638                                                                  Listek.
bral dokaj lepše, da je gospa pisateljica razvezala nekatere brezpotrebno dolge stavke (primeri str. 127., 128., 129., 141., 142., 143., 148., 149., 151.). Takisto jezik te novele ni tako gladek kakor v nastopni noveli ,,Blagodejna zvezdica", priobčeni prvič v ,,Kresi". Tukaj razpolaga gospa pisateljica z lepo pripovedno tehniko, vi zanimljivo in resnično risati značaje ter skrbi za živahen razvoj dejanja. Omenimo še, da je prevod ,,Blagodejne zvezdice" izšel tudi v češkem ilustriranem listu ,,Svetozoru". — Da izrečemo končno sodbo o prvem zvezku zbranih spisov gospe" Pavline Pajkove: Težišča tej knjigi je iskati v razpravnem in pripovednem delu, kjer se razvija vsa moč pisateljičina; v tem nas potrjujejo tudi poznejši spisi, ki so svoje dni izšli v „Kresi" in nekoliko tudi v našem listu. Ker je gospa Pavlina Pajkova mimo tega malone jedina pisateljica, kar jih šteje sedanja književnost slovenska, uverjeni smo, da si pridobe' nje zbrani spisi dosti prijateljev med čitajočim občinstvom, zlasti med ženskim svetom. To želimo cenjeni gospe" pisateljici  od srca !
Izvestja »Muzejskega društva za Kranjsko« priuašajo v svojem 4. sešitku nadaljevanje Kobkirjeve študije »Boj na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti«, potem »Nekoliko črtic o turških vojskah«, v katerih prof. dr. Fr. Kos v posnetku priobčuje deset izvirnih zgodovinskih dokumentov z leta 153«. —1538., nadaljevanje »Slovenskih osebnih imen v starih listinah«, katera je nabral prof. J. Scheinigg iz Zahnovega zbornika »Codex diplomaticus austriaco-frisingensis«, in končno zapisnik kranjskih mahov iz peresa župnika S. Robiča. V »Malih zapiskih« čitamo nastopne beležke: »Poročila z Grškega« (prof. S. Rutar\ »Podobi sv. Jurija in sv. Ahaca v cerkvi Sv. Radegunde v Srednji Vasi v šenčurski fari pri Kranji« (arhivar A. Koblar), »Vrata iz leta 1638 v Kranji« (ravnatelj /7/«« Sitbic, ponatisek iz izvestja strokovne šole ljubljanske), »Dva stara zvonova« v zvoniku podružnice Sv. Lovrenca v Radohovi Vasi«, »Ostanki neke vrste retabel-oltarja v podružnici Sv. Trojice v Gradci, v šentpeterski duhovniji na Notranjskem«, »Soha sv. Petra v dvorski cerkvi, fare polhograške« (vse troje priobčil S), »Črna štorklja« (pre-parator F, ScAu/z), »Dve opazki k Vrhovčevi ,Zgodovini Novega Mesta'« (župnik J. Sašelj) in naposled poročilo o Pečuikovih izkopinah na Gori pri Smariji na Dolenjskem. — Na platnicah so zabeleženi darovi deželnemu muzeju leta 1893 , tri glagolske listine iz 16. stoletja in hrvaška listina z leta 1591. — Izvrstno uredovana »Izvestja« naj bodo našim  čitateljem iz nova toplo  priporočena.
Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtui uši s trtorejo uspešno baviti. Po najnovejših skušnjah spisal Ivan Bele, učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Celje 1893. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 116 str. Cena mehko vezanemu izvodu  40 kr.,  po pošti  45  kr.  — Poročilo  prihodnjič.
III. Letopis slovenskih posojilnic 1892. Sestavil po naročilu načelstva ,,Zveze slovenskih posojilnic" Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem — Slovenske posojilnice so od lanskega leta lepo napredovale, zakaj dandanes jih štejemo že 61 (proti 54 lanskega leta), ki so po deželah razdeljene tako-le: Na Koroškem jih je 17, na Kranjskem 14, na Primorskem 9, na Štajerskem 21. Zadružnikov so imele koncem 1892. leta 20643, torej za 3708 več nego leta 1891., denarni promet pa je zuašal 1892 leta 13,326.676 gld . (za 2,785.910 gld. več nego leta 1891.) — Lapajnetova knjiga ima 12 tabel, katere pojasnjujejo še posebne opazke, mimo tega več člankov, tičočih se delovanja slovenskih posojilnic in delovanja njih zveze. Sosebno važen je spis o pravilih slovenskih posojilnic z ozirom na njih temeljni  in  na trgovinski zakon.
Sketove čitanke. Neumorni pisatelj slovenskih čitank, gosp. dr. J. Sket je zopet priredil dve novi čitanki, in sicer »Slovensko čitanko za četrti razred skednjih    šol«    in     »Staroslovensk o    čitanko    za    višje    razrede   sred"