ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA L E T N I K VI. 1, J U 13 1, JANA 1938 ZVEZEK ) KIPI IN RELIEFI IZ EMONE JARO ŠAŠEL Ni posebno veliko ostankov kipov, s ka- terimi so se v nekdanjem rimskem, sa- moupravno organiziranem mestu Emoni (Ljubljani), ponašala stanovanja in grobovi imenitnih meščanov in okoličanov, vendar dovolj, da pričajo o okusu in potrebah časa, ki mu je politični red rimskega imperija ustvaril osnove. Težko bi bilo vsestransko obdelati emon- sko statuarično gradivo in prikazati razvoj kamnoseštva v rimski Emoni; saj mnoge strani antične kulturne zgodovine, ki bi jih bilo treba pri tem za to mesto poznati in upoštevati, niso dovolj raziskane. Tako, na primer, tudi ne umetno-obrtna dediščina starejših dob na teh tleh. Zdaj je možno sa- mo zbrati in tako nuditi doslej neupoštevano emonsko gradivo strokovnjakom, ki se pose- bej zanj zanimajo, namreč antičnim umet- nostnim zgodovinarjem. Ti utegnejo — že po analizi in analogijah z izdelki drugod — priti do bolj ali manj jasnih rezultatov tudi za emonske najdbe, da jih bo mogoče uvrstiti v trden časovni okvir, v neko stilno zapo- redje, s čimer bodo barvito ilustrirale duha in okus starih naseljencev ob Barju in spret- nost njihovih kamnosekov. V času prodiranja Rimljanov v vzhodno- alpski svet, v letih 35—15 pred n. št., je bila Emona manjše naselje domačinov ilirskega, keltskega ali venetskega rodu, razmeroma pomembno kot brodarska postojanka pre- kupčevalcev ob plovni Ljubljanici. Strateško vrednost naselja ob kratki in nenaporni poti z Apeninskega polotoka čez Kras skozi tesen med Šišenskim in Grajskim hribom v Ljub- ljani na Balkanski polotok so spoznali Rim- ljani takoj ob zasedbi. Zaradi skorajšnje po- litične utrditve nove oblasti na tem področju je bil Emoni dodeljen kolonialni mestni po- ložaj, čigar upravno območje je obsegalo da- našnjo Gorenjsko, Notranjsko in zahodni del Dolenjske. Lega nove upravne postojanke ob plovni vodi in ob vzhodni magistrati rim- skega imperija Aquileia-Siscia-Singidunurn (Oglej-Sisak-Beograd) je že v teku L stoletja jela prinašati kolonistom-meščanoni vse več- jo blaginjo, zlasti njihovi vodilni plasti. Na- daljnjega razvoja ni mogel omajati ne vdor germanskih plemen v drugi polovici II. sto- letja po n. št. ne ekonomske pa tudi ne poli- tične krize v teku III. stol. Sicer je postajalo življenje odtlej vse težje in nevarnejše, po- sebno proti koncu IV. stoletja, v sredini V. stoletja je zadal mestu posebno hud udarec pohod Hunov, toda Emona je preživela te čase vsaj kot strateška postojanka, saj je imel Dir speciabilis comes Haliae (njegova svetlost vojskovodja Italije) moč in namen braniti severovzhodno mejo pred vdori pre- seljujočih se ljudstev. V njegovem obramb- nem pasu je morala Emona že geopolitično imeti pomemben položaj. Ko pa je obramba meje propadla, je z njo propadla tudi Emona. Ob naseljevanju v VI. stoletju so Slovenci komajda našli kakega prebivalca v njenih obsežnih ruševinah, ki so jih poimenovali z izrazi Mirje, Gradišče, Ajdovščina, Trnovo. Življenje v teh stoletjih seveda ni potekalo enovito, bilo je podvrženo zakonitemu raz- voju, na katerega so, kot rečeno, čedalje bolj vplivali nepreračunljivi politični dogodki. V fazi, ko so ti dogodki — predvsem sovražni vdori v obdobju splošnega preseljevanja — začeli oblikovati vsakdanje življenje pa tudi politični red v Emoni, so bili kamnoseški umetniki nedvomno med prvimi, ki so se umaknili. To je eden izmed vzrokov, zakaj pojema število okrašenih kamenitih izdel- kov po vzhodnoalpskem prostoru s IV. sto- letjem, ki tedaj tako rekoč tudi dokončno iz- ginejo.^ Ker sta se torej politični in ekonomski red docela izpremenila in ker je kupna moč denarja padla, medtem ko je negotovost vsakdanjega življenja naraščala — luksuzna obrt pa vedno išče mest z varno blaginjo — zato je na vojaško eksponiranih krajih, ob magistralah, kot je bila italska skozi Emono, zamiralo umetno kamnoseštvo. Vendar je potek politične zgodovine le en element, ki vpliva na umetnostno snovanje. Njegov temelj ostaja slej ko prej družbena ureditev in ekonomika dobe. Tudi za emon- ska tla velja, da so na družbenih in ekonom- skih osnovah prebivalstva v dobi pred rim- sko zasedbo zrastle umetnostne tendence, ki so — v kakršnikoli obliki — proniknile skozi fazo okupacije. Staro prebivalstvo je nam- 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 1. Herma iz temnosivega aipnenca reč tvorilo tudi po tem izdaleč večinsko osnovo življa v vzhodnoalpskem prostoru. Podobno kot so naseljenci še naprej častili svoja boštva in celo predstave rimskega državnega kulta prilagajali svojim lastnim, tako so nedvomno k temu še bolj težili v likovnem izražanju. Kolikor se zdi to za zgodnjo fazo rimske okupacije zabrisano, gre deloma na račun tujih kamnosekov, ki so prišli in sprva nedvomno prevladovali, in tujih predlog, po katerih so skušali ustrezati željam naročnikov, deloma pa na račun na- ročnikov samih, ki so se skušali ali nagloma asimilirati ali pa so pripadali etnično tuje- mu življu. Čeprav še ni povsem jasno, kateremu ple- menu gre prištevati prebivalce Emone in okolice pred rimsko zasedbo, pa je na drugi strani nesporno, da so le-ti že zgodaj bili pod severnoitalskimi vplivi in da so se za- radi bližine trgovske Akvileje mnogo ukvar- jali s prekupčevanjem. Posledica tega je dejstvo, ki ga je zapisal^ Velleius Paierculus kot veljavno za prvo desetletje po našem štetju: omnibus autem Pannoniis non disci- plinae tantummodo, sed linguae quoque no- titia Romanae, plerisque etiam litierarum usus et familiaris armorum erat exercitatio, torej poznanje latinščine. Dalje je tudi zna- no porabljanje po rimskih vzorih kovanega denarja. Na razvoj tedanje ekonomike teh krajev pa nedvomno tudi družbenega ustroja je moralo — skratka — to in marsikaj, česar danes ni mogoče v detajlih definirati, močno vplivati. Da je razvoj v resnici tako potekal, dokazuje najbolj dejstvo, da sta Augustus in Tiberius sklenila v Emoni ustanoviti po- litično postojanko prvega reda: kolonijo. Rimsko mestno naselje z rangom kolonije je imelo samoupravni status, ki je pripadal lah- ko izključno romaniziranim krajem. Nove družbene in ekonomske osnove, ki jih je prineslo rimsko obdobje, nove možnosti druž- benega izkoriščanja, nova proizvajalna orod- ja, drugačne potrebe organizacijskega življe- nja in drugačna zemljiška razdelitev — ti elementi so namreč polagoma preoblikovali staro osnovo. Pričela se je faza romanizacije, to je: manj kulturnega pa bolj politično- ekonomskega preobraževanja. Domačini so se prilagajali državnim in mestnim instituci- jam, ker so le preko njih mogli dosegati svo- 81. 2. Rfliicfna glava boštva (?) ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jo pravico, korist. In v tem so bili domačini v | emonskem okolju — predvsem seveda rodov- ! ni veljaki, rokodelci in prekupčevalci — med i prvimi v Panoniji dozoreli in se dvignili na i približno stopnjo severnoitalskega človeka, katerega matice so bila mesta Agiiileia, Me- diolanum, Padova, Verona, Cremona. Leta 15. po n. št. se jim je pridružila še EmonaA, Družbeno je bilo življenje v takem mestu, j kot je bila Emona, v dobi razcveta pestro in j ostro klasificirano. Socialno so bili sloji j deljeni predvsem na premoženjski in politič- \ ni bazi. Poklicno je bil v antičnem mestu' tak vrvež kot v današnjem, jiosebno še v; današnjem orientalskem svetu: polne roke i dela so imeli obrtniki prehrambeno-živilske, gradbene, tekstilne in umetno-obrtne stroke, poljedelci, pripadniki stražne, uradniške in služiteljske službe; še posebno pestrost jej vnašala poštna in trgovska služba; obsta-i jala je tudi zdravstvena stroka, obstajali so j celo juridični svetovalci, učitelji in sveče- j niki. Vse to je ustvarjalo dobro klientelno i osnovo za kamnoseške delavnice. > Važen element pri presoji kamnoseških ? izdelkov je urbanistični razvoj mesta in oko- j lišnih naselij. Estetsko oblikovanje kamna i SI. 4. IikaTiis i SI. 3. Ženska glava "3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 5. Ženska glavica (Afrodita?) SI. 6. Odlomek Viktorije je drugačno v sukcesivno rastočem naselju, v planiranem naselju, v taborišču, v kultnem središču, v zdravilišču, v upravnem središču, na poštni postaji vaškega značaja. Razno- vrstni so nagibi, ki ustvarjajo v ljudeh po- trebo in željo po kamnitih izdelkih: templji, grobni spomeniki, religiozna skulptura, mo- numentalna državna dela. Prizadevanja za lepa javna in zasebna poslopja, za spome- nike na pokopališčih ali za bogata priče- vanja vdanosti vladarju rimskega imperija so nudila kamnosekom možnosti za uveljav- ljanje. Za emonske kamenite spomenike, posebno za nagrobnike, je značilna njih preprostost, ki je v ostrem nasprotju z veseljem nad bogato plastiko, reliefi in okraski v Celeji in pa z vojaško monumcntalnostjo v Poeto- vioni. Premožno prebivalstvo v Celeji je iz- viralo iz starokeltskega plemstva, v Poeto- vioni iz dosluženega vojaštva, medtem ko so v mestu Emoni bivale predvsem proletarske, oproščenske in razlaščene družine iz Rima in Italije, ki sta jim Augustus in Tiberius leta 15 po n. št. odkazala mesto z zaledjem kot osnovo za ekonomsko ugodnejše življe- nje, oziroma kot nadomestilo za zaplenjene posesti v Italiji. Ta krog naseljencev in nji- hovih potomcev je torej narekoval spočetka mestnim kamnosekom svoj okus, ki se je ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 7. Favnova glava I izražal največ v stari, tako rekoč republikan- ski preprosti lapidarnosti; čedalje bolj pa ga je oplajala helenistična fantazija, iz ka- tere je prehajal polagoma v sterilno stabil- nost orientalskih nazorov ter idej kasne antike. Material, ki ga je imel emonski kamnosek pri roki, ni bil najugodnejši, in iz raznoli- kosti uporabljenega gradiva je razvidno, kako je iskal, izbiral, poizkušal. Doslej je znano, da je uporabljal — seveda s pomočjo sužnjev, ujetnikov in kaznjencev pridobljen — kamen iz grajskih in golovških kamno- lomov, dalje gliniških, podpeških, morav-j ških, polliograjskih in otoških, pa tudi ne- katerih drugih kamnolomov iz Slovenskega Primorja, celo iz Italije za specialne stvari. Za dobro čl(Miilc\ iii lii/iiiiicvanje kamno- seškega dela pa hi liilo končno — po- trebno spoznati in clonmeii Icliniko dela te- danjih kamnosekov in njihovih sposolinosti, izraznih možnosii. njihove šole, pomožno osebje, intenzivnost njihove zaposlitve, vpliv- na področja posamičnih šol, orodje. Vse to so danes le želje, i^idložene izkopanine, ki jih je doslej dala samo Emona,^ pa so kljub pomanjkljivosti našega znanja — bodisi s- historičnega bodisi z estetskega vidika — v polni meri vredne ogleda in terjajo študij. Ko jih gledamo, včasih občudujemo in oce- njujemo, smo tisti trenutek v neposrednem stiku z antičnim mojstrom in z antičnim človekom, ki je ta dela naročal in potreboval, j - KATALOG" 1 Herma iz temnosivega apnenca, grobo ob- delana kvadratna baza, a = )22 cm, višina = 54 cm (slika 1). Bradat, mrk obraz, pogled srep, lasje počesani na čelo. Najdena 18?2 na prostoru da- našnjega poslopja na Rimski cesti 1 (gostilna »Lovec«); hranjena v Narodnem muzeju inv. št. 2471; razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. MZK NF 17, 1891, 239, LZ 110. 1891 n. 144. A. Mullner, Argo 8, 1899, 101. J. Klemene, Zgo- dovina Ljubljane I 1955 p. 200. LD 15. VI. 1956 (Zgodovina Ljubljane). J. Šašel, LP 13. X. 1956. Čemu naj bi delo shižilo, ni jasno, prav tako ne, kdaj bi biio nastalo, vsekakor spada v misel- ni, predstavni in oblikovni svet staroselcev emon- Sl. 8. Emonski meščan 1-5: fotografije celega kipa pri 225", 270», 313", 45", 90" in 180« KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. S. Emonski meščan 7—10: detajl d(xpr5ja pri 90", ISO", 270" in SbO" SI. 8. Emonski meščan 11: detajl; 112: pogled na glavo od zgoraj; 15 detajl skega območja. Prim. številne paralele s tako imenovano keltsko plastiko: P. Lambrechts, L'exaltation de la tete dans la pensee et dans Fart des Celtes, Brugge 1934. 2 Reliefna glava boštoa (?) iz belega marmor- ja, višina = 22,5 cm (slika 2). Verjetno izkopana v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju (glej akt 61-1933); razstavlljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. J. Sašel, Vodnik po Emoni (Ljubljana 1953) si. j 13. Id., LP 1. XL 1956 (Emonska plastika) \ Odlomek idealizirano podanega obraza z iz- i razom božanske zamišljenosti je izdelek dokaj ■ spretne roke, prejkone iz prve polovice L sto- | letja. j 5. Ženska glaoa, od vremena dokaj izprana, iz j belega debelo zrnatega marmorja, višina = 45 cm; i odbito zatilje in zgornji levii del glave (slika 3). , ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK Skrbno in mehko oblikovana, neindivMualizirana oziroma karakterizirana glava presega prirodne mere. Najdena prejkone v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju; razstavljena v Mestnem mu- zeju v Ljubljani. Hadrijansko obdobje. 4 Ikarus iz belega marmorja, višina 47 cm, dolžina od prsi do kraja krila = 39 cm (slika 4). Kip je ohranjen do bokov, manjka roka z desnim krilom, odkrušena je leva dlan, delno nadlakt in nos, levo krilo po robu. Pramenasto skodrani lasje upoidobljenega padajo na čelo, obrvi so ostro rezane, polno oblikovan obraz je ovalen, helenistično lep. Vleknjeno vzravnana ^ drža ustvarja na prsih napetost, da se vidi usločenost reber ter mišic. Vzporedno nazaj stegnjeni roki držita krili pripravijeni v zamah. Krilo je se- stavljeno dvoplastno, peresa niso podrobno izde- lana, z žlebastimi vrezi je označena le njih lega; na telo je pripeto s štirimi vezmi. Okoli spod- njega dela vratu ter zgornjega dela prsi je ovita ruta. — Najden 1949 pri urejanju in kanalizdra- mju parka med Selenburgovo in Wolfovo ulico v Ljubljani; hranjen v Narodnem muzeju, raz- stavljen v Mestnem muzeju v Ljubljani. S. Gabrovec, SP 13. VIIL 1949. J. Sašel, Ob- zornik (Ljubljana) 1, 1956, 689 s. Id., LP 1. XL 1956 (Emonska plastika). Kip je bil prosto stoječa plastika, sestavni del večje nagrobne arhitekture iz sredine 11. stoletja po n. št. 5 Ženska glavica iz porjavelega, grobo zrna- tega marmorja, višina == 14,5 cm; brada in nos joškodovana (slika 5). Najdena prejkone v Ljub- jani, hranjena v Narodnem muzeju; razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Kodrolasa glavica z jasnim pogledom pred- stavllja morda Afrodito, katere kip je v II. sto- letju krasil kak vrt ali hišno kapelico. 6 Viktorija, odlomek iz svetlosivega ajinenca, višina = 23 cm; ohranjen samo trup s krili (slika 6). Krilata boginja je tesno prepasana, oblačilo vihrajoče. Najdena 1957 v zasipini 1. emonskega obrambnega jarka pred jugozahodnim vogalnim stolpom obzidja na Mir ju; hranjena in razstav- ljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Morda predstavlja nastavek h kakemu njej posvečenemu žrtveniku II. stoletja. 7 Faonooa glava, iz brona, višina = 14 cm; no- tranjost zalita s svincem (slika 7). Živalski ele- menti so poudarjeno modelirani: pramenasta dla- kavost, rogovi, ušesa, medočesne kozlovske gube, potlačen nos, otožen izraz. Najden 1890 ob da- našnji Prešernovi cesti v območju KdHzeja; hra- njen v Narodnem muzeju in v. št. 3615; razstavljen v Mestnem muzeju v Ljubljani. A. Miillner, Argo 9, 1899, 78, 103. Ložar, Zf/Z 13, 1936, 77. Vodnik po zbirkah Narodnega mu- zeja v Ljubljani, 1931, 63 si. 35. LD 15. VI. 1956 (Zgodovina Ljubljane). Karakteristično modeliran obraz boštva gozd- nih prebivalcev in varuha pastirjev je služil koit aplika (pri kakem vodnjaku?) kot kaže verti- kalno odrezano zatilje. 8 Emonski meščan, pozlačen bron, višina = = 154 cm (slika 8, 1—13). Upodobljeni je pred- stavljen v koraku, z levo nogo naprej, desna se opira na prste; na levi roki je z e egantno kret- njo nabral togo, desna roka manjka. Obraz mi- ši. 9. Trodelni nagrottnik KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ren, pogled uprt premo. Kip je bil najden 1856 na prostoru Kazine v Ljubljani, sredi številnili grobnih najdb; hranjen v Narodnem muzeju, inv. št. 246"; razstavljen prav tam (odlitek v Mest- nem muzeju v Ljubljani). Freyer, MHK 6, ,1856, 112. IB 18>6 p. 99 n. 86. riitzinger, MHK 11, 1856. 17. Petruzzi, MHK 1865, 74. Dimitz, Geschichie Krains I 1874. 77. Rutar, LMS 1891. 189. Die dsterreichisch-ungarische Mo- narchie in Wort und Bild: Karnten und Krain. 1891, 324 (ilustrativna risba; na ta način je bil kip še večkrat reproduciran). Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, 1931, 70 si. 41. Lehmann-Hartleben, Die rominchen Gronsbron- zen, 1927, 100. J. Kastelic, Likovni snet, Ljubljana 1951, 190. J. Sašel, Vodnik po Emoni (Ljubljana 1935) sL 12. Danes deloma poškodovan kip je stal prej- kone v kapelici na grobu ob severni pokopališki cesti, nedaleč obzidja. Po Kastelicu je prikazan sicer italski tip človeka, vendar idealizirano in spada v sredino 1. stoletja po n. št. 9 Nagrobnik iz belega marmorja, višina == = 246 cm (slika 9). Napisno polje obdajata kane- lirana, reliefno pa spiralna stebra. Nad napis- nim poljem je v okroglem medaljonu s školjka- stim ozadjem doprsje deklice, nad njo, v podob- nem medaljonu, žene in v polkrožni vrhnji niši doprsje moža. V zaklinkih delfina. Pod napismim poljem sled mize z darovi (?). Napis: L. Clatur- nius\L. f(ilius) Sabinus, an[n(orum)J \ X et ma- ter ei[us] \ Notria C.f(ilia) Maxu[mal.\ ann(orum) XXIIX et filila]\eius Claturnia\L. f.(ilia) Polit- SI. 10. Herma iz svetlosivega apnenca SI. 11. Kelitska (?) glavica ta, annu[c]\ula et menaum \ sexs. h(ic) s(iti) s(unt). L. Clat[ur] \ niun filio et cojnt] \ ubernali quam \ et filiae (pos(uit); prevod: Tukaj počivajo Lncijev sin Lucius Clatnrnius Sabinus. star 10 let in mati njegova Gajeva liči Notrija Maxuma, stara 28 let ter njena in Lncijeva hči CIaturnija Politta, stara leto in pol. Lucius Glaturnius po- stavil (spomenik) za sina, soprogo ter tudi hčer- ko. Najden 1850 v nekdainjih Zoisovih vrtovih, danes območje vladne palače ob Prešernovi cesti v Ljubljani; hranjen v Narodnem muzeju inv. lap. 83. ClL III 3858-^77 184 s starejšo literaturo; prini. tudi J. Kastelic, GMS 21, 1942, 87. Prva polovica II. stcletja po n. št. 10 Herma iz svetlosivega apnenca, višina = = 55 cm; nepravilna pravokotna baza (24X17 centimetrov). Grobo oblikovan, stožčasto pri- rezan kamen, vrhu katerega je s trdimi, vendar karakterističnimi potezami vrezan obraz človeka s povzdignjenim pogledom (slika 10). Najdena v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju; raz- stavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Kamen spada v jarvo polovico III. stoletja in kaže s formo, da miselni in predstavni %vet staro- selcev še ni zamrl. 11 Glavica — odlomek kipa ali doprsja — iz svetlosivega apnenca, višina = 18 cm (slika 11). Najdena 1933 na prostoru ekonomske srednje šole ob Gregorčičevi ulici v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju, inv. št. 7004; razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. R. Ložar, GMS 14, 1953, 28. Nekatere stilne poteze: v čelo počesani lasje, izbolščene oči, tog smehljaj in poteze okrog ust, približujejo analogije iz keltskega ilikovnega ustvarjanja, čeprav je glavico nedvomno izdelala rimsko šolana roka. Cemu bi služila in kaj bi predstavljala, ni jasnO', prav tako ne čas njenega nastanka. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 12. Slabo ohranjena glava 12 Glasva iz sigastega apnenca, slal«) ohranje- na, višina == 21 cm (slika 12). Obruz povsem uni- čen, vidni le pramenasti lasje, brada, ušesa in očesni vdolbini. Najdena prejkone v Ljubljani; hranjena in razstavljena v Narodnem muzeju, inv. Jap. 90. 15 Nagrobnik iz temnosivega apnenca, viši- na = 118 cm (slika 13). Pravokotno napisno polje obdaja profiliran rob. nad njim plitva polkrož- na niša z doprsji pokojnih, na levi žene z ogrlico, na desni moža; v zaklinkih delfina, ob straneh in med doprsjema rozete. Obraz moža je primi- tivno skiciran, bradat, lasje počesani na čelo, obraz žene stisnjen, trpek, lasje pokriti. Napis: D(is) m(atnibus) s(acrum). | Ur(sus) Aofiti)'] fi(lius), o(bitus) an(norum) \ LXX; prevod: Bo.štvom po- smrtja posvečeno. Ur(sus) Av(itov) sin, ])reininil star 70 let. Najden v Ljubljani (?); hranjen in razstavljen v Narodnem muzeju, inv. lap. 123. CIL 111 3878-^77 200 s starejšo literaturo. Nagrobnik staroselca iz IIL stolletja po n. št. 14 Poriretna glava iz belega marmorja, viši- na =28 cm (slika 14). Realistično izdelan obraz z dvignjenim, zamišljenim pogledom. Najdena v preteklem stoletju na nekdanjem posestvu Crag- niolini ob Zoisovi aleji, to je v območju današ- njega vogala Prešernove in Rimske ceste. Hra- njena v Narodnem muzeju, inv. št. 2470, razstav- ljena v Mestnem muzeju v Ljubljani. K.Deschmann, Fiihrer durch das Krainische Landesmuseum, 1888, 121 ii. 20. R. Ložar, Vod- nik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani 1931, 71 si. 42. Id., ZUZ 13, 1936, 75 ss. Pričetek III. stoletja. 15 Herma iz svetlorjavega peščenjaka, plošča- ta, višina = 39 cm, dolžina = 55 cm, debelina = = 11 cm. Odločen bradat obraz trpkega izraza, pramenasto počesanih las. Najdena v emonski in- suli VI na Mirju v Ljubljani; hranjena v Narod- nem muzeju inv. lap. 82, razstavljena v Mestnem muzeju v Ljubljani (si. 15). LZ 129, 1910 VII H n. 154 (Dr. W. S.: Fund einer Herme), cf. LZ 12<). 1910 VII 19 n. 161 ter 162. W. Schmid, Emona. Jahrbuch f. Alteriums- kunde 7, 1913, 104 s. Sl. 29, 30. Po Schmidovem mnenju predstavlja Herakleja s slemena hiše ter spada v IIL ali IV. stoletje. Domače delo. 16 Glava iz temnosivega apnenca, višina = 22 cm (slika 16). Rustikalno delo. Najdena v Ljubljani; hranjena in razstavljena v Narodnem muzeju, inv. lap. 89. Podoba je nastala prejkone pod vplivom por- tretov konstantinskega obdobja. - 17 Fragmenti kodrov nadprirodne figure iz pozlačenega brona. Najdeni v Ljubljani; hranjeni v depoju Narodnega muzeja v Ljubljani. 18 Fragmenti stopal bronastega kipca. Najde- ni 1872 v Ljubljani ob Tržaški cesti, hranjeni v Narodnem muzeju inv. št. 2251, razstavljeni v Mestnem muzeju v Ljubljani. K. Deschmann. Fiihrer durch das Krainische Landesmuseum, 1888, 100 n. 5. 19 Ženski kip v/, marmorja v naravni velikosti; I ohranjenih nekaj fragmentov. Najdeni okoli i 1890 na prostoru insule XV v Emoni; hranjeni v Mestnem muzeju v Ljubljani. i SI. 13. Domačinski nagrobnik KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SL U Poznoantični portret SL 15. Ploščata herma SI. 16. Glava iz konstantinskega obdobja 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 17. Naturalistično dopr.sje W. Schmid, Emona, Jahrbuch fiir Altertums- kunde 7, 1913, 168. 20 Ženski kip iz belega marmorja v nadna- ravni velikosti; ohranjenih nekaj fragmentov. Najdeni okoli 1890 na prostoru emonske insule XV; hranjeni v Mestnem muzeju v Ljubljani. W. Schmid, Emona, Jahrbuch fiir Altertums- kunde 7, 1913, 168. Sporno 21 Naturalistično doprsje iz temnosivega ap- nenca, višina = 31 cm (slika 17). Najdišče je ne- znano — predmet se je hranil v Narodnem mu- zeju med emonskim gradivom —; razstavljen v Mestnem muzeju v Ljubljani. K. Deschmann, Fiihrer durch das Krainische Landesmuseum, 1888, 179. LZ 108, 1889 IV 7 n. 88 (S. R.: Die neuen Denkmaler). Staroslav, Gostilne D stari Ljubljani, 1926, 41. J. Šašel, Vodnik po Emoni (Ljubljana 1935) si. 14. Prim. B. Saria, Siidost-Forschungen 16, 1957, 282. Naturallistično doprsje z delno antičnimi in delno neantičnimi elementi. 22 Glavica iz sivega apnenca, višina = 18 cm. Najdena 1935 pri cerkvi sv. Florijana v Ljub- ljani; vzidana v južno ateno iste cerkve. Steska, S 24. III 1933; 6. II. 1943 št. 29. Ano- Jiim, S 15. II. 1943 št. 37. Steska domneva, da gre za rimsko — po njem Karakalino — glavo; ano- nimni pisec pa, da zd svetniško glavico učencev kiparja Robbe.__________.........._______ Izgubljeno 23 Herma iz gliniškega apnenca, višina = 46 centimetrov. Kodrolasa, bradata glava. Na stra- nici herme vrezane črke dus, katerih pomen ni jasen. Najdena 1864 v južnem delu Emone; nekaj časa jo je hranil N. Hotfmann iz Ljubljane; 1879 je bila prišteta med pogrešane. A. Mullner, Emona (Laibach 1879) n. 225. CIL III 10778. 24 Moška glava z lovorjevim vencem v okrog- lem medaljonu, beli marmor; premer medaljona = 52 cm. Odkrita 1808 in sicer vzidana v hiši SI. 18. CJlavica iz siivega apnenca 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Stari trg v Ljubljani št. 32 (stara 34). Pozneje poklonjena Narodnemu muzeju v Ljubljani, kjer je bila 1957 prišteta med pogrešane. LW 1885 V 16 n. 249 (Ein wertvolles riimisclies Marmorbild). LZ 104, 1885 VI 5 n. 123. K. Desch- mann, Fiihrer durch das Krainische Landesmu- seum, 1888, 121 n. 19. LZ 108, 1889 IV 17 n. 88 (S. R.: Die neuen Denkmaler). 25 Marmorna glava. Rimski inventar Narod- nega muzeja v Ljubljani omenja pod št. 2469 marmorno glavo, ki naj bi predstavljala cesarja Nerona v otroški dobi. Pogrešana. 26 Roka ženske figure, odlomek. Podrobnosti niso sporočene. Najdena v emonski insuli Vil ob izkopavanjih v letu 1912. Kje je hranjena, ni znano. W. Schmid, Auagrabungen in Emona, LZ 131, 1912 VII 11 n. 156. 27 Glava bradatega moža iz peščenca, poško- dovana. Podrobnosti niso sporočene. Najdena 1912 v emonski insuli VII ob izkopavanjih. Kje je hranjena, ni znano. W. Schmid, Ausgrabungen in Emona, LZ 131, 1912 VI 13 n. 133. 28 Herma, bradatega moža; grobo izdelana. Podrobnosti niso sporočene. Najdena 1911 v lon- čarskem okraju Emone, ob današnji Cankarjevi cesti št. 12. Kje je hranjena, ni znano. W. Schmid, LZ 130, 1911 III 29 n. 72. 29 Bronast kip. Rimski inventar Narodnega muzeja v Ljubljani omenja pod št. 2640 rimski bronast kip iz Emone. Pogrešan. 30 Glava iz brona. Podrobnosti niso sporoče- ne. Najdena 1891 ob Tržaški cesti v Ljubljani; hranjena v Narodnem muzeju v Ljubljani inv. št. 2248. Leta 1957 pogrešana. 31 Prst iz brona v naravni velikosti. Najden 1912 v emonski insuli XV ob izkopavanjih. Kje je hrainjen, ni znano. W. Schmid, Ausgrabungen in Emona.LZ 151, 1912 V 6 n. 103. 32 Bronasta maska bradatega moža. Podrob- nosti niso sporočene. Najdena 1912 v emonski insuli XV ob izkopavanjih. Kje je hranjena, ni znano. W. Schmid, Ausgrabungen in Emona, LZ 131, 1912 V 6 n. 103. Maska bi utegnila biti obrazni del gladiator- skega ali reprezentativnega vojaškega šlema. 53 Bronast orel s kačo v krempljih. Podrob- nosti niso sporočene. Najden v lončarskem okra- ju Emone, ob današnji Cankarjevi cesti št. 12. Kje je hranjen, ni znano. W. Schmid, LZ 130, 1911 III 29 n. 72. OPOMBE Podobno je z noivčnimi najdbami; ekonomika pre- naša tedaj težišče od poljedelstva na pastirstvo, na menjal- no gospodarstvo. — 2. II 110. v Tiberijevem obdobju: Vsi Panonci so poznali rimski red in tudi jezik, številni so ob- vladali celo pisanje dm mojstrsko so sukali orožje. — J. Ko- liko še druga mesta! — 4. Zabvaljujem se kusrtosu Narod- nega muzeja v Ljubljani, P. Petruju, ki mi je dovolil ©.bjavo nekaterih doslej neobjavljenih predmetov (št. 3, 5, 10, 12, 16). Kolikor so za navedbo literature porabljene kratice, so poraibljene v smislu napotkov Slovenskega biografskega leksi- kona. Vrstni red v katalogu je kronološki, seveda, kjer se je to vsaj približno dalo določiti. Statuet, obeskov in dru- gih plastičniih drobnarij, ki so bile najdene v Emoni, ne omenjam. . (jgSj 12