184 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 1/2017 njegovo kasnejše teoretske refle- ksije, obenem pa na avtorje, kot je Agamben. Nasploh lahko kot zadnjo pohvalo delu pripišemo to, da stalno omogoča možnosti kratkih stikov ta- ko znotraj Foucaultovega dela kot z drugimi, v slovenskem prostoru po- gosto pozabljenimi avtorji. Analiza funkcij rimske zgodovine omogoča stik z Dumézilom in njegovo analizo tridelne ideologije Indoevropejcev, analiza vojnih diskurzov omogoča reinterpretacijo Machiavellija in Hob- besa, opredelitev varnostnega režima oblasti s tako različnimi teoretiki, kot sta Carl Schmitt ter Étienne Balibar. Skratka: to je obvezno branje za vse tiste, ki jih zanima Foucault kot mi- slec ali pa problematika rasizma, var- nosti, zgodovina zgodovine in ne na- zadnje tudi vojna. Deja CRNOVIĆ Carole Pateman Spolna pogodba Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2016, 263 strani, 19.90 EUR (ISBN 978-961-237-825-7) Tako kot atenska demokracija vključuje suženjstvo in strogo ločuje sferi, v katerih so delovali moški in na drugi strani ženske, tudi moderna država in z njo povezane državljan- ske svoboščine v svojem bistvu pred- postavljajo, da v javni sferi delujejo moški, v zasebni pa so jim podreje- ne ženske. Carole Pateman v svojem delu iz leta 1988, katerega prevod smo pri nas dobili lani, preizprašuje teorijo in teoretike pogodbe ter nači- ne, na katere so si razlagali fikcijo, ka- kršna je prvotna pogodba. Izhodišče knjige Spolna pogodba Carole Pateman je ugotovitev, do ka- tere je avtorica prišla po nekaj letih proučevanja klasične pogodbene teorije: družbena pogodba predpo- stavlja spolno pogodbo, državljanska svoboda predpostavlja patriarhalno pravico; ali kot avtorica razloži v na- daljevanju: državljanske svoboščine niso univerzalne, temveč so atribut moškosti in izhajajo iz patriarhalne pravice. Po njenem mnenju prvotni dogovor in družbeni dogovor hkrati predstavljata tudi spolni pakt, pri če- mer je atribut spolni razumljen v pa- triarhalnem pomenu, torej kot način utrjevanja politične pravice moških do žensk, kot spolni v pomenu omo- gočenega dostopa moških do žen- skih teles (str. 32). Spolna pogodba se v teoriji pogosto kaže kot nerelevan- tna, ker sodi v zasebno sfero, medtem ko je predvsem v liberalni politični teoriji v ospredju javna sfera in z njo povezane državljanske svoboščine. Čeprav John Stuart Mill s koncem fevdalizma vidi tudi konec patriar- halne oblike družbene ureditve, saj v ospredju niso več družine ali klani, pa Carole Patem razvije misel, da so namesto patriarhata morda res nasto- pili pogodbeni odnosi kapitalizma, vendar pa patriarhat in kapitalizem danes soobstajata oziroma je patri- arhat dodatek kapitalističnim odno- som. »Sposobnosti, zaradi katerih so moški v nasprotju z ženskami lahko 185 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 1/2017 delavci, so identične tistim, ki moške- mu omogočajo, da je posameznik, mož in glava družine« (str. 66). Avtorica teoretsko izhaja iz del Hobbea, Locka in Rousseauja, prek katerih nato s feministično kritiko analizira pojme pogodbe, tega, kaj pomeni posameznik in kdo to sploh lahko je (moški), ter kaj je suženjstvo. Po njenem mnenju namreč pogod- bena teorija upravičuje podreditev s pomočjo svobode, torej da se po na- ravi svobodni in enaki posamezniki morajo nujno strinjati s tem, da jim nekdo vlada. Prostovoljna podredi- tev, ki je v središču sklepanja pogodb, pa pomeni nekaj drugega za ženske, ki so v klasični teoriji že po naravi podrejene in so tako po Locku v na- ravnem stanju »izključene iz statusa posameznice«. Tu Carole Pateman izpostavlja socialistično in feministič- no kritiko, da če je ena stranka v po- drejenem položaju, kot je na primer delavec ali ženska, potem nima druge izbire kot sprejeti neugodne pogoje močnejše stranke. Pogodba ob tem samo zmanjša napore, ki so potreb- ni za nasilje in plenjenje, medtem ko šibkejša stranka privoli v delo v zame- no za minimalna sredstva. Avtorica govori o civilnem suženjstvu, o su- žnjih, ki so zelo podobni delavcu ali mezdnemu delavcu, edina razlika pa je v trajanju pogodbe. Čeprav je Rousseau trdil, da je vsak odnos, ki spominja na suženj- stvo, nelegitimen, pa to ne velja za spolno pogodbo. Spolna pogodba, četudi je bila sklenjena samo en- krat, se reproducira vsak dan. »Ko ženska postane žena, mož pridobi pravico do spolnega dostopa do nje- nega telesa (v pravnem besednjaku je to nekoč bila »zakonska pravica«) in do njenega gospodinjskega de- la. Zakonska pogodba je tako lahko razumljena tudi kot neke vrsta po- godba o delu, zato avtorica meni, da čeprav moderna zakonska zveza in zaposlitev izhajata iz pogodbe, to ne pomeni, da se je bistvo nekdanjih ne- svobodnih odnosov spremenilo. »Po- godba je specifično moderen način vzpostavljanja odnosov podrejenosti, ki so predstavljeni kot svobodni, ker je civilna podrejenost utemeljena s pogodbo« (str. 145). S tem se odpre polje neplačanega gospodinjskega dela, ki je posledica spolne pogodbe in delitve na zasebno in javno sfero, če o gospodinjskem delu sploh lahko govorimo kot o delu, saj ne poteka na trgu, temveč v zasebni sferi. Zaposli- tvena pogodba namreč predpostavlja pogodbo o zakonski zvezi, torej da je delavec moški, ki ima ženo, gospodi- njo, ki skrbi za njegove potrebe, med- tem ko ob vstopu žensk na trg delov- ne sile njihovo domače neplačano delo ne izgine. Čeprav je torej predpostavka te- oretikov pogodbe, da človeškim bi- tjem nič ni določeno ob rojstvu, to po besedah Carole Pateman še ne velja za ženske, saj niso državljansko ena- kopravne moškim, niso civilne osebe in zato zakonska pogodba »le utrjuje naravno spolno neenakost ob roj- stvu« (str. 196). Tega ne konča niti lo- čitev, ki je po Christine Delphy danes predvsem preoblikovanje zakonske zveze, torej nadaljevanje ženske skr- bi za otroke in »kolektivna oprostitev 186 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 1/2017 moških od te obveznosti« (str. 209). Ker zakonska zveza tako ne prinaša enakopravnosti, bi logika pogodbe morala voditi v opustitev poroke, saj naj bi bil za posameznika najbolj ugoden »neskončen niz zelo kratko- ročnih pogodb o koriščenju telesa druge osebe«, zato Carole Pateman govori o »univerzalni prostituciji«. Prav prostituciji posveti predzadnje poglavje v knjigi, v katerem razkrije nezmožnost tovrstne univerzalnosti, saj je prostitucija del zakona moške spolne pravice in eden od načinov, kako se moškim zagotovi dostop do ženskih teles, gre torej za institucijo, ki moškim zagotavlja, da si spolni akt kupijo na trgu, s čimer uporabijo svo- jo patriarhalno pravico. Kot zaključi avtorica, je zato kla- sična besedila, kot so omenjena bese- dila teoretikov pogodbe, treba brati drugače, torej s preizpraševanjem nji- hovih predpostavk, kot so spolna raz- lika, odnosi med spoloma in zasebna sfera, saj ti niso nepolitični, temveč so prav v te predpostavke skrite osnove družbene neenakopravnosti. Upo- števanje spolne pogodbe kot dela prvotne pogodbe, sicer fikcije, spre- meni razumevanje klasičnih besedil in preseže patriarhalne okvire, ki so jih vzpostavili klasični avtorji, s tem pa avtorica izpostavlja nujo, da femi- nistična kritika in vprašanje enakosti spolov postane osrednje in ne zgolj obrobno vprašanje v znanosti. Pa tudi nujo po novi pripovedi o svobo- di, saj fikcija prvotne pogodbe, kot namiguje avtorica, v postmoderni do- bi voljo lahko nadomesti s silo. Spolna pogodba Carole Pateman je tako temeljno delo, s katerim avto- rica postavi pod vprašaj znanstveni kanon oziroma klasično teorijo po- godbe, na kateri temelji predvsem britanska in ameriška politična mi- sel. Delo je nastalo po prelomnih 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je z družbenimi gibanji, tudi feministič- nim, bistveno preoblikovalo družbe- no pojmovanje svoboščin, številne spremembe na tem področju pa so tematizirale tako temeljna vprašanja, kot so spolna pogodba, kaj pomeni podpisati pogodbo, in ali je podreje- nost, na katero pristanemo »po lastni volji«, kaj manj problematična od kla- sičnega podrejanja ter ali podrejanje po pogodbi (sploh lahko) prinaša kaj svobode. Tako avtorica knjige kot avtorica spremne besede, Ksenija Vidmar Horvat, v knjigi izpostavljata v neoliberalnem kapitalizmu spre- menjeno naravo pogodb in dela, ved- no večji delež prekarnih zaposlitev, zaposlovanje beguncev, begunk in delavk v slabše plačanih poklicih ter visoko stopnjo nezaposlenosti mla- dih. V takšnih razmerah je predpo- stavka svobodne odločitve o podpisu pogodbe (o zaposlitvi) in njeni do- mnevni nepolitičnosti še toliko bolj postavljena pod vprašaj.