24 377
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
K
Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:______________________________________________________________Upokojenec:	da	nc
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):________________________________________________;___________________________
Pošta:__________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
ZIL INŽENIRING <Ld., Ljubljana
VRTOVI NA KRKI V NOVEM MESTU

Zgradili bomo stanovanje za Vas, ki vam ga bodo zavidali. Najlepša lokacija v Novem mestu - vrtovi nad Krko. Velikost stanovanj od 24m2 do 89m2 z garažo ali nadkritim parkirnim mestom.
Vseljivost pred dopustom 2002.
Informacije in rezervacije:
ZIL inženiring d.d., 1000 Ljubljana,Kersnikova 10, tel. 01-433-50-40 in ELITE d.o.o., 8000 Novo mesto,Kočevarjeva 4, tel. 07-393-15-00

Teran
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	050/633 553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju;
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Mokronogu, ' Novem mestu;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju,
Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje);
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu
podjetja ali nas pokličite.
\_________________	7
Prodajni center podov
PCP PUREBER;
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
Kakovost, zdravje in lepota vašega Življenja.
Montaža mavčnih plošč Primož Staniša, s.p.
Črmošnjice 5 b, Novo mesto GSM: 041/544-699
Podstrešno stanovanje, obokani ali spuščeni stropi, novogradnja ali obnova - z vašo fantazijo ter našo spretnostjo in znanjem lahko uresničimo vse vaše želje.
Svet ni samo raven, takšen je, kot si ga želimo.
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ V NOVEM MESTU VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
-	POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
07/337-40-30, Florjanov trg 2, Novo mesto
ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
V___________________________________________
V Novem mestu 100-odst. digitalizacije telefonije
Vsobofo, 7.4.2001, je bil s stare analogne telefonske centrale v Novem mestu, preključen na novo digitalno, še zadnji telefonski naročnik v širšem urbanem okolju Novega mesta. Na novi digitalni tel. centrali je trenutno vključenih 11.4000 telefonskih priključkov, ki imajo možnost uporabe dodatnih storitev, ki jih nudijo najmodernejše telefonske centrale, in to v širšem območju samega središča Novega mesta. Popolna digitalizacija Posavja pa je bila izvedena že konec meseca marca letos. Tako imamo na področju omrežne skupine 07, ki obsega okoli 65.000 naročnikov, digitaliziran SX in vse PX-e v celoti.

Svojo hišo in opremo sei s 40% popustom, ker
a) sem izbrala paket premoženjskega zavarovanja ZM za 10 let.
b) imam psa čuvaja, ki pametno gleda/
c) nikakor nisem mogla do	popusta.
Izberi
Nova individualna premoženjska zavarovanja ZM lahko sklenete pri vseh zastopnikih Zavarovalnice Maribor in zavarovalnice Tilia.
Sodelujte v naši naqradni akciji!
Izberite najmodrejši zaključek zgoraj navedene trditve, izpolnite kupon, ga izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov:
ZM d d - za akcijo IPZ Cankarjeva 3 2000 Maribor
Nagrajence bomo izžrebali 15. maja 2001
NAGRADE:
3 x paket individualnega premoženjskega zavarovanja za 1 leto 10 x majica ZM
Imena nagrajencev bomo objavili v 7 dneh po žrebanju v časnikih Večer. Delo in Dnevnik
zavarovala
Premoženjska zavarovanja hiše. stanovanja in opreme lahko sklenete v tolarjih ali z devizno klavzulo za poljubno obdobje od 1 do 10 let. Pri zavarovanjih, sklenjenih za obdobje daljše od 3 let, vam bomo priznali posebni popust Ta pri zavarovanju za 10 let znaša kar 30%.
Še dodatni 10% popust na letno premijo pa boste pridobili, če boste pri nas istočasno zavarovali tako svojo nepremičnino kot tudi stanovanjsko opremo.
Nagradna akcija za premoženjska zavarovanja
Najmodrejši odgovor je:
(obkrožite)
a), b), c)
Ime in priimek:
Ulica in hišna št.:
Kraj in poštna št.:
K
IPZ-DL-1
*i r
PRODAJAMO POSLOVNE PROSTORE IN STANOVANJA!
rr^grad
gradbeništvo, trgovina, inženiring, d.d. Kočevarjeva 4, 8000 Novo mesto telefon - NC: 07/393-43-00
■ ^grad
gradbeništvo, trgovina, inženiring, d.o.o. Zadružna c. 16, 8340 Črnomelj telefon: 07/30-52-255, 30-52-217, 30-52-218
V NOVEM MESTU:
V ČRNOMLJU:
POSLOVNI PROSTOR V NOVEM TRGOVSKO POSLOVNEM OBJEKTU “HEDERA” v Bršljinu 140 m2 v I. nadstropju
POSLOVNI OBJEKT
na Zadružni cesti 14 - okoli 300 m2 -primerno za pisarniške prostore ali druge namene
VELIKI VELIKONOČNI POPUSTI!
LOKALI V NOVEM TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU
na Zadružni cesti - objekt II - v pritličju lokal 22,15 m2 in lokal 67,60 m2
STANOVANJA V STANOVANJSKEM BLOKU v Kanižarici
tutiitičnčL čžtencija.
7	7
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
POLETJE 2001
•Informativni cenik! •Za prijave do konca marca
GOTOVINSKI POPUST 5 % .
• Izleti in počitnice za prvomajske praznike •Klub Hvar
“Dalmatinska fešta" od 27.4. do 2.5.2001
POKLIČITE, POSLALI VAM BOMO PROGRAME!
POSEBNA PONUDBA V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV V
TRGOVSKEM CENTRU
grad
na Zadružni cesti v Črnomlju
Gradbeni in instalacijski material, keramične ploščice, sanitarna oprema, bela tehnika, orodje, tehnični izdelki, blago široke potrošnje in materiali za urejanje zunanjih površin
VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - POPUSTI NA IZDELKE IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA!
Telefon: 07/30-51-130
Vsem občanom in kupcem želimo vesele velikonočne praznike!
PORTRET TECjA TE<JnA
Jože Pacek
Jože Pacek je župnik na Čatežu ob Savi. Doma je iz Malega Mraševega v župniji Sv. Križ. Rodil se je sicer 12. aprila leta 1945 v Lautenthalu v Nemčiji. Že zvečer tistega dne mu je umrl oče.
V duhovnika je bil posvečen leta 1970 v Ljubljani. V svoji prvi službi v Trebnjem se je prvič po-bliže sreča! z vernostjo dolenjskega človeka, “ki je bita zmeraj simpatična " kot pravi. Po letu dni v Trebnjem so sledila tri leta kapla-novanja na Vrhniki, kjer seje mladi duhovnik v tamkajšnji veliki župniji srečal z obilico pastoralnega dela. Srečal pa se je tudi z Jožetom Gregoričem, duhovnikom in piscem, in prav po njegovi zaslugi je začel pisati za različne časopise in revije. Z Vrhnike je prišel na Čatež ob Savi, kjer je že 26 let in kjer je, tako se zdi, globoko pognal korenine. “Slovenski podeželski duhovnik, ki opravlja svojo duhovniško službo v sicer lepih idiličnih vaseh naše Slovenije, živi danes v veliki razpetosti.
Po eni strani se zaveda svojega vzvišenega poslanstva graditve božjega kraljestva v srcih zaupanih ljudi, pod drugi strani pa mora opravljati različna gospodarska dela, biti obrtnik in gospodinja in še marsikaj drugega. Ne čudite se, da ga boste med tednom največkrat našli s kmečkim orodjem v roki ali pa morda pri mesenju kruha. To dela zato, ker je primoran, velikokrat pa tudi zato, da bo bolj razumel ljudi, katerim je postan. Zato peče kruh iz tiste moke tistega zrnja, ki je zraslo na njivah njegovih faranov. Zaradi vsega tega čuti z ljudmi, ker deli z njimi isto usodo, zato je tudi njego-
va beseda ob nedeljah vsem razumljiva in tudi sprejeta. Tako je Jože Pacek zapisal v svojo knjižico Razmišljanje vaškega župnika, v kateri s stavkom ali dvema poudari razločke med 'foteljskimi” misleci na eni strani in na drugi strani razmišljujočimi ljudmi, ki se kljub svoji intelektualni širini iskreno družijo z ljudskimi množicami, vidijo čisto od blizu vso človeško stisko sodobnega človeka ter razumejo preproste in obrobne ljudi in se z vsakdanjim delom trudijo tudi za njihov blagor. Jožeta Packa gotovo ni medfoteljskimi misleci.
Bil je med tistimi, ki so se v Sloveniji šli opozicijo sistemu in ki so v časopisnih pismih bratcev in vsaj malo tudi s svojo natisnjeno knjigo razgrinjali svoje dvome. V pisma bralcev je pisal s spoznanjem in zato z mislijo, da je moral podeželski duhovnik živeti v povojnih letih pod težkim bremenom sistema, ki je razvrednotil njegovo delo in v človeška srca skušal vtisniti podobo duhovnika kot nosilca zastarelega, nepotrebnega zajedalca, kot sovražnika človeštva, če že ne tistega, ki ima še krvave roke od vojne. Leta 1986 je napisa! knjižico Rastimo iz korenin, kjer ugotavlja pomanjkanje tradicionalnih, tj. pravih družbenih vrednot. Na tisk je rokopis čakal leto dni, mogoče tudi zato, ker se ustrezne državne ustanove niso strinjale s poudarki knjižice. Tako simpatiziranje z opozicijskimi idejami je bilo pogumno dejanje in je bil zaradi stanu pisec pod posebnim drobnogledom vladajočih.
Na Čatežu ob Savi izhaja v 600 izvodih Sopotnik, glasilo, ki ga piše, ureja in zanj odgovarja Jože Pacek, v okrilju župnije deluje pevski zbor v kulturno-umelniškem društvu Anton Kreč, otroci in mladina skupaj z župnikom hodijo v hribe. Tudi sam gre Jože Pacek rad v naravo, vsak dan na Sv. Vida nad Čatežem. Tja vodi veliko različnih poti, ampak vse vodijo na vrh, pravi, prepričan, da je podobno tudi v družbi: v tej živi in dela veliko različnih ljudi, ampak prav ta različnost lahko pripelje družbo na skupni vrh, do dobrega cilja.
M. LUZAR
Štorklja Mala prezimila v Zemlju
Pred dnevi so se v Belo krajino z juga vrnile štorklje - Štorklja Mala iz Zemlja, ki je prezimila pri nas, se raje kot z ostalimi štorkljami druži z ljudmi, ki so ji rešili življenje
ZEMELJ - Dokaz, da je v deželo zares prišla pomlad, so tudi štorklje, ki so zopet naselile slovenska gnezda. Ne manjka jih tudi v Beli krajini in ljudje so bili veseli, ko so zadnje marčevske in prve aprilske dni opazili, da je v njih spet življenje. Tudi v gnezdo na električnem drogu pred Gregoričevo hišo v Zemlju pri Metliki je 28. marca priletel - po velikosti sodeč - samec, čez štiri dni pa še samica.
Toda za razliko od štorkelj v drugih vaseh je zemeljski par pričakala štorklja, ki ni priletela z juga, ’ ampak je prezimila pri Jakličevih v vasi. Že večkrat smo pisali o smoli, ki se drži zemeljskih štorkelj, lani pa še posebej o štorkljici, ki je padla iz gnezda, a je osemmetrski padec preživela. Anica Jaklič jo je negovala in hranila. Najprej je mislila, da bo ta njena skrb zgolj začasna, dokler ne bodo našli druge rešitve. A pokazalo se je, da izkušnje Andreja Hudoklina z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, da je domača reja velikokrat bolj
uspešna kot v zavetišču v Prekmurju ali v ljubljanskem živalskem vrtu, tudi tokrat držijo. Ker namreč niso vedeli, ali je padla iz gnezda po nerodnosti ali so jo starši vrgli zato, ker niso imeli dovolj hrane za oba mladiča, je niso niti poskušali dati še enkrat v gnezdo, saj bi jo prav lahko doletela enaka usoda.
Štorklja, ki so jo začeli klicati Mala, seje hitro udomačila na Jakličevem dvorišču, in ko so štorklje konec avgusta odletele na jug, se jim ni pridružila. Celo v prazno gnezdo, kije bilo nekdaj njen dom, ni hotela, temveč je prenočevala kar na slemenu Jakličeve hiše. “Skrbelo nas je, kako bo čez zimo, saj smo se na Malo že tako navadili, da je ne bi hoteli izgubiti. Razmišljali smo, komu bi jo zaupali v prezimovanje. A na srečo je bila letos mila zima, tako da je štorklja prezimovala kar na strehi, ko pa je bilo deževno ali je temperatura padla pod ničlo, smo jo odnesli v hlev, v katerem nimamo več živine. V kleti smo ji naribali
NOVO MESTO, ČRNOMELJ -V Novem mestu živeči Belokranjec Janez Doltar, ki se ob službi na mestni občini ukvarja s petjem ter pisanjem besedil in melodij za-
Z Belo krajino v srcu
Janez Doltar je svoj prvi album “Bela krajina le tebi” predstavil na koncertih v Novem mestu in Črnomlju
bavne glasbe, je ustvaril že nekaj skladb, ki jih je slišati tudi na radijskih valovih, v njih pa poje o vseh tistih stalnicah človeškega življenja, ki so tudi sicer predmet zabavne glasbe, se pravi o prijateljstvu, ljubezni, sanjah, osamljenosti in upanjih, v te večne teme pa vpleta tudi ljubezen do rodne Bele krajine. Trud zadnjih dvajsetih let je strnil na cedejki, ki jo je izdal pod naslovom “Bela krajina le tebi” in je izšla te dni. Na nji je deset skladb, med njimi je osem Doltarjevih, dve pa sta priredbi znane Presleyjeve uspešnice in belokranjske ljudske pesmi. Posebnost Doltarjevih melodij je v tem, da ga pri petju ob drugih glasbenikih spremlja tamburaški orkester “Dobreč” iz Dragatuša, ki je Doltarjevo pobudo pred letom in pol sprejel kot zanimivo spodbudo in dvig k še večji kakovosti. Aranžmaje za tako zasedbo, ki daje melodijam etno nadih, sta pripravila Jani Lipičnik in Zlatko Potočnik, zagrebški aran-
t
Janez Doltar na koncertu v Novem mestu.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Komu prijaviti kadilce, ki kadijo v prostorih za nekadilce? - Pasji iztrebki ne sodijo na njive in travnike - Natakarice, kuharice in medicinske sestre prav tako delajo ob nedeljah
Marjano iz Novega mesta zanima, kako lahko dosežeš, da se v prostoru za nekadilce v gostilnah ne kadi. Če je gost, ki kadi, nasilen, natakarji nočejo ukrepati, popoldne in zvečer ter ob dela prostih dneh pa tudi inšpektorjev ni v službi, da bi jih prizadeti poklical. Za Marjano je protikadilski zakon najboljši, kar jih je sprejel državni zbor, a ga v praksi ne spoštujejo. Nam pa predlaga, naj napišemo kakšen članek o Onkološkem inštitutu, čeprav je v Ljubljani, a se v njem zdravijo tudi ljudje z našega konca. Tudi številko žiro računa inštituta, ki je v res sramotnem stanju, bi lahko objavili, saj je med bralci Dolenjskega lista gotovo precej ljudi, ki bi nakazali denar za pomoč Onkološkemu inštitutu. Vodja novomeške območne enote zdravstvenega inšpektorata Eda
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega tista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Sotošek je svetovala, naj prizadeti nekadilci pokličejo v Cčnter za obveščanje, kjer imajo tudi telefonske številke inšpektorjev. Spoštovanje protikadilske zakonodaje nadzorujejo tržni inšpektorji, inšpektorji za delo in zdravstveni inšpektorji, ki so zadolženi tudi za nadzor gostinskih lokalov. Upravljavci lokala so dolžni ločiti in vidno označiti prostore za kadilce in nekadilce, gostje pa morajo ta red spoštovati. Kršitelje, torej tiste, ki kadijo v prostoru za nekadilce, inšpektor kaznuje z mandatno kaznijo, vendar jih mora zalotiti pri kršitvi. Zdravstveni inšpektorji so opravili številne preglede in, presenetljivo, niso naleteli na veliko kršitev, vendar so razen v primeru posebnih akcij vse preglede opravili med tednom v delovnem času.
France iz Novega mesta je zdaj pri zasebniku zaposlen trgovec, do lani pa je 10 let delal v Mercatorju. Ne verjame direktorju Mercatorja Jankoviču, ko razlaga, kako dobro so plačani njegovi trgovci, če delajo ob nedeljah. Sam je za nedeljsko delo dobil vsega 800 tolarjev in tri proste ure med tednom. Meni, da ni nujno, da so trgovine odprte ob nedeljah. Dokler so bile trgovine ob nedeljah zaprte, so ljudje vse, kar so potrebovali, kupili ob sobotah, zdaj pa so trgovine ob sobotah skoraj prazne. Tako trgovke ne morejo niti nedeljskega kosila skuhati.
Franc Kirn iz Novega mesta je drugačnega mnenja. Hrup, ki ga zganjajo sindikati okoli nedeljskega dela trgovk, ga moti. Natakarice, kmetice, medicinske sestre in kuharice so morale od nekdaj
delati ob nedeljah in praznikih, tudi ponoči, vsem pa se zdaj smilijo le trgovke. Strinja se, da to ni lahko, vendar ne smemo pozabiti, da trgovke niso edine, ki delajo ob nedeljah.
Petra iz Trebnjega nas je poklicala v zvezi s poročilom o letnem koncertu novomeške mestne godbe, v katerem je bilo več napak. Prireditve ni povezoval Tone Strmole, ki je vodja okteta Lipa, ampak Kristijan Gombač, pa tudi novomeška godba ne obstaja samo 135 let, saj je lani praznovala 150-letnico. Tudi z očitkom avtorja poročila, daje godba zaplula v tuje skomercializirane vode, se ne strinja. Straška godba že deset let igra predvsem tuje skladbe, pa ji tega nihče ne očita.
Janez iz Gotne vasi je poklical v imenu lastnikov travnikov in njiv iz Gotne vasi oziroma natančneje iz ulice Ob potoku. Več lastnikov psov namreč svoje ljubljence vsak dan spušča na njihove travnike in njive, da se tam iztrebijo. Pasji iztrebki so vir okužb in ne sodijo na travnike, kijih kosijo za krmo živali, pridelki na njivah pa so namenjeni ljudem. Poleg tega gre za zasebno in ne splošno družbeno lastnino. Če lastniki psov ne bodo opustili takega početja, nameravajo lastniki travnikov in njiv iz ulice Ob potoku njihova imena objaviti javno.
Lado Hočevar iz Hrastulj hvali policiste. Iz njegove brunarice na Vinjem Vrhu je tat ukradel nekaj orodja in gradbenega materiala, šentjernejska policista Alojz Franko in Jože Povše pa sta nepridiprava hitro našla.	| ^
Na Hvar
Z Dolenjskim listom in Mano od 27. aprila do 2. maja
Podrobnejši program s cenikom je bil objavljen 15. marca v Dolenjskem listu.
Samo še nekaj prostih mest! Pohitite s prijavami.
Dodatne informacije in prijave: Turistična agencija MANA, tel.
07/ 33-21-115, 33-25-477
peso, in ko je jedla, smo jo ujeli," pravi Anica.
Vso zimo so Jakličevi hranili Malo s piščančjo salamo, konzervami za pse in muce in, kot rečeno, s peso. Sedaj si hrano že najde sama, Jakličevi poskrbijo le za kakšen priboljšek. Glede na to, da je bila pozimi večkrat v družbi s čapljami, so Jakličevi mislili, da se bo družila tudi s štorkljami, ko se bodo vrnile. A par, ki je v njenem rojstnem gnezdu, je ne mara. “Ptici jo celo napadata, tako da se mora pred njima zateči v skriti kotiček na dvorišču ali v klet. Očitno se čuti bolj varno med ljudmi,
zato se nam rada pridruži na vrtu in njivi," pripoveduje Jakličeva, ki se ji dozdeva, da je Mala samica, meni pa, da se najbrž tudi letos ne bo več podala v južne kraje prav zaradi tega, ker se je že preveč navadila na življenje z ljudmi. Prizna, da bi jo pogrešali. Tudi zaradi tega, ker so štorkljo s številko 117 na obročku dobesedno postavili na noge, spremljali njen razvoj, in danes so srečni, da jim jo je uspelo vzgojiti. Ne nazadnje jim je pripravila tudi veliko veselja ter jih naučila, da so pozorneje opazovali navade v živalskem svetu.
M. BEZEK-JAKŠE
ŠTORKLJA KOT DRUŽINSKI ČLAN-Štorklja Mala je Jakličevim iz Zemlja pripravila že obilo zabave, kot bi se jim hotela zahvaliti in oddolžiti, ker so ji po padcu iz gnezda rešili življenje. Še posebej rada pa ima Anico, ki jo je negovala, ko je bila ranjena, in njenega tasta Toneta, ki mu tudi edinemu dovoli, da jo vzame v naročje. (Foto: M. B.-J.)
žer, ki slovi kot eden najboljših za tamburaške orkestre.
Zgoščenko je Janez Doltar predstavil na koncertih v petek, 6. aprila, zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu in v nedeljo, 8. aprila, zvečer v Kulturnem domu v Črnomlju. Gost prireditev je bila novomeška glasbena skupina Dom za sanje, ki je ogrela občinstvo, potem pa je sledil osrednji del koncerta, na katerem je Jahez Doltar s tamburaškim orkestrom "Dobreč” iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka in ob pomoči dodatnih pevcev in glasbenikov Mojce Saje, Janija Lipičnika in Mateja Pečjaka predstavil skladbe z novega cedeja. Predstavitve glasbenega prvenca bo nadaljeval in najverjetneje bo gostoval tudi na Hrvaškem.
MiM
Bombi iz 2. svetovne vojne
LUTRŠKO SELO - 3. aprila je občan obvestil policiste, da je pri pospravljanju hleva našel dve ročni bombi. Izkazalo se je, da izvirata iz druge svetovne vojne. Policisti so kraj zavarovali do prihoda pirotehnikov, ki so poskrbeli za uničenje bomb.
ČETVERČKI Z IGLE NIKA - Juršičevi četverčki z Iglenika so bili že v prvih dneh svojega ovčjega življenja deležni velike pozornosti okoličanov. Kako tudi ne, saj je nekaj prav posebnega, da ovca naenkrat skoti kar štiri mate ljubke ovčice. Ponavadi ima eno ati dve, tri so že zelo redke. “Težko bi opisal navdušenje naše družine, ko smo videli, da je v torek zvečer naša ovca skotila kar štiri koštrunčke. Vsi so bili zdravi in takoj žeto živahni, ”je pripovedovat Marko Juršič in nato v hipu žalostno dodal, da je največji ižm?3nfmp0 treh dneh utonil v vedru vode, iz katerega so pili. Kot sneg beli koštrunčki so obogatili njegovo čredico ovac, z vzrejo katerih se ukvarja zgolj ljubiteljsko. Pred šestimi leti so začeli z dvema ovcama, danes pa čreda šteje 25 članov. (Tekst: M. Z., Foto: J. J.)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Lehnjakovi pragovi na Otočcu
Krka je edina slovenska leh-njakotvorna reka. Njena voda je nasičena z raztopljenim apnencem, ki se izloča iz vode in useda na vodne rastline. Tako nastaja lahka luknjičava biokemična usedlina - lehnjak tudi lahko-vec, ki so ga nekdaj žagali iz struge in uporabljali kot gradbeni material. Za zgornji tok Krke so značilne do nekaj metrov visoke lehnjakove pregrade, ob katerih so nastali mlini in žage, v srednjem toku pa se lehnjak izloča v obliki obsežnih talnih podvodnih pragov plitvo pod površjem.
Najobsežnejši lehnjakovi pragovi se na Krki raztezajo od vasi Otočec do gradu Struga v. dolžini okoli 2 km. Na tem odseku je rečni strmec precejšen, saj je padec okrog 4 metre. Otoki, ki so nastali v strugi, predstavljajo nadgradnjo lehnjakovih pragov, na katere se je naselilo rastlinstvo, predvsem obvodno grmovje in drevesa. Ob srednji letni vodi lahko na tem odseku Krke naštejemo skoraj 30 otočkov. Večina je manjših, največji med njimi pa je grajski otok, katerega brežine so umetno utrjene. Nastajanje otokov je dinamičen proces, saj jih visoke voda, vedno znova preoblikuje z odnaša-
Lehnjakovi pragovi na Otočcu. (Foto: Marko Pršina)
njem brežine, bohotno rastlinstvo pa zaustavlja plavje in utrjuje krhke brežine.
Pestre naravne razmere, kijih na Otočcu ustvarja Krka s številnimi otočki, lehnjakovimi pragovi, rečnimi kanali in bujno vegetacijo, predstavljajo enkratna življenjska okolja številnim živalskim, obenem pa je to tudi eden najbolj slikovitih in privlačnih rečnih odsekov.
ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto