/ I * N a j v c č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.0Q Za inozemstvo celo leto $7-00 GLAS List slovenskih.delavcev V Ameriki, TELEFON: CORTLANDT 2876. The largest Slovenian Daily in the United States. toned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO Gj. — ŠTEV. 65. NEV/ YORK, TUESDAY. MARCH 18, 1924 — TOREK, 18. MAP-CA, 1924. TELEFON: CORTLANDT 287« VOLUME XXXn. — LETNIK XXXII. NOVE PRICE V ZADEVI DMIGHERTY-JA Med novimi pričami je tudi Tex Richard, znani impresari j o rokoborskih tekem. — Senator Wheeler je vnovič napadel generalnega pravdnika. — V Wash-ingtonu vlada velika politična napetost. — Zrakoplov-ni častniki bodo izpovedali glede sleparij v avijatič-nem zboru. Washington, i). ('.. 17. marca. — Senatni odsek za preiskavo urednega poslovanja generalnega pravdnika J.). ugln'rly-ja je zakljueil danes svoj prvi teden poizvedovanj s povabilom dolgega "seznama novih prič, ki bodo baje podale nove in senzaeijonaliie izjave. Odkar je pričala Mrs. Roxie Stinson, ločena žena o-sebnega prijatelja Dauglierty-ja, Jes*e Snritha, ki je izvršil pred nekako enim letom samomor v stanovanju generalnega pravdnika. je zaslišal senatni komitej številne pričo, ki so izpovedale vse, kar jim je bilo znano v tej kočljivi zadevi. Demokratični senator Wheeler iz Montane, glavni poizvedovale«- senatnega odseka, trdi. da kažejo dosedanja razkritja, posebno glede liepostavnega razkazovanje filmov boja med Dempsevem in Carpentierjem, da je obstajala ••'pnrwata zarotaT\ A' izjavi, katero je obelodanil včeraj zvečei\ j<* reke!, da zadostuje že. sedaj pridobljeni do kabini materijal za izjioslovanje obsodbe radi zarote, v namenu, da se preval i vlado in radi splošne korupcije. Tak pravo-rek bi baje padala katerakoli velika porota v Združenih drŽavah. Wheeler je izjavil, da se bo še bolj poglobil v vsa ta vprašanja, prodno bo storil nadaljne korake. Med pričami, ki bodo v kratkem zaslišane glede kupčije s filmi, kojili razkazovanje in prevažanje v meddržavnem j rometn je bilo prepovedano, se bo nahajal tudi *T. O. lb ldbridge. iz Jialtimore-ja. projšni agent justičnega dc-jiarhnenta, koj^ga poročilo je bilo deloma že v soboto prečit ano v komiteju. Nadalje bodo zaslišani Tex Richard, s] « rtni j »od jet nik! iz New Yorka; Jack Minna, nevorški porodevulee lista "Enquirer" v Cincinnatiju in William Orr. nekdanji tajnik n<*\vyor>koga governerja AVhitmaiia. t iH-?levalo M- bo tudi izjavo filmskega podjetnika LiVedu K':- )\-ja iz Xow Verba. ki je v soboto pred ods.'kvv. iz-,; iv i. da so poky/; !i fini v najmanj 22 zveznih državah. Zvezni a v-ijati«"ni Ča>tniki so najhol.i odlični med da-povabljenimi pričami, ker bodo izpovedali gl *do sapa ri j v avijatičnem zboru. Tudi Roxie Stinson ter prejšni iustične'_a *1. ; ;.rtir enta, Means, h .ta zasliš.r.a ulo-« ■ te laze po iz »r d.vai-.i o uradnem p>sl« »vanju g -laialie-ga pravdnika Daughortv-ja. Senator AVheeler je tudi sprejel ponudbo newvorske-ga finančnika Frank Vanderlipa v imenu "Citi/eiis Re-seareh Bureau", da nudi komiteju svojo pomoč. K->t znano je vzbudil Vandorlip praveato senzacijo v potrolejskem Škandalu tekom govora katerega je imel v 0-siningu. Wheeler jo izjavil, da ga veseli, da je priskočila komiteju na pomoč ta ugledna meščanska organizacija. (iledo izjav, katere je objavil včeraj geu. pj-avdnik Oaugbortv. je rekel senator Wheeler, da si je generalni pravdnik storil kaj majhno uslugo, k«, je napadel ter ob-rekoval zaslišane priče. Wheeler je rekel v nadaljnem. da je Daughertv sam nastavil Meansa v justičnem de-pa rt montu in da jo Mrs. Stinson dosti dobra. patlli in 2*drm. _ w^J^I* 200 lir ................$ 9.80 300 lir ................$14.40 500 lir ................$23.50 1000 lir ................$46.00 Pri nakaxWh, ki znaiajo manj ko« M lir raiunlm« peaabej pe ti —tU— mm pottnlno In tfrug« atroika. trn podiljatve, ki prlaefmje znesek pH tirat dinarjev »U pe Ara Udi Btf deTuljajemo po mogočnosti Se posebni popust. F rednost dinarjem ln Uram sedaj nI stalna, menja ee večkrat in nepH-Sakovano; Is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar t roka. ^ledc Iiplattl t —eciikih dolarjih glejte pourbrn egUw t ttm BsfcaT" Deoar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa Hew Xovfc Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK n Oortteadt Burnt t«i.: certianM mm Raw Tort. *. T QbiM sartopntftro Jadranska Bank. /TzPz v-' - ' - , ■ " . i-rf.v: 81'ka n»;m predstavlja kapitanaparnika ''Cissy", njegovo posadko ter deset rešenih s pamika "Santiago", ki se je potopil pri Cape Ha t r eras. Petindvajset mož s pamika ''Santiago" je utonilo. 2 MILIJARDI DOLARJEV VOJAŠKEGA BONUSA Bonus bo stal ameriški narod dva tisoč milijonov dolarjev, a stroški bodo porazdeljeni na dvajset let. — Načrti kongresa. Washington, D- C'.. 17. uiarea. Predsednik Crcen hišnega komiteja /.a pota in sredstva je danes objavil poročilo komiteja glede nove vojaško bonus-prddloge. o kateri ljo v torek zbornica razpravljala ter glasovala. Minimalne stroške predloge, če bi postala postava, se ceni na vee kot dva tisoč milijonov dolarjev, porazdeljenih na dvajset l»*t. Poročilo izjavlja, da bo najbrž mogoče pokriti stroška s prihranki vlade, ki so bili uveljavljeni v zadnjem času. Minoritetno poročilo štirih republikanskih članov komiteja iia-pada dovolitev bomi-a kot nezdrav princip ter izjavlja, da bo sprejem bonusa onn-jil la;'-ila z;> vitelline, ki so vpraeeni do ne manj kot ifoO odškodnine r;i-li njih >luž-l»e v armadi. Zagovorniki odredbe ])rie;:.ku-jejo. da bo sprejeta, čeprav je treba dvetrelinsko večino, k r bo v U'kem slurraju preilloga sprejeta s sii■» bili diuies vznemirjeni. ker jim jp bila » drečena i»ra-viea. da vlože amendment, ki naj bi določal polno izplačan je v gotovini kot alternativo. Večina teh demokratov pa l»o vendar glasovala za i>re«ilogo. čeprav se I jo morala od]>ovedati svojemu amendmenUi. Eno in dvajset de-mokratienih članov iz Xe'v ^'<-lr-ka je podpisalo izjavo, da bi jim bilo bolj povšeei izplačanje v go tovern denarju. Predsednik komiteja je r-kel. da bo predloga sprejeta in da bo postala postava, ker je drugače sestavljena kot predloga, katero je vetiral pokojni predsednik Harding. V slučaju sprejema bo znašala povprečna zavarovalna polica -+•962. AMERIŠKI ZRAKOPLOVCI FRANCIJA V VELIKIH NA POTI KROG SVETA FINANČNIH ZADREGAH Trije ameriški zrakoplovi, ko jih cilj je poleteti krog sveta, so srečno dospeli v Sacramento. Sprva je bilo slabo vreme. Mather Field, Sacramento, ("al.. IG. marca. —- Trije ameriški zrakoplovi. ki so se dvignili s Clover Field a ob poldesetih' zjutraj, su sre«'n». d-»soeii ol> d^vgh puj>ol lnt na Mather Field. Prvi je pristal poročnik Lowell Smith s svojim zrakoplovom. Sluaila sta mn pon>enik Kri II. Tonkin in major Frederick L. .M;;rt: jicveljnik ek- pedieije. Sprva je bilo vreme jako slabo. toda zrakoplovi >o z veliko lahkoto premagali vse težave. Zrakoplove! i>n;!o preleteli vst- skupaj :)().0'>:i mili. Iz C'alii'ornije se bodo jxnlali ])i*< ti zapadli, preleteli Kitajsko. Indijo, E\Toj>>ke/ dežele. Atlantic. v s: i Annriko. ter m- 1k, 1». bo šlo vse posreči, izkrcali v Calif orni j i. REKA JE FORMAI.NO SPOJENA Z ITALIJO. Rek?., 1»;. i:>area. - Danes je ■io-pe! nn Reko M' j.:n.vki kralj Viktor Hmanitel.. 3I«'d velikimi >lovc.-nosl n»i je bila Reka 1'ormaii'o pruteljena Italiji. NAJNOVEJŠE POVELJE TURŠKE VLADE. London, .Anirlija- lo marca. — Zadnja i'i>r>ri'a \v. '!'ii!-.'-ij<- na-/nanja.io. da je vlada prepovedala no>iti turbiwie in kaftane. Ta prejv.ved je ]K»vzroč;3a vsepovsod veliko senzacijo. GENERAL FLORES BO KANDIDIRAL V MEHIKI. F&* EOffAKZ, KABO0AJTE XS NA "GLAS NARODA" HAf VXfiJI 8LOVJEM8X1 mtiv mm. dmiat Mexico City, M; Irka. 17. marca, tioverner države Sinaloe. Angel Flores. je danes izjavil, da bo kandidiral za predsedniško mesto. Njegovo ir«sl') bode: Sloga med Mehikanci! Kandidira! ?>o tudi general Plutareho ('alies. MORGAN JE DOSPEL V MONACO. Kiča, Francija. 17. marca. — Znani newvoraki bankir J- P. Morgan je dospel danes na parnt-ku JtLapland" v Monaco. Jutri bo odpotoval proti Parizu. Francoska banka je izjavila, da ne bo za enkrat načela ameriškega kredita. — Mogoče je, da bodo spravili frank nazaj na 18 frankov za en dolar. Pariz, F rancija. 16. marca. — Splošno prevladuje mnenje, da so bdi obupni napori francoske vla-le. da ustavi neprestano padanje franka, uspešni tekom preteklega tedna in da se bodo ti uspeiu nadaljevali tudi tekom tc-koče;»a tedna. Čeprav je padel frank od 2S na 21 za en dolar ter angleški funt od 120 da !J0. sP iz. javlja vendar tukaj, d.i predstavlja to povprečno vrednost franka tekom preteklega leta in da je danes finančni j oložaj Francije boljši kot je bil tekom leta 1923. V<-<'In:; francoskih finaneivh izvedencev. soglaša v mnenju, da bi morali francoski bankirji poskusiti, da ."pravijo frank na IS Vi ''ii dolar ter angleški fu:d na 80 in da naj bi .se organizirali proti vse ji nadaljnim poskusom, da se zmanjša vreilnost frinka. Jjitra.sigea.ut je izjavil danes zvečer, da je izvedel od Francoske banke. <11 se ni še dotaknila kreditov, katere je najela Fran-•:a v X< w Vorku in Londonu in da j- <1 viiraJi.i" vrednosti franka pode !:<•;< ii!'>ralnega učinkovanja ■ »bjave. da >o i i krediti na razpo-L;>t pravi. i!;i na-e- re- ■er.;»t -»vojo davčno predlogo, kojc namen je uvt-Ilja-viti velike izprememb;. ^er ]»osta-viti finance dežele na zdrav podlago. Quo! Id in. vodilni list lU-»i-a!-cev. je vprizoril oster napad, na ministrskega predsednika radi pogojev ]x:sojila. katero je Moi--ganova banka v Xew Vorku dovolila Francoski banki. List trdi. da j»- Poincare obljubil, da ne bo država najemala nikakih nadalj-nih posojil in da bo sprejela načrt. kot ga bodo predložili repa-racijski izvedenci. Liberalci, k: so celi čas zagovarjali take stvari, izjavljajo sedaj, da je francoska vlada prodala neodvisuoi dežele Morganu iu njegovim ITALIJANSKI KRALJ JE PREVZEL REKO Ljudska množica je navdušeno pozdravila italijanskega kralja tekom formalnih aneksijskih slovesnosti. — Sijajni sprevod se je pomikal po ulicah mesta. — Provizorični governer Reke je izrazil monarhu lojalnost in zvestobo v imenu prebivalstva. — Čitanje formalne proklamacije. — Mussolini odlikovan. Reka, Tt;iIG. mami. — Na tisoče ljudi je sprejelo italijanskega kralja Viktorja Enianuela. ko je prišel danes na lieko, tekom slovesnosti v zvezi s formalno aneksi jo mesta. Mesto je bilo polno tujcev, ki so prišli iz sosednih krajev. Kralj je dosprd ob polenajstili zjutraj na krovu velikega motornega rolna iz Brindisi. V njegovem spremstvu so se nahajali admiral di Tliaon, mornariški minister, generalni direktor policije. De Bono in drugi. Ko se je kralj izkrcal, ga je pozdravilo eno in dvajset strelov iz topov, godbe so zaigrale, in sprevod se je pričel pomikati po ulicah mesta. Občinske oblasti so čakale kralja v pristanu ter mu izročile ključe mesta. Parada je bila zelo impozantna ter se je pomikala skozi številne slavoloke. Sprevodu je načelo val oddelek kirasirjev v sijajnih uniformah. Otroci so trosili cvetke po poti in ljudske množice so mahale s klobuki in robci, ko so pozdravljale monarha. Ceste. po katerih se je pomikal sprevod, so bile sijfijno okrašene. Ko je dospel sprevod (lo občinske hiše, je odšel kralj z občinskim svetom v posvetovalnico, kjer so bili zbrani župani in zastopniki vseh krajev iz okolice Reke. Kralj je sedel na vzvišeni stol. Dr. Antonio Grossirh, provizorični governer Reke. je izrazil nato monarhu lojalnost in zvestobo prebivalcev Reke. Sledil mu je notar Icilio Basic, ki je izročil kralju dve izjavi, pisani na prega-rnentu. Cerimonija je bila s tem končana, in kralj se je odpeljal s svojim spremstvom v palačo governerja, pred katero se»je zbrala velika ljudska množica. V spremstvu generala Uiardino, vojaškega gover-nerja Rekerje stopil kralj takoj na balkon in tam je general Giardino p reč i ta I formalno prokltynacijo s katero se je proglasilo aneksi jo Reke. Ko je prečita! vojaški governer proklaniacijo, je izbruhnil vihar aplavza, ki je trajal več minut. V odgovor se je kralj priklonil. Kralj se je vrnil nato v palačo, kjer se je vršil sprejem pat riot-čiiih društev. Tekom nagovorov je dal izraza svojemu veselju v s pričo iskrenega sprejema, katerega 11111 jo priredilo prebivalstvo Reke. Zvečer se je vršila iluminacija in spuščali so v zrak rakete v mestu in na bojnih ladjah, ležečih v pristanišču. Do pozne ure zvečer so se ljudske množice pomikale po ulicah. Rim, Italija, lfi. marca. — Kralj Viktor Emanuel je podedil ministr. predsedniku Mussolini ju red Annun-zijate, soglasno z izjavo v oficijelnem listu vlade. To je najvišje odlikovanje, ki ga more podeliti italijanski kraij. Nosilee tega roda so smatra bratrancem kralja. Znani D'Annunzio se je zahvalil kralju za odlikovanje, ker mu je z naslovom princa podelil skrb za najbolj važno in osamljeno točko italijanskega ozemlja, na kranjskem Snežniku. konipanjonoin. Li^t pravi, da noče kritizirati Morirana. ki je napravil dobro kupčijo ter nadaljuje v svojih izvajanjih: ■— Kako zelo je moral trpeti ponos Poincareja. da je sprejel moč od t<- mednarodne finance, katero je vedno tako strogo obsojal v ovojih govorih. Kakšna ironija usode je. da se jt* -sedaj obrnila na Morgana, kojega predloge lr-ta 1922. ko je bil Morgan načelnik komisije izvedencev, je tako odiloeno ter sarkastično zavrnil ! (dede pogojev, zvezanih s posojilom. piše list : — Poznati moramo vse obveznosti. prevzete od Francoske banke v imenu francoske via Je in sicer brez vsakega odlašanja. Ali sta dve leti te prismojene politike pripraviti Poincareja da tega. da spravi Francijo pod varu-štvo inozemskega bankirja, po u-zorcu Kitajske in Venezue'e ? Tudi ostali opozicijski li-ri se izražajo v sličnem smislu. visoki komisar za Carigrad, general I Vil c. Danes je pa v Toulo-nu nenadoma umrl. Uil je cd en najbolj znanih francoskih vojaških diplomatov. GENERAL UMRL PO ODLIKOVANJU. VELIKE DEMONSTRACIJE BELGIJSKIH VETERANOV. Bruselj, Beig ija, 16. marca. —■ Danes so se nadaljevale demonstracije' belgijskih veteranov. Hodijo po ulicah, in zahtevajo, naj se znižajo cene najpotrebnejših živil. S podporo, ki jo dobivajo, se ne morejo preživet L ALBANCI NASPROTUJEJO UREDITVI MEJA. Pariz, Francija, 16. marca. — Veeraj je bil odlikovan z velikim križem častne Legije francoski Tirana, Albanija, 17. marca. — Jugoslovanska vlada zahteva, naj se v njen prid izpremeni albanska meja. Te zahteve so Albance strahovito razburile. Albanska vlada je izdala oficijelno noto, y kateri se glasi: Albanski narod nc bo za nobeno ceno odstopil niti koščka svojega ozemlja. Albanska meje je bila že zdavnaj določena. Kdor jo bo izpreminjal, bo spravil deželo v ogenj. GLAS NAKOPA 13 MARCA 1924 "GLAS NARODA" <«t«VBNI BAILV; and Publish«* tu Publishing lomptajt PRANK OAKICR, FTMHMI t A CorrA-atJo«) LOUIS »ENED1K. Tnmun Pltct of SutlntM •< th« Corporation and Addrum of Abovt Offlearai MCortUndt ItrMi Borough of Manhattan. Naw York &4ty, N. V. •O C A • NARODA" (Vole* of tha Paopla) imun C vary Day Excapt Sunday« and Holiday. f . mi iu #«lj* >IM sa Ameriko r Cantir mm**- f(.W k it* .............. 13.09 '* />4*r* . (1.56 Za New York u lata l«tt 2a pot lata ............ - Z a Inozemstvo sa oal* Mrtt Za pol lata ............... r.» ISi 9TM Subscription Yearly »«.0» AdvortlMment on Agreement. uiaft Naruna izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj »n praznikov. V op« re» podpisa ln <*benoBtt ee n« prlobčujojo. Denar oaj sa bUfvroH »c-»11»»' - M one* Ord«i Pri »pr»m«mbl kraja naročnikov, prosimo, da sa aaa •idl prujltajc bltvallBCe naznani, d« hltreja najdemo naslovnika. .a . ? 0 L A S NARODA" Borough of Manhatttui, Telephone Cortlsndt 2S7f Nt« M. FARMERJtM NA POMOČ i/r« -cni'"-!n» moko za 2(» centov pri sto funtili. Vsledtega bo zii. sila carina za bušelj pšenice 42 centov in za sto funtov pši nir-n< i s i'»i-r <' »j?] .0-1. To zvišanje carine se obrača v glavnem proti Canadi. NX a ta način se skuša preprečiti uvoz canadske pšenice in pš^nične moke. Carinska komisija je priporočila po-visanje na temelju javnih zaslišanj, v katerih so skušali zastopniki ameriških žitnih interesov, mlinarjev in družili. dokazati, da je treba na vsak način z višjo carino zavarovati domači pridelek pšenice. Komisija je pri tem ui;:i!ovila. da je mogoče proizvesti v Canadi bušelj pšeni-rr za 42 centov cenejše kot v Združenih državah in da je lahko spraviti pšcnično moko na trg za $1.04 cenejše kot pa v Združenih državah. Ker je proizvod pšenice odvisen od vremenskih vpli vov. je jasno, da pridejo pri tem vpoštev le povprečni pro dnkcijski stroški. Komisija seveda ne more ugotoviti, ko-liko lin }><> prihodnji žetvi stal bušelj ameriškega ali ea-nadskesra farmerja. 1'speli zadnje žetve pa se ne nahaja vec v rokah majhnega farmerja, kateremu hoče baje zvišanje carine na uvoz pšenice pomagati. Če bo izpolnila odredba predsednika pričakovanja, katera se stavi vanjo. bo posledica zvišanje cen pšenice, a od tega zvišanja lie bodn imeli koristi mali faiinerji, temveč le š})ekulanti in profit i rji. Ti špekulanti ne bodo nato zaslužili le pri ameriški pšenici, katero kupujejo od farmerjev za lepo ci n<». temveč tudi pri pšenici canadskih farmerjev, ki je bila že uvedena ter se nahaja v skladiščih ameriških žitnih špekulantov. Zvišanje carine pospešuje maliinacije špekulantov in velet r-nvcev. Ameriški delavec bo moral tekom naslednjih j »ar mesecev plačati več milijonov dolarjev za "pospešen je ameriškega poljedelstva", a tega denarja ne bo dola] ameriški mali farmer. Svojo pšenico je že davno prodal. Upniki, ki so ga prisilil k nagli prodaji in prekupci. k: so znali izkoristiti njegov bedni položaj, bodo utaknil1' svoje lastne žepe jiovsem nezasluženi dobiček. Ameriškemu malemu farmer ju, ki proizvaja pšenico, ni mogoče pomagati s takimi odredbami. Če odgovarjajo zagotovila izvendeneev, predložena carinski komisiji, dejstvom. ne more ameriški proizvajalec pšenice tekmovati z drugimi na svetovnem trgu. Kje pa ostane ameriški farmer, Če lahko njegov canadski tovariš spravi na trg bušelj pšenice za celih 42 centov cenejše kot pa on.' Xiti Cana-dec, niti kak drugi direktni proizvajalec pšenice ne zasluži toliko pri bušlju. Proizvajalci morajo prodajati v svo-,]<> lastno izgubo, čeprav je jasno, da so Združene države glavni proizvajalec pšenice na svetu. Ameriško poljedelstvo potrebuje predvsem korenite izpremembe produkcijskih pogojev. Visoke cene zemlje. } lsoka najemnina, tribut, katerega mora plačevati farmer izdelovalcem poljedelskih strojev, umetnega gnoja, posojevalcem denarja in prekupcem, ga spravljajo na beraško palico. \ sled i ega ne more prav nič pomagati farmerju carinska odredba, katero je odobril predsednik Coolidge. Da se v resnici odpravi bede ameriških farmerjev. bi bilo treba predvsem pristriči peroti kapitalistom, ki izkoriščalo farinerje. Take odredbe pa so seveda v Ameriki nemo-o-ee.vsaj dokler bo obstajal sedanji red. ® D opisi. Ringo, Kansas. Pred kratkim je skoro do smrti pobilo mojega no/a v premogovniku. Nahaja se še vedno v bol-n;š»iici v Fronten.ici*. Kansas. Se-upamo, da ho ozdravel. Ana An gol Girard, Kansas. Pri nas so zopet pitale bolj slabe razmere Dvakrat na teden s*» dela. Potem si morate misliti, da delavec težko fehaia v tej ve-*" iiki dragic j i. ZeiK> se oglašajo z dopisu, da je vsepovsod bolj siabo kot dobro, ______________s-J ^ Pri nas je zelo zima pritisnila. Dne H. mavca je precej velik sneg zapadel. Pa težko prijeti za pero in poročati, Ker je velik del ameriške javnosti 'zapleten v oljni škandal, sem se tudi jaz namenil napisati nekoliko o tem ogromno dobičkonosnem mineralu. Zadnja leta so imeui kapitalisti o-gromiic dobičke od omenjenega minerala. In kjer vidi kapitalizem vcc dobička, tam je tudi več gratia. Zato je prišlo tako daleč, da so zapleteni v oljni škandal celo državni uradniki. Država Texas je zadnja lota zaslovela vsded bogatili oljnatih polja. Ustanavljali so razne družbe od kapitalistov najeti agenti. Te družbe so bile na-lavnost zato ustanovljene, da so kapitalistični agenti vabili denar od neizkušenega ljudstva Nekaj teh g.'ciftarjev je prišlo pravici v r ke, du so jih spravili na varno, da ne bodo sk ubili ubogega ljudstva za težke prihranke. A ko človek živi v kraju, kjer izvirajo milijoni iz zemlje, se unjira M'oe krčiti, ko vidi. da vsi ti mili-j ni gredo v iiena-sit.no kapital i-stično bisago. Vse to bogastvo bi bila lahko delavska last, ako bi se lolavstvo oprijelo pravega stališča''. Večkrat sem že premišljeval, kako bi bilo mogoče priti delav-s. vu do bogatih zemeljskih mineralov. Trdno .sem prepričan, da l>i se dalo vse to doseči, ako bi se ustanovila družba iz samih delavcev, in bi imelo članstvo enakopravnost kot ima pri podpornih društvih. Kaj se da doseči z združenimi močmi, so nam pokazali Slovenci v Clevelandu. Ohio, ki so postavili Narodni Doni, kateri jih stane približno četrt milijona dolarjev. Dol a;ii je bila doba 10 let. ali bo-ritelji na kulturnem poli ju so z vztrajnostjo dosegli cilj. Danes s. o ji palača v Cleveliiidu, ki je ponos vsemu slovenskemu narodu v Ameriki. Kakor se Slovenci združujejo na kulturnem polju, tako bi se "lahko poprijeli dela za ustanavljanje gospodarskih industrijskih podjetij. Na i navedem .samo eno primero, kako bi bilo mogoče priti delavstvu do bogatih oljnih zakladov. Tu v Waller ju lastujemo farmarji več tisoč akrov zemlje, ki je bila preiskana po izkušenih ge'>-iMgih in oljnih vrtalcili. Vsi so se izrazili, da se po njih mišljenju nahajajo bogati olj m zakladi v nasi zemlj't. Nam farmarjem nikakor ni mo^oč-j priti d<> omenjenih oljnih zakladov, ker nam ni mogoče spraviti toliko i prispevali vsaki po $10.00. !'<> bi zneslo .4?30.C«00.00. S pomočjo te s vote bi se dalo zavrtati studenec. ako bi ne bilo treba vrtati posebno globoko. C'e ne bi zadeli v prvi št i mi na oije, bi vzeli drugih -+10.00, ill predno bi pntrešili Rojak je umiral. Spovednik ga je bil pregovoril, da se je spravil s svojim najhujšim sovražnikom Tonetoin- Oba sta nekoliko pojokaht ter si prisrčno stisnila roki. Ko je sovražnik Tone odhajali skozi vrata, je zaklieal za njim i umirajoči: — Hej. Tone. če bi >e pa unij-, malo. da ozdravim, potem t>;i ne I velja. — Nak. potem ne velja. — od-! vrne Tone. * * ' j \ New \orku s Av».. Plttabursh. Pa. Qraa* 9%. deli 11a olje, bi !>«1 njih obstanek zagotovljen in bi lahko uživali - a d yojega dela. Dostikrat se pripeti, da kaka družba zadene na vrelec, ki produeira im več tisoč sodov olja na dan. Ena takih družb je že ustanovljena v t levckuidii, Texas, m kolikor je meni znano, so pri tem podjetju večina Slovenci. Podje-tjc pač napreduje kot vsaka r.a novo ustanovljena delavska stvar. Kot sem čul. se ljudstvo vedno nolj zanima za n.?ih podjetje. Ž<»lel bi, da bi se še kateri do-]>ia>valeev oglasil v to svrho. ka-Uo bi bilo mogoče priti delavstvu! do bogatih zemeljskih mineralov. I Delavci smo ravno tako upraviče-j . srajco. Vsake tri mesece ali štiri mesece enkrat. • • * Krtka vojna, v katero so !»!!<• Združene države zapletene o^ [ inyseca aprila leta 11)17 do novembra 11)18 je stala dvakrat toliko kot psi gradnja \-m-1i železnic v Združenih državah. Razloček je ta. da se lahko z ameriškimi železnicami lahko precej daleč pride. Kam so pa prišli narodi z vojno. v katero so bili zapleteni, je vsakemu jasno. Neka ženska je zapustila svojemu malemu otroku, ki še niti poldrug milijon ni do njih kot so naši izkorišče vale i kapitalisti. |hodlti ne zna Frank Grieer. farjev. Opomba itredništva: Mi niti ne\ Jaz poznam nešteto otrok, ki pripoi-očamo, niti ne grajamo, j s<> 7- manjšim denarjem pcma-Pravimio pa le da je Špekulacija: gsli na noge. s petrolejem ena na.inevaniejšiih i * * * špekulacij. Na najboljšem je še Prohibicijski agent je ponavadi NaMzortil c'aro«a , -- Vac- »'.T&r; cikajoče so uradnih sad*T Kakor tudi aenam« jroiUjatT* "»j pwl-JaJo r.a zlavnejfa tajnika. Vae prltoibe naj ae potllja na sednlka porotnega odbora. Prognjo sa eprejem novih ftlanov la %olnllk* sartCevalsi. cj-,1 t>e poSllJa na rrhovnecs sdravnll&a .'ugoi>!nvan*ka Kutoližka Jed no ta ee priporoča vaem JusoalovanoiB sa jblleu pristop. Kdor Sell postati član te organizacije, naj ee mglasl tajnika MISnJeca druStva J. S. K. J Za ustanovitev novih druitex ee pa obrnit« na grl. tajnika Novo druStvc bp lahko vetanovi e S člani ali članicami Jugoslavia irredenta. al J; 5 I -1 — Smrtna kosa : v - • *C/.: Ti^iu je untrl .Mihael .Mav; in. vi in l> vi eo«. j ><: Prem Hali irlavai znane nar<.dm* družine :n ('■•. nekdanjega < dlične^a načelni-' 1 r/;;>'.t-v a Sok"!a. C riei umrla isr« »a u-Q-a ir< l l-.keea n- tal ja u. t ';i»eja. V:kt< i ij:i Cibej. v starosti i;0 let. S- li Vi /J .11 V !► lil Mlieo. Strašna nesreča rva parniku. Dne februarja j-' zgodila parniku .t tisti špekulant, ki nima dosti denarja in £:a ne more dosti izgubiti. nr^io suhači. Zadnje let(» s<» izdali skoraj tri- Dobil je p?ačilo. Kakor znano, -e j - s.mIhi ;md -"•."f t>ii.c tir, I-relich b: i i e ice ;'- :<> ii -i . ni.! i. f odst:*;wi:l sloven-.!'«' ■ ciiike s .diio uradnike iz u' ri- /a-;ui 'J-; t ti:bi:na!i. *!'o za leszrave^a • u--] i i iaočji" -o ' L)an ki .i.- prispel l):ib| «.Miika '!i je l:L- t ;i)l",Mr -i.-a/'»e Ha1" :<-. strahovita i iv sreč a. 1 i z;dit« vala «.iv ■ žvi. M 'l'.iari:? Andrej S-! —:»-in 1 -iv! n i.-. ra -tm ii »-• in-1 s t 1'"*_5!;i k p. -itku. p.-č \ >ji kal. i:;. Da l>i ta vlila na ža- vsnsta in 'asino if. V,i u'> z;:<-v. lj^tv iiacii tal ' > >v. Pisie-i lo je rešil v •«-": prenif g be -'n » italijanskih puhnil z v-o -•!<> iz p.-o il; i ; laio. i-olekl > 0» it nd:*.i]enič Plano-n je .i za]»;il i i Novice iz Slovenije. V ipetrolejskem hfenesu govore statisoč dolarjev vladnega tlenar-stot^aki in milijoni. S par ti- Ja /a nakup žganja soe: ie pa mogoče le malo ali pal ^ . ... , . . ' ... Kajti pijaeo morar«>" naipri-i n:o opraviti. Pa tudi ee bi inteli , .... . " .. ..... . v, ... ijokusiii. <-e ]e opoina ali n<'. 1 « srečo, j i ii prejulirs-lej iiduse velike , item sele unaio pravico prišlaial-kompan:je. s katerimi je \~saka| . . 1 kftnkurenea nemogoča. Sicer pa,!ea aretirail- boste srwni, bla-or vam! Prohibicijski a-entje s., naj- večji mučeniki v Združ"-n:h drža vali. Pa kljub temu mučenišlvo voljno prenašajo in se jim dobro •rodi. Te dni .ie !>i! 111:11 im<. uovan za ?:!I:t predsednika gori&kesra tribunala, I ! čuval nad [»..i urica! .1 • '■' >!t ta! • rt n i* (;;' I ne m životu. I vda p- '.jana v l»<-lni> •virne < pekline po -ta V.-er takoj s len, vndar pa b.ila v-.ikn oontoi'- /anvu. S«-S--: rin izdihnil /•■ i - ti d^n. ii-Aretirani tihotapca. v i »v .riš Pavin pa j" i>odi»--'-! Ti/, -jca pol eij.i j«* areliraia -■'>- b'i*.e d;n težkim pošk'«l!»ai;' '•t.ieu-a P-tia hvmika iu 'Jtlft-ri'-*ra -F. Al - vira. O-'imljena sta. i i s'a til.otapila s tobakom. Pivi sovjetski parnik v Trstu. Te iti-i j< d<-»s-pel v irža- Umrli so v Ljubljani: Vinko JDovjak. delavee. "24 1. — Kdv We iger, knjigotržec. 61) 1. — J os. Borstnar. hiralee, S4 let. Nesreča na ljubljanskem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru, v bližini dunajskega prelaza, so 2*2. februarja okrog 4. ure zjutraj nalagali delavci jKremog ua železniški stroj lažjega tipa. V svrlio prikladnej-<Šega nakladanja premoga je eden izmed delavcev hotel premakniti r-4roj. Za vožnjo s strojem neukemu delaven str je sicer posrečilo premakniti stroj, ni ^a pa mogel ustaviti in zapreti dohod pare \ o uilni cilinder. Vzvod je bil nam-"eč pokvarjen. Stroj .sc je začel | vedno hitreje premikati in vozil, po kolodvoru brez vodstva, ker je j delavec medtem preplašen skočil j :• stroja. Končno je trčil stroj naj zakurjen in deloma okrenjen: stroj težjega tipa. ki se je naha-! jal na o I: ritnici. Manjši stroj je nato padel v okretn«co iz okretni-ških tračnic in se je razbil ter obenem poškodoval večji stroj. Tudi na ol-.retniei je velika škoda. Kočar jeva smola. Iz Krškega poročajo: Kočar -Jo-žet" Abram iz Brezja pri R^zhen-!»urgu ie čul v svojih otroških letih v rajlienburški ljudski šoli o čudežu, kako se je prerok Rlija peljal v nebesa v gorečem vozu. Pa si je v teh mrzlih zimskih večerih mislil: "Bom pa v peči za-hacal, se nanjo vseo kot svet Klija v gorečem vozu in teku noč <-- l>«*lav«.- -lo--p Stare iz Konto- nen s-lnčniee. '"Iliji " je prvi u lj p- i Trstu j" delal na parniku parnik. ki je priplul v Trsi ji-d " {'avaHo". zas:drai;em v !rir v-ko za-tavo rusl.iit v "V jet '•;!;!. Vs'ed n.oi'ue^': smuka vetra) škili n piiblii;. Zastava je rdeča n je i/.t, ibil iavnote.'.je in je padel n -i /^o-etniee Zveze. P.os:idk;i iz višine kakih "> metrov v skladi- parn ka šteje o"> mož je naletel stražnik ua ^>ek. pomoč nika Vladimira Cankarja, ki je j "ahrulil urednika. Poročilo, kij nesel pori paiduho namizni prt i!i'"rL' prinesli o meni. je od prve brisačo. Stražniku zadnje besede lažnjivo. : .1 sumljiv in ga ie ustavil. F got vilo se je. r. zvečer je v Ljubljani prcm"uuki v starosti 27 let Marta Vrančič, rr»j. Orožen. Ti*up-lo pokojni« e, ki je umrla n.) po-'■(Miu v državni <]>lošni bolnici, -vi prepeljali v Kamnik, kjei* se je vršil iwigreii 2S. t'ebr. iz do-mače hiše v rodbinsko grobnico ua Žalah. ^Sjtticpticijo ^dZlt« Priporočljivo za odpoojoč pri zdravljenju srbečice Tq ruzqih t^pžr|il| boiezqt. CENA SOc Vpus^fi ppi UMq le^ujll. i ,... „ W. F". SEVLRm LJ. CEDAR HAPIQ5 I O V* i — Prijatelj, nikar «-se ne razburjajte. če lažemo o vas. To ji'i stokrat boljše, kot če bi povedali! resnico o vas. * * * • 1 Ženska ti ne let nikdar zame--rila, ee ji praviš, da jo h-pa. ! Toda Br^' s teboj, če ji pi*a\is. da je bila lepa nekoč. * * * Pred davnimi leti je umrl am«'. J riški milijarder Gould- Ž nje-jo-j vo zapuščino s;i delali razni advo. kaii kot svinje z mehom. Sedaj, ko Gould o vi potome; upravičeni do dedščine. je do-1 znalo, da je bilo vsled nemarnega gospodarstva advokatov, varuhov in jerebov j>otrošenih nad sedemdeset milijonov dolarjev. Dediči so Mino razočarani in strahovito ogorčeni. Xašim dedičem, kaj ne. drairi rojaki, ne bo treba skrbeti. h*d tega nakopal sovraštv-o številnih ter tehnih eksistenc med italijansko kolonijo, a on ni poznal nobenega strahu. Motiv zločina, o katerem hoče-m pripovedovat i v naslednjem, je bil jasen kot boli dan. Zločinski element, proti kateremu se je boril La Manna s svojimi pristaši, se je hotel na eni strani osvetiti nad njim. mu povzročiti velike srčne bolečine ter ga za vedno ustrahovati, da se iznebi enega ••iegn najbolj nevarnih nasprotnikov ter uplivnega zaveznika o-blasti. a na drugi strani se je hotel ta zločinski element tudi obogatiti na njegov račun. Znano j«' bilo namreč, da je j>odjetm La .Manilo zelo premožen. Vsled lega so napravili zločine« načrt, - prvo vam bomo poslali usesa va- , , t , . , »ba kruto postopati, koneciu enj sega dečka in nato mu bo bomo i ... , , ,. , , pa je rešitev otroka, kaznovanje prerezali usta. da bo za vedno1 ' . . ....... . . ... „ . , , , odvalaloevi in izeascenje italijan- spaeen." ce bo <4al ziv. C e pa boste buino vrnili dečka na način kot nam se bo ljubilo, a mi bomo držali svojo obljubo ter verno izpolnili svoj del kontrakta. Mi vas sovražimo ter bi vas radi mučili, a če boste pošteni z nami. bomo tudi mi pošteni. Če se pa boste obotavljali ali celo skušali nastopiti proti nam, ne morete priča- skega okraja. Namen mora posvetiti sredstva. — Storite, kar hočete sodnik, {— so rekli Paterni vsi trije. (Konec sledi.) obvestili policijo, boste s tem sami obsodili svojega sina na takojšno smrt. La Manna in njegova žena sta bila popolnoma obupana, a Laj Manna ni hotel in tudi ni mogel j vrjeti, da bodo lopovi res storili kaj zalega malemu, nedolžnemu dečku. Na skrivnem in s posredovanjem zaupnih prijateljev jej stopil v zvezo s policijo, a jay-1 ^okrasno bil°" Totla Jl'»lc,'k-no se je delal, kot da si ne ve in^i misli kljub svojim 20 letom kane zna pomagati iu kazal je pri-^or filozof, je vedno dejal svoji pravljenost, da popusti ter ugodi ljubici Mariji Rvzek: "\es, da te zahtevi odvajalcev. ljubim jaz in da ljubiš ti mene, 1o ie tako krasno, da niti verjeti Revolver. — Kaj mi je storiti.' — je stokal. — Ce bi šlo za mene samega. je ue moreni, da bo vedno tako o- lam deset tisoč dolarjev v gotovini. Ni dvomil, da bodo zarotniki tudi o te-m takoj izvedeli. V četrtek zvečer je vpregel bol- hi se dal rajše ubiti kot pa pla-!stalo. Poiskali moram spremem-čal cent. Mojc edino dete pa je v\ho* ™ ne umrjem radi prevelike rokah teh brezsrčnih lopovov. Ne .blaženosti." Iti Sel je in si je prido-smem dopustiti, da bi se mu kaj .bil drugo Marijo (Sykora). Ljubi-pripettlo. hJI slu se skrivaj, kajti Jeniček ji Vedel je, da bodo lopovi izve-Lic svetoval, naj nikomur ničesar deli za te njegove besede, kajtipove, ker bi se njuna sreča ta- tre-ba je bilo uspavati ves sum ter | koj zrušila. Nekoč je vprašala jih doveUti do prepričanja, da Marija 2: "Včasih si hodil z Kv-se bo udal ter plačal celo odkup- žkovo, ali je sedaj drugače?" To-uino- j da Jeniček, ki misli kljub svojim Pri zasledovanju tega načrta .20 letom kakor filozof, ji je dejal: se je napotil v banko ter dvignil "Ne vodi najine sreče v skušnja vo. Ne glej za drugimi ljudmi. Ne vprašuj. Uživaj!" In sta skrivoma uživala. Marija I. pa je pisala Jeničku: ea v star voziček ter se odpeljal/'Nič več tir ni treba k nam. Ti si proti označenemu mostu. Poleg' pre varljiv človek. Tako kakor ti. njega je ležal paket, poln razre-jme ni še nihče ogoljufal. Če si pri zanega papirja .Načrt je bil. dajnjejo srečen, bodi. Tudi moreš iti naj izvede La Manna natančnoj z njo na krvave klobase h Klou-vsa navodila odvajalcev, navede- zarji i. Sram te bodi!" na v pismu, a policija s pomočjo) Jeniček je bil razburjen tako ze-prostovoljcev iz italijanske kolo-llo, da je s tresočim glasom prečital nije je potegnila medtem krog-pismo Marije 2. "Ali ti je žal " mostu velik drog. ki naj bi po- ga j0 vprašala ta. "Vrni se, jaz »tajal vedno manjši. Na ta način'nočem ovirati Tvoje sreče!" To-se je upalo ujeti iztirjcvalce, če'da Jeniček ni šel. ampak je izja-bi se splazili proti mostu, da d vi- vil: "Ne. ne. Saj ti ne veš, kako gnejo tam denar, katerega je bil ljubim obe, Tebe in njo. Najhujše položil La Manna. | da sem ljubosumen. Kajti ona Načrt je bil izveden, a sc je ro-.hodi že z Alojzijem." nesreč il. Že naslednjega dne je Nekaj dni kasneje pa je prišel dobil La Manna pismo z nasled-j.Jeniček kljub poslovilnemu nismu njo vsebino: — Izvedeli »mo, da ste rali in da se iste spametoval da nam je skušala policija nasta- 5al po ž?an ju< je potegni|' 0f,t.;men viti zanjko. Varujte se! Vaša za- reVolver in zagrozil, da bo vse po-vratnost bi .skoro dovedla do «-|strelil. Pa so ga aretirali in ovadili mora vašega sinčka. Pisec tega sodi5C.u. Tam pa se Je zag0 al je imel dosti opravka, da je Pre-'da je bi, tigti ^ mQrda y prečil takojšno ■krvavo osveto. Do-!S,ldeckijevih -asih v uporabi __ bili pa boste Ie še eno priliko.pa žp Skriplje kabo]. siara Storite, kar vam bo naročilo Pri" budilka. In da je bil pijau. hodnje pismo ali pa naj se Bog g^^. ^ ^ ^ usmili vašega sina. Prerezali mujA. - ■ - - .. .... . Alojz je izjavil na sodiseu. da se bomo vrat kot da je vrat pra-' , . . . i tedaj ni nic bal. In se sploh ne S1C,a' ,r . , . . j boj i smrti. Tako je bil Jeniček ob-La Manna je dospel na konec .. , ... .. , . .. . ,sojen samo radi prekršitev okrož- svojtli moča. Strah za življenje „„„„ _ . . * 4 , , - - , - patenta na 48 ur. Te pa je otroka, koprnenje po sinu sta bi-'- . . . . , 1 J la večja kot pa ogorEenjc lia brez-1 w]setM s P™'skovaInim zapo srčne lopove.ki so odvedli otroka. Bil je pripravljen popustiti in plačati. k Mariji 1. Bila je tam zbrana več-te nas va-,ja družba prijateljic, pa tudi Alojz ctovali nt'je ],ii navzoč. In Jeniček. ki je di- JaA-nost. ki je postala strašno ogorčena vspričo drznosti zločina ter se tudi bala za varnost ostalih otrok, če bi se moglo uspešno in brez kazni izvesti tak lopovski čin, pa mu je vzela stvar popolnoma iz rok. Voditelji italijanske kolonije so objavili, da se bodo rom. Toda vse to je bilo v — Pra«*i. Poroke v Ljubljani Poročil se je inženjer Rudolf Kralj, višji gradbeni komisar, z grfci. Valerijo Scagnetti. — Dne 24. febr. sta se poročila 7x>jze Kle-menčič, kavaruar. gdč. Emico Gračner ter Toniče Žičkar. gostil-nčar. z gowo Jerico Kari in, rojeno Orajener. — Dne 25. fefor. je poročni knjigovodja Zvonimir Italijani sami organizirali, da se Kdbljar z gdč. ilarijo Višnikar. ... . . ; .i- : • w" hr ": '. 'f - "It -. • * • .„ . Jr': - . . • • "'•Ttt'- i i t4s«n*iii SaCIEBaBRHIS! IBBBSaMriRai aeassiiHui ■saaas^r ■»■ayaisu .. «*naa« ■»■saai xacei h'* iBBfiinl leeeiia^HSB™ isiiiaiaiiini| ■EHNIRIIIUI BS EiiiBŠis bniui ..... masi Ebkb aasBUii! ^jsJBBBBassiBBBtaPŠaacsa ——^ ZASTONJ! Ta p«cda za m? slo inpckruv za 40 labelncv^ Star in Magnolia Mleka Če kupujete te vrste Kondenzirsnega Mleka, dobi-vate dragom ena darila. Ta posoda za maslo s pokrovom, kot je naslikana zgoraj je iz najboljšega stisnjenega stekla, ki je ta.ko kot rezano steklo. To in razna druga darila dobite, ko kupujete naše vrste. kajti ne dajo vara samo daril za svoje labelne, ampal: so tudi kakovostno dobre, ker jih izdsljuje-jo največji izdelovalci mlečnih izdelkov n?. svetu. POSEBNA PONUDBA Cr horete Izpolniti kupon v tem oglasu ter sa odne-ti v lili/.ajo prtinij-ko trgovine I'.ot je označena spodaj, ali aa pa iiosljite nam. in cl«i>ili iinsie ilustriran Promijski sez nam in Posebno l*rem«.»sUo Karto, ki je vredaa 10 l»rez-r'afaih I:;ln?hn»v. Sprejme se samo ena tika 1'remijslir Karta - 4J» :i!i več laljelni. Vsaka n:i>a Premijska Trgovina l»o sjsrejcla to Karto aaeno :: nekater'nii ali vsemi vašimi ial>e!»i s teh kan. t e ni v vašpin mest vi n-ibrne trgovine, kjtr l»i /-menjali le la'M'Ine i'! Posebno I'remijsko K;'rtn, j li pošljite nam zaenn s številko darila označenega v Ilustri-raiifm I'reniijskeiii Seznamu, in mi vam bomo poslali brez-plaesio. NEW YORK CITY. TJ. " -44 Hudson Street ne^r Duanc Street West 42nd Street nc«"\r Ninth Avenue 1427 Third Aver.ue nenr 80th Street C1 E.-rt irsth Strr-t near Matf.son Avenue 573 Cci;rtlancit Avenue near 15Ci.il Stre«t. Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broaciway LONG ISLAND CITY 4*- Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 250 Grove Street -car Ntw.irk Avenue f.S \ Summit Avenue near Newark Avenue NEWARK, N. J. ZZ V.'arren Street uc:r Washington Street DAYCNNE. N. J. S23 Broadway r.ear 15th Street Prijazno iris vabimo, di olji-eete katerekoli ua^u trgovino, ee imate :ai»:iu> :tn ne. da si ogledate veliko in privlačno izbero korl-.tn!h in ornanientaluih daril, katere lahko dobite povsem brezplačno s svojimi tabelni. llfej [AGSOUA Brand [Nsi KUPON liorden s Premium Co., II Hudson S.'., V. ('. Marrh 18, 192! Ta kupon mora hiti za.ucnjan tekom petnajstih d"' izza zg-jrnjegs cJne za Posebno Prenujsko Karto. on; ................... NASLOV ... Stv. 1 t Slovenian Za kratek čas. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI CForelsn LAn^uac« Information Servlc«. — Jugoslav Bureau.) BREZPLAČNE ŠOLSKE KNJIGE. V Združenih državah dobivajo učene i ljudskih šol (public sehool) vse šolske knjige zastonj. Ljud-ka šela v .Združenih drža- žava dobavlja šolske knjige za neenee na državne stroške; druga določuje dohodke nekih državnih skladov v to svrho; 13 držav vali una — kakor znano — dalj.si naloga mestnim oblastim da pla-L»?>Neg kot starokraiske ljudske čajo 7.a knjige, in "JI držav do-^ole. Obstoja iz 0-.1r.lh razredovJ voljuje uporabo šolskih zakladov obvezanih ^a vse. in še le potom za brezplačne knjige. je vstop v srednje šole (high school) in< gcč. Na t::k način ame-j ri.-ka ljudska šola odgovarja sta-rolirajski ljudski š. Ii i:i še zraven meščanski šoli oziroma ni-*.j'ni razre lom srednje šole- Okol- N\-ki buletin federalnega prosvetne ira urada 'l»ureau "t' Education navaja sledeče razloge, zakaj naj obvelja načelo brezplačnih knjig za učence: Ako se _ .i šolsko poslopje in učitelji preskr- ščma torei. da dobivajo učenci 1 - - - .... . . . »uijejo na javne stroške, je lo- vsa ta leta >:oKke knjiire zastoni. - ..... , - . i L'i«-no. naj se tudi tretja bistvena :r. ?o!ske knjige, pre^krbuje- .1" brezplačno; ako zakon prisi-ueeuei liekii 1 »- - - , ...... UUjC licence k pohajanju sole, jo šolskih knjig zastonj; v Ameriki ^ , .. , . : prav. da se jiiu daje zastonj o-dobivajo jih vsi dijaki brez raz-1 . ^ , , ..... . 1 . ' . j rozje za po.luk: bo-ljse je to iz like. Revnemu dijaku ni treba. „ -t ,, . • , ^amtarneira st;ilis. ;i ni da se čuva j da se počuti, kot da je on radi v.ll>ljivv.t knjkr; revščine svojih stai-šev poseben j pr« .Imet javnega dobrodelstvaJ njige brezplačno mi razpolago. pomenja vt'.iko razbriincnitev za starše. V ?-tareni kraju dobivajo, lujiatam s' •oina-iH :raj po vsot I doč'1111 se se-{>0 svetu siromašnim učencem dajejo šoLsk«* ker je poniževalno. Tudi v javnih i.j sre.lnjih šolah d,bivajo dijaki je vendarl(. s tem >pojena ponižc. šolske knjige zastonj. valna dobrodelnost, dočhn v slu- Ideja brezplačnega ore-krbo- . - , i,„ .... 1 . -. -1 t *• t 1 , ' _ i eajtt brezplačnih knjig za vse di- nčencev s šolskimi knjiga. - ' vanj;: —...... " -...............j a Ke lti ni i se je porodila v tej zemlji pre-1 Tljouc.,,v_ kakimi sti> leti. Nekoliko ča^a je le počasi prodirala, dandanes pa1 se je udejstvila skoraj ]>ovsod širem A-se zendje in stalno prido- biva nova tla . 41 zveznih držav im;i zakone \ tem pogledu. i\Iel temi ena dr- :a enako pravico vseli Prosvetni urad < menja, na 11a-kladr.i stroški za šolske knjige niso niso nikakor ]>reveliki in da stroški tekom zadnjih !et se r;iz-meroma niso po več ili več kot tlru-— i šolski stroški. Scotland Yard se peča s skrivnostno zadevo. f Skrivnost sta še povečala dva vaščana. ki sta sporočila, da sta tekom noči slišala avtomobil, ki se je baje Ustavil pred hotelom, a to je zanikal vaški zdravnik z D vej na. preteklost je prišla na i'--':ivo- da je bilo celo noč pokon-dan, ko je lepa žena nekega {,i in tla J,"! »"oral slišati avtomo-škotskega tvorničarja izginila v neki samotni gostilni ob cesti. I l^eiskanje jereza ler gričev v ____I bližini ni spravilo na dnu nobe- Ugotovitev. Kako naj spoznam, kje je vzhod in kje zahod. Tepec, treba ti je gledati sam« proti severu in tedaj je vzhod na desni, zahod na levi. Barletov France v Parizu. Barle France iz Žabje vasi. pra va slovenska kmečka korenina sije nekega dne odpravil v širni svet. Prepotoval je Italijo, gorato Švico ter končno dospel celo v glavno mesto Francije, v Pariz Ilodil je po pariških boulvarih. ogledoval si eno in drugo ter se je postavil pred neki spomenik. Nekega mimoidočega Pariz ana je pobaral: "Slišijo gespud, kaj pa pomeni ta onegavi patron tam gori y Pariza in je tuje a debelo pogledal .ter vljudno odvrnil '"Par-lez francais" (par le f ranče — govorite francoski?") Naš korenjak: je ves začnden odprl usta, pogledal je Francozi iu dostavil: "Seveda sem Karle France, pa od kod. za vraga, me pa poznate.' Prijazni Francoz pa menda ni imel časa. za Ilarletovega Frnee-ta in jo je mahnil naprej pusteč Franceta v globokem razmiSlje-vanjn. Nemški Viljem in grška Pitija- Ob izbruhu svetovne vojne je nemški imperator Viljem IT. br-zo.iavil svojemu prijatelju in tedanjemu grškemu kralju Konštan tinu: " Vprašaj. prijatelj, v Delfih Piti jo. kakšna bo usoda Nemcev po vojni". Sledil je Konstantinov odgovor : "Viljem, Imperator! Prtija pravi: Po vojni vsak Nemec —. (dolg 111 ppomenben pomišljaj) — milijarder, a vsaj milijonar! . . Viljem, radosten je hotel z vojno in tolažeč Nemce je prerokoval • I/. Londona poročajo; — Kje je Helen Vera McLaren Ali je mrtva al: pa -še vedno živa.' Že celih štirinajst dni je skušala an- 1 I gleška in škotska javnost dobiti ; odgovor na ta vprašanja in pri-i čelo se je celi narod obsegajoče ! iskanje .katero vodijo policijske : sile obeh dežel ter časnikarji. ! Povest o izginjenju krasile inln-de žene nekega odličnega škotskega trgovca, kot so jo počasi in z naporom sestavile oblast:, je povest iz resničnega življenja, ki daleč pušča za seboj vse skrivnostne izmišljene povesi i. V ponedeljek ponoči preteklega tedna je d-ospela Mrs. McLaren iz Londona v Ferry Inn. oddaljen majhen hotel ob jezeru v llo-seseiieath. Dumbartonshire. Naslednjega jutra so našli, da ni spala -potnica v postelji in da je neznanokam izginila. Medtem ko je storila policija svoje prve korake, da pojasni skrivnost, je bila slednja poglobljena vsled značilnega dejstva, da je domil Wilfred Desbois Mc-Larei. mož pogrešane ženske. jk> pošti neki škotski li-t. vsebujoč obvestilo o smrti njegove žene. Vprašanji* je pokazalo, da je bilo poslano to poročilo v urad lista s prošnjo, naj se takoj pošlje kop.ijo lista McLarenu. Isto obvestilo je bilo poslano p slič 11 o prošnjo neki mu londonske mu listu, vendar pa 11: bilo objavljeno v dotičnem listu- Nadalj-na poizvedovanja so pokazala, da je Mrs. McLaren sama odposlala dotična obvestila. za katera je samo kupila Money ordre na vaškem poštnem uradu predno je izginila tekom noči. Naslednji razvoj v skrivnosti je bilo razkritje, da je bila skrita za ognjiščem spalnice v hotelu, v kateri se je nastanila tujka, steklenica s karbolno kislino. To je ojačilo domnevo, da se je Mrs. McLaren njaprvo zastrupila ter se nato vtopila v jezeru. Njena soba je bila precej v neredu, kajti po tleh so na^li razmetano majhno svoto denarja ter več toaletnih predmetov in to je kazalo v večji meri samomor kot pa betr. Razventega je okraj zelo od- "Ko odpade list z drevesa, ste daljen, kjer je maJo tujcev ter vsi doma — bogati in srečni!"... skoro nikakib. prometnih sredstev. nega sledu trupla Mrs. McLaren. Nato pa je prišla nova luč v celo skrivnost 110 zadevo, da je imela ta ženska ».-čividno pravo -Tekvll al Ilyde preteklost. — da je bila ugledna v visoki družin, a ob istem času tatica. Njena karijera kot družabna pustolovka je prišla n-i dan. ko je bila preteklega septembra obsojena v Bournemouth radi tatvi-iif v jirodajalui. Nat > je prišlo na dan. da je postala družabno odlična v Londonu tekom zadnje vojne, ko je bila odlikovana radi svoje službe pri Rdečem križu. Sprejeli s jo člani kraljeve družine in ljudje iz visoke družbe v različnih ekskluzivnih klubih- V onem «*asu je imela ta ženska za seboj že dolg kriminalen re-koid. kajti obsojana j<- bila vee-kr.it ]mm1 različnimi imeni radi različum oblik tat vie. Zagovornik v Bournemouth zadevi je kot žensko, ki imajo moralen nedostatek". Ugotovilo se je tudi, da ni njen mož p>z*!r 1 njeivg.r rekortla. ko st. je poročil 'njo leta 1H17. v katerem času je bil aretilerijski častnik. Bila je izpuščena iz ječe malo pred svojim potovanjem na Škotsko. Prišla je v London, kjer se je setala z možem ter dobila od njega denar. Nato se je pojavila v Roseneath ter takoj izginila na skrivnosten način. Proti teoriji samomora 111* na veja. da bi človek, ki si namerava vzeti življenje, komaj potoval iz Londona na Škotsko, dobro večerjal, naročil vročo kopel j. šel spat. se nato zopet oblekel ter izginil v mrzlo noč. da plane v mrzlo valovje. Proti teoriji samomora govori tudi dej-tvo, da niso našli trup-pla. kljub neumornemu iskanju. Na drugi strani pa govori vse za to. da se je vse skrbno inscenira-lo. da se vzbudi uti.s samomora, a tudi za to melodramo manjka pravega motiva. Nov župan v Novem mestu. V nedeljo 24. febr. je bila v Novem mestu volitev novega župana. Izvoljen .ie odvetnik dr. Režek. za svetovalce pa sledeči: Filip O grič. Anton Petrič. Adolf Pav* zer. Jorap Ogorevc. Edruimd Kast cilic iu Ferdinand Buk. OLAS NARODA IS MARCA 1924 Iz Jugoslavije. Zločin ljubosumnega moža. V Mandičeveu pri Djakovu so patcjmili iz vodnjaka tmplo Eve Konig. soproge tamošnjega poljedelca in vinogradnika. Našla jo je njena lOletna hčerka. Truplo je] orodjem saniretnhn vozom, salon direkcija odredila, da imajo vsi vlaki od Siska do Novske voziti s pred p "sail o brzino 30 km na uro.! Na lice nesreče je takoj prispel iz Zagreba poseben vlak s tehničnim Knjigarna "Glas Naroda 99 * i Ji;. wu:iL-uiriu \ iaiUU- »a «• . plavalo v vodnjaku hi vsi so -bili* i m V0201U _7 zdravniki. šefom za MoIltVeillki: u ver jen i, da se je usmrtila sama. Urebške direkcije Dabovičeni. pol-Konigje priredil krasen pogreb aikovmkom Kostičem itd. Z očošec-! po pogrebu veliko pojedino, ki ga van jem prone se je pričelo takoj. !x> stala glavo. Neka ženska, ki se Rajoni s-.o I,ili s sanitetnim vozom-je čulda zapostavljeno, je šla na odpeliani v nsnegko bolnico in de- ^^ crožni&ko postajo in izjavila, da jc ]0)na v faprair. Ponesrečeni voja- v platno vczano bila Eva najbrž e žrtev zločma. Sa- ki s0 večinoma m pirotskega okra- Duša popolna....... Marija Varhinja: v platno vezano usnje vezano .70 L50 ma je tlišala, kako ji je mož dan ])ied smrtjo zagi-ozil. da jo v kratkem opravi v krsto. Orožniki so nIJ k lijcmv in po dolgem kole-banju je priznal, da jo je vrgel \ vodnjak, ko je zajemala vodo. Zl<«čm je izvršil iz Ijubosrunmcestj. Lov na Kitajoč v Sarajevu. V Sarajevu krošnjarijo tudi Kitajci, ki so prišli v IJosno kmalu po prevratu. Oblasti jih do^odaj ni*o nadlegovale in Kitajci so v miru Kcvrš*'va!i svojo obrt. Nedavno pa s*? ie sponuiil nanje davčni Urad. Zalih va! .je od njih, da plačajo razne da vice, kar pa ni bilo Kitajcem pc ;r »du. Plačali so nekaj malega in jazni odpeljali v Zenico s trdnim sklepom, da se ne vrnejo \eč v Sarajevo. Usoda novesadskega mostu. Vojaška uprava je I. 1915, zgradila na l>onavi pri Novem Sadu lesen must. Ž»_ pred petami leti je novosadski magistrat odklonil odgovornost za življenjsko varnost pa sun to v. ki bi uporabljali most. .ih v Srbiji razen kaplarja Mirka TJatkoviča, ki je iz Splita. Dne 24. febr. je Ha k p vozil v| Bakru dva človeka, in sicer -Jovo .76 1.3f 1.60 L30 v usnje vezano v fino usnje vezano t usnje vezano .... Skrbi za dušo: v platno vezano ... ® usnje vezano ..... v fino usnje vezano Urankoviča in Pa jo Dragaea. ki Svetn Ura: f?a hodi'a :>o progi .bi vsled močne, burje nista sUišala vlaka. K«.jiiaj m-i popravili železniško' progo mod Sunjo in Siskom. se je j ze-odila na progi Be-grad-Zagreb: ANGLEŠKI MOLITVENXKI: m-va noreča. Ko je vozil brzovlak j (ZA MLADINO.) lic -grati-Lvr.bljaiia z največjo hi- Child's Prayerbook: t rr > t jo med Dugim Selom in Nov-1 v barvaste platnice vezano .80 1.63 1.80 fino v platno vezano, z debelimi črkami ................ 1.00 v usnje vezano ............ 1.00 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 ,30 vko. je skočila s i'i dva vasvnia. \ >:ro i-. Chiltl's Prayerbook: v bchi kost vezano ..... of lleaven: usnje vezano ......... Key of lleaven: rali vrniti v Novsko, odkoder soj v najfinejše usnje vezano „ - Zvarjeni 11r. (.'lovcškdj ži*tev ni b'lo. Pre-J ostali vagoni brzovlaka se mo-h nadaljevali pot z novim strojem 1.10 .70 1.20 N: Tragična smrt kapetana. (ZA ODKASLE.) 'Key of lleaven: a SuSaku se je zastrupil s pli- Catholic Poeket Manual: nom poni.'Taki kapetan Milan Ga-j v fino usnje vezano sparovič. Kot upokojenec ni mogel,-^'e Maria: dibit i druge primerne službe. fino usnje vezano ........1.50 ..... 1.30 fino usnje vezano 1.40 Nov Čarugin tovariš prijet. Preiskovalni sodnik v procesu nrot.i Čaru«i j.» odredil preisko- Poučne knjige: Most je postajal cd ieta do letaj v.ilni zapor nad trgovcem A Tatom slabši in nosil vse znake vojnega šulent»čem iz Andri jevc-ev pri izdelka. Pretekle dni je pa priue-klnv Produ, ker .ie svoječasno sla Donava izredno velike množi- -ki il v *voji hiši Čarncro. ko je ne ledu, ki jc pričel z vso silo u- zbeža! iz preis:ko\aluega zapora darjati v majajoče se traiuovjc bi ga tudi pozneje podpiral z več- .30 .50 5.00 jimi denarnimi zneski. Smrt najstarejšega svečenika v Jugoslaviji. V Dubrovniku je umrl general-Mato Pižta. mosta«. Pritisk ledu je slednjič zrušil mwt in Donava je sprejela v svoje naročje — vojni izdelek. Obsodba upornikov iz Stubice. Dne febr. je bula proglašena v Zagrebu obsodba proti sel j a kom iz Stubice. ki so bili obtoženi radi spopada z %nikj, ki se je vi šil pred pol leta. Od 2G .stdjakov je bilo ') oproščenih, 15 pa obsojenih od 2 do 6 niescccv. Državni pravilnik je vložil ničnostno pritožno pruti oprostitvi devetih .se-l.ja.kov, u zagovorniki ničnostno pritožbo proti obsodbi. Podpora nezaposlenim v Zagrebu. Ministrstvu za .socrjalno politiko je odobrilo kredit v znesku 50.000 dinarjev kot podporo za nezaposlene delavce v Zagrebu. Nesreče na železnici. Dne 2:». l\ i>r. po S. uri zjutraj se je dogodila na progi Sisak-^u-nja težka železniška nesreča. Iz Jiroda na Savi se je odpeljal zgodaj zjutfeaj vlak s posebnim transportom vojaških rekrutov. ki v.> bili nameščeni v «0 vagonih, proti Zagre!»u. Vožnja do lilinskega Kota je minila brez vsake nezgo. Ko pa je vlak ki j<» vozil s predpisano brzino ;i0 km, p:is."ra>l čuvajnico ?t. 10 ]>»i Sun ju, se je d<>-godila katastrofa. Lokomotiva je skočila s lira iu zdrvela kakih sto metrov daleč ob tračnicah in to tako testio poleg, da so težka lo-komotiv-na koiej«! prerezala vse vijake, s katerimi so tračnice pri-j d. čim • * velikoniostni'' Z a "Teb to- ni vikar d'.T> let. Pišta ie i>il najstarejši svečenik v Jugoslaviji. Z n jego-vo smrtjo j« izgpbil Dubrovnik eno izmed na jzamitni vejsdi svojih osebnosti. Pokojnik bil znan. daleč naokoli p-> - v .i*-m zdravem satiričnem duhu, ki je bil |»rava kvintesenea stare dubrovniikc kidturc. Za časa srle.'ko-hrvatskih bojev v Dubrovniku je ljuto napadal Ivana Sto i i novica, ki je netil te spore. Pi-je tudi pisal. Sodeloval je v Supilovi "Rdeči je budil silno zanimanje s .svoji ni duhovitimi ' Razgovori na Po-; l.iaui Do zadnjih trenutkov je Abecednik slovenski: broširan ......... trdo vezan........ •Sngl«riko-slovenskl slov (Dr. Kern) ....... ingoIjaKa služba ali n&ok fcmko naj se k sv. maši strele .... JLt lomači živinozdravnik .......... 1JJ5 Dva sestavljena plesa: Oetvorka in beseda spisano in narisano.......35 iovrdoreja.....................75 -ugotavlja. Zemljepisni pregled 1.25 liubiena knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom star 95 j Knjiga o lepem vedenju. Trdo Vrtano .......... Kalto se postane ameriški državljan ............. Kojlga o dostojnem vedenja Kako postanemo stari ______ Katekizem (veliki) ........ Mlekarstvo « črticami d ore J o ............ Nemško mgleški tolmač Največji spisovnlk ljubmraih pitan JB% Nemščina bres učitelja 1. dol del ......•••••....■ j5I Pravila za oliko ................ £5 Hrvatski" Ivicj Pshitnc motnje na alkoholski pod lasi ......................... sa zm- 1.00 LN .15 J50 .10 .40 .75 .60 Filozofska zgodba .............. .60 Farovška kuharica .............75 Diavolo .................. ^0 Gozdovnk <2 zvezka) .......... lJSt Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 Gočevski katekizem .......... JSS Gruda umira .................. .50 Golem, roman ...................70 Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 lledvika ...................... .35 Humoreske, Groteske in Satira .60 Iz dobe punta in bojev ........ .50 Iz zapeške globeli .............. 1.50 Igralec, roman, spomini mladeniča .90 •os. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Hči mestnega sodnika. Broširano ........ .75 Trdo vezano .............. 1.00 zr. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano.......75 Trdo vezano . ............ 1.00 zv. Dr. Zober, roman. Tngom-.er, twgedfja v 5. dejanjih. TrJb vezano .............. 1.00 varmen, trdo vezano.............40 Ljubice Ilabsburžanov ........10 .judske povesti, — Od hiše do hiše, — Sin .................. .€0 judsk^ knjižnica: 2. sv. Darovana. Zgodovinska povest ........................JM 3. sv. JernaČ Zmagovat. — Med Plazov!.................... JS% 4. iv. Sialo življenje ........ .oo 5. xv. Zadnja kmečka vojaka 7. zv. Prihajaš ...............60 8. zv, Pasjeglavci .............75 9. zv. Kako sem se jas likal, (Brencelj 1 ................... .£0 10. cv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................CO 11. ev. Kak« sem se jas likal, < Brencelj) ................... .60 2. zv. Iz dnevnika malega po- redneža, frdo vezano...........60 14. zv. Ljubljanske stike. — i Brcncel.i) ....................60 5. zv. J nan Minerja. Povest la Španskega življenja ...........60 6. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................60 Mali ljndje. Vsebuje B povesti. Broširano ...................73 Trdo vezano ................ 1.28 Mimo življenja. Mvan Cankar) JtQ Mrtvo mesto ...................70 Mrtvi Gostij ................. .85 Materina ftrte* ................ JJ0 Morski razbojnik, trdo vezano .. 1.10 Inaellno.......................49 M»H Ktatef ...................70 Mesija .......................30 Mirko Poštenjakov ič .......... .30 Mitva srca. Povest!. (I. Tavčar) 1JS0 Marjetica .......................70 Notarjev nos, lmmoreskn ........35 Naša l as. 1. del vsebuje 14 po-po vesti. (Novsfan) — ^no ...................... 1.50 DroSIruno .................... 1.00 Naia Vas. 2. del vsebuje a povesti Vezano ...................... l.Sf Broširano .................... J.OO 1.— 1'tiee selivke, t Kabindr&uatn Tugore) — 1.00 Pred nevihto ................... .35 .Cevolucija ua Potrugalske«..... .30 Robinson ........................70 Slovanska kujižuica. z-orani upi-■plsi, vsebuje 10 povesti .... .00 Suneški invalid................ .50 Skoal iirno Indijo .............. ^0 banj ska knjiga .............. j5« Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00 Strelec ....................... JO Strahote vojne ................ .50 Sosedov sia, (Jurčič; ...........3U stezosledec ..................... .30 Strup iz Judeje................. .75 Si .sto Šesto, povest iz Abrueev .. .30 veta noč .................... J» Stri povesti: Nagla beseda; Tu J Seva oBceta; Gospod tirahar; List Papirja ...................... .80 Stric toniova koča .............. id Sveta Notburga ................ .35 Spilmaiiove pripovedke: 1. zv. Marou, ltrčanski deček iz Libanona ......................JtS 2. zv. Marijina otroka, i«>vest lz .... kavkaških gora ............ -H i. zv. Praški judek .............25 8. zv. Tri Indijanske povesti ......30 " — Kraljičin nečak. Zgodovinska poveže iz Japonskega .... 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akharja Velikega .75 11. zv. Rdeča in bela vrtnica, po- Na Indijskih otokih Naseljenci ......... Novele in črtite .... Praktični računa r ali hitri računar .75 Na Preriji Slovensko-anglešlia slovnica, s slovarjem, trdo vezana •m1 Piira v poses,ti svoje humori-1 Spol. ljubezen in materinstvo M jJO .90 J10 .45 .40 ; t Jene žilice ter je umrl z zabav-1 loeanii čez »mrl 111 ustnih. Poledice brezposelnosti v Zagrebu. V četrtek 21. februarja opoldne Spiasno knjigovodstvo. 1 la 2 del $2.50 Slove nsko-italjanski in ItalJ.-slov. slovar ....................... l.Oi Srbska začetnica za Slovence.....40 'lovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar ................... iS Slovenska Narodna mladina .... 1 [Naša leta ..................... Nihilist ...................... Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote 2 bojuih pohodov bivšega slovenskea polka .......... 1.50 jo :r> bre/noseblih delavcev v Za-:Spretna kuharica ...........*/.'.*. 1.25 urebu vdrlo v ljudsko kuhinjo viSpretna kuharica, trdo vezano 1J>0 Tu.ška« eu: prosili za obed, toda ravnate!j • Prehrane" jim je de-; ,i d. da jim ne more ničesar dati.j ker je d i-ž:ivua borza dola javila ' C'mni čebelar .................. 1.50 'ošilna knjižica .............. JS0 Veliki slovenski spisovnlk raznih raznih pisem, trdo vezano 1-50 Veliki vsevedež ................ 1.00 da ne bo plačala ni <\sur. Dačn i! Zbirha domačih zdravit kakor jih bedniki nato pobrali v kuhinji] Kruh iu sn°dli prikulxo, nakar • se mirno zopet odstranili Slučaj: pač dovolj tragično ilustrira bedo! brezposelnih moči v Zagrebu, katerih števido presega 10,U(«J. tu! trjene na žel zeiezniške prage. T udi * ne v elitnih pustnih prireditvah rabi slov. narod .......... '?ouhe sv. pisma .............. Zgodovina Srbov. Hrvatov In Slovencev Zivczsk 2. svezek ................ Razne povesti in romani: .75 J3 0 .15 M vsa proga je bila poškodovana iujin bakanalijah, gladu je na stotine tračnice »o na več krajih popoka- j o bi tel j i in annada nezaposlenih.) ie. kot bi bile iz .stekla. Po tej Hrvatski tusk že .par mesecev po-i vožnji .se je lokomotiva prebrnila dvlza oblasti k naglim in izdatnim l^ndrej Hofer ................ s tender j eni vred na desno stran ukrepom. Zaman. Minister social-5 *ene*ka vedeievaika ......... tračnic. Takoj za lokomotivo f?e je ne politike se ne gane, težki mili- nahtyal vagon službujočega vlako-1 naii dinarjev, lei so -ve nakopičili] "Seli rojakCtrdo rejaino........ vrsdje Petra Delača, ki se je sko- 7, davčnimi dokladanii za brezpo-i roman, trdo vezano...... raj popolnoma razbil. Delač je do-Lsehie, katere se po zakonu za za Božja na Šmarno Goro ..... bil samo m-ijhne poškodbe. Xa- J ščito delavcev pobirajo že od leta i slednjih vagonov je bilo najbolj poškodovanih. Tako je drugi vagon skočil nn tender, v njega se je s silno močjo naletel tretji tako, da so sc at ene prvega vdrle. V tre*j vagon ,se jo skoraj do polovice aairLnil e^rti in v teiga peti. V oclem tran^^portu je bdlo 365 rekrutov s častniki. Ranjenih je bilo 18 vojakov, med njimi 6 težko. Enemu je bil vdrt prsni koš, drugemu so bile zprečkane nc*ge. Mrtev ni bil nihče. Strojevodja Her-fiek in kurjač Pinek sta odletela s stroja v sneg, ne da bi zadobila Amerika In Amerikanel, trd. ves. Mt M Belgrajski Biser ............ .35 Bedakova izpoved............... 1.20 UM .78 il M Balkanska Turška voji Cvetke •••••• 1922., pa pksnijo pri Osrednjem, Cmi panter ........ uradu za osiguranje delavcev, j^aaova osveta .... Preti kratkim je veliki župan divjaš je zlato ....... Č i rah", kakor smo že poročali, .skli-' letina Borocrajaka cal nujno an 1;sto, a še vedno ni Doti 1 oro€j«n dosegla uspeha. Zagrebški listi priporočajo takojšnjo ja\no humanitarno akcijo, navajajoč: če se v Zagrebu na poedrnih mavka-radah lahko Lrotsijo s t >tiscči, eel predj^ust pa bo gotovo požrl par milijonov dinarjer. ni vra'g, da bi se vsaj desetina te svote ne mogla zbrati za lačne brezposelne. Dne 21. februarja se je Stjepan kake ve-čje poškodbe. Neareča je »skore. 261ctn: brei^posekii knjigo nastala r»di slabe proge, ki je biLa v skrajno slabem stanju. Proga, Hisek-Vinkovoi je sploh menda «ia najslabših na Hn-sitsicem m je radi ?ega zagrebška železniška veški pomočnik, sunil 1. nožem dvakrat v prsa, da si konca bedno življenje. Škote. je bil prepeljan v bftliueo- m upa jo, da ffa ohranijo pri življenju! ________________.6? ..............JM .............M Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov ...................46 »ve sliki ^ Njiva, Starka —. (Meško) ......................M Mjs roka ............*...•• J| Devica Orleanska .............. jtf Duhovni Boj ................................J« Elizabeta ..........................35 fnm Bacon Trak .............^5 Narodna biblioteka: kazen. Plaveč na SavinL Čudovita zmaga ................ Berač. — Elizbetha, angleška kraljica .......................... Emanuel, lovčcv hin. — Berač .. Svitoslav...................... SpK'r ........................ Knna osveta.................. (Jpiiprai Lavdon ............... Napoleon I..................... Babica ........................ Popotniki v Arabski puščavi .... Nesrečnira .................... V gorskem zakotju ............ Za kruhom .................... Ža!ost in veselje .............. Z ognjem in mečem............ Urška Mytologija. - knjigi .... Rimska Mytologija ............ Kranjske čebelice, poezije...... Narodna knjižnica i Klike m Bele noti, — mali junak Irbranl spisi Valentin Vodnika Malenkosti .................. Moje iivljenje. (Ivan Cankar) bi ski. (Cankar) JblskL (Cankar) Trdo vezano .. >b 50 letnici Dr. Jtoeza B. Kreka J5 'oveatiee* IfabimliaBalk Tagaaa, Vsebuje 5 povesti ........ .€§ Ob tihih večerih. Trdo vezano 1.10 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Petelinov Janez (AleSovec; —. BroSlrauo ......................Jt Pariški zlatar .................. .35 Poslednji Mehikanec ............ .30 Povesti Maksim a Gerkega....... .75 Vavljiee H. Majar .......... Ji Povesti slovenskemu Ijndatva v pouk ln nbavo ............. JB Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20 Požigalee ...................... J25 rraprečanove zgodbe ............ JS5 Predržani Priiau in dresi svet- ■ibi v gramofona ............ iS .35 .35 .35 M — .35 .35 .70 1,— 1.20 .33 .70 .35 .35 1.— 4.— 1.40 .70 .35 M M JO JO .40 1.20 L50 Patrin, povesti la Iraka junaSke dobe ...................... Jt Zabavne. Bazlične, ducat .. Pet tednov v iraiaplaia. trd. na. IN Jt> JU Jt vest ....................... 12. zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji ............JO 13. zv. Boj in zmaga, invest ____ 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .................... J9 5. zv. Angelj suinjev. Braziljaka est ...................... J55 IG. zv. Zlatokopi. Pev^st...... JO 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ JO 28. zv. Preganjanje Indijskih mls- jonarjev .................... M 9. zv. Mlada mornarja. Povest JO Svitanje, roman, trdo vezano .... l.Ofl Turki pred Dunajem.............60 Trenntkl cddiha .............. .40 isnjeva Repatlca. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J55 Veliki vsevedež..................l.Q§ l rtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano ........................ .60 Zgodba Napoleonovega huzarja. — Trdo vezano ................1.80 Zidni dnevi nesrečnega kralja .00 Zadna pravda ................ .50 Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Z'ato .............. 1.00 Zločin in kazen. - Unjig«-. 1. in "J. di*I. Tri]<» vezano ............3.— Za miljoni, frdo x.-zano...........05 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 r h Irk a slovenskih p^vrsti: 7. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35 2. zv. Hudc> brezdao ............ .35 3. zv. Vesele povesti............35 4. zv. Povesti in slike...........35 5. zv. Študent naj bo. NaS vsakdanji kruh ................ .08 Zabavna knjižnica: 22 zv. Pegan in Lambergar.......75 zv. smrt.................75 4 zv. Zločinci .................75 '"i. zv. Mož z razregano duSo .... 1.25 Razne povesti in zabavne knjige za Velikonočne, božične ta novoletne ducat ...................... JS Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezne po .............. .§5 Narodna noša, ducat.......... .40 posamezne po ............ .05 Planinski pozdravi, ducat.......40 posamezne po............ .05 Panorama mesta New York .... .15 Prerokovalne karte 1.00 Igre: Dm 1.00 ?olina Solz. 3 enodejanke: svetova, dediščina, trpini »nevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JS Cyrano de Bergerar. HeoriC-na ko- medija v .">. dejanjih. Trdo vez. l.iO tV sta dia. šala v enem dejanju .35 Divji lover. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... Krivoprisežtiik. Narodna iirra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski, lgrokaz v >iirili slikiili Za križ iu svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. Zbirka ljudskih iger. . snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, čašiea kave .... 2. snopič. Izgubljen sin, V JeČl, pastlrlci ln kralji, Ljudmila, — Planšariea .................. 3. snopič. Ves talka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junašk* deklica, Sv. Boitjan, Materin blagoslov .. 5. snopič. Torki pred Dunajem, .50 .35 .30 .30 .30 Jt Jt Jt Fabjola ln Neža 8. In 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške Blejke .................... 0 snop!?. Sv. Jest; Ljubezen Marijinega otroka J* Jf JO 89 JS% JO mladino: iob sa aaladl sob, pesmice .... Dedek Je pravil, pravljica .... Mladim sreeas Narodne pripovedke, 8. svezek.. arodne pripovedke, 4. vveaek.. Jt .4t JS .40 Jt Nevljice in pripovedke aa mladino: 1. zvezek ........................Jt 2. zvezek ..................... .50 Slavček, zbirka solfilclh pesmi J5 vončeki. Zbirka pesmi aa mladino: trdo vezano ................ 1.00 Volk gpokornik in druge povesti za mladino .................... 1.00 Zbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti JO 2. zv., trdo vezano. Pripovedkb ln pesmi ...................... Jt 3. zv., trdo vezano. "Vsebuje 12 povesti ...................... JO 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po- VSBti ••••••«•**••••■>•••••• ^^ 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po- metuiike knjige a slikami: Mlada greda; pravljica a slikami Jt Pepelka; pravljica a slikami L00 Bdeča kapica; pravljica a slika- Snegnljčlea; pravljica a slikami Ut Trnoljčlea, pravljica a slikami Ut 'ajige aa alBomJa: Mladi slikar................ Snke Is pravijle ............ .78 njlge za dftaaja na s fcai ibbsI ta mi« trdo vcz;ino ...-............... j.oo liollcss. Pesmi ca mladost.....80 (ovens' Narodna lirika. Poeatje Jt fito ugank. (Oton SupanClC). _ Poezij« .......................jg9 Pesmi z notami: Atneribka slovenska Ura — Koncertne pos-mi za moSke in mešane zbore...................... 1.5g Gorski odsevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ............. .45 2. zvezek ......................45 Narodne vojaške. (Ferjančič) .... JO Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Maroltj ........ .15 Narodne pesmi Žirovnik 1- »v............................ -- **......................... JO z*......................... jjo Narodne himne in domorodne pesmi. Marolt ................ 2% Pesmarica Glazbene Matice, za ft tiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi aa ao-- ran, alt in bas 1. zvezek ......................45 'j zvezek ..... .................4fi Pianinke. (Laharnar.) Pesmi aa spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ..................... .40 i. zvezek ..................... .40 En starček je živel. Za bas solo in možki zbor .................40 Dve pesmi. 1. Za poj mi pesem dekle. 2. Škrjaneku. (Prelovec).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. — (Adamič) 1. in 2. del ...... .50 Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne pesmi. (Kosi) .. Jt Orlovske himne. CVodopivee) ... U0 Lira, sxednoSdlaka pesmarica! 1. svezek................... USt Z. zvezek.................... L2t Priložnostne pesmi ca iz^en cerkvene in društveae sla vn osti —-(13 mefianih in 3 moški aborl) Lit Nočne pesmi. (Adamič) L23 KupletL (Gram) — 1. Kranjske šege in navade .... J5 2. Učeni Mihec; Slabi časi .... Jg 3. Nesadovoljneš; To tUBJIll testssssssstvst ožlt- Slovenskl akordL (Adamič) t-^ Zbirke 22 mešanih in mofiklh zborov : 1. zvezek........................ 2. svezek........................ Mešani ta moški zbori. (Aljaš) — 1 srvezek: Domovini; Nevesti; Ne zveni mi; NaSa zveada; Ujetega ptiča tožba; Soči..............40 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj % Bogom ti planinski svet; Solskodomski mladini; Na bregu.............4t 3. zvezek: Psa lin 118; TI veselo poj; Na dan ; DIvna noč........40 4 cvezek: Cjotega ptička tožba; Zakipl duša: Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu...............40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljI žar; Z venoem tam ovenčam slavo; Triglav........ .40 fl. zvezek: Opomin k veselju; Svo-ta noč; Stražnik?; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............40 7. zvezek: Slaveček; Zaoetaliptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaSkero sprevodu: Geslo .40 8. zvewk: TI oiwčit! Jo hot! (me-fan zTO ; TI osrečit Ijo hotl (mo fkl zb.l ; Prijatelj ln senca (moSki zb.) ; Prijatelj ln senca 'meSan c»..l ; S'oJ, solnčlce stoj; Kmetskl -li^l ■•«•..«•■•■•••«•»••••««•• O. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti: Oee večni: Slovenska zemlja : Zimski dan: Večerni zvon; Zdravlce T.: Zdralvce II.;Oče večni ; Tono ftolnee .............. -t Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. L80 12 slovenski ti pesmi ca razne prilike tekom cerkvenega leta- — (Foerst*r» .................. Jt IS Tantum Ergo. (Foerater) .... .tO 13 Tantum Ergo. (Premeri) .....it Mlssa in Honcrem Caeeitlae — (Foerster* ...........................JI Ma$ne pesmi ca mešan zbor, —* (Sattner) .......................JO Slovenska sv. maša, za meSan zbor « spremljavo orgel. (Laharnar) Jt Note za citre: Slovenski citrar (Wilfant Safaran. Iiuska pečeni. — (Wilfan) ......... .25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambn- raškl zbor ln petje. (Bcjlk) .. LJt Bom Sel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... LOt Na Goreuskem je fletne. (BaJuk 1 LOt Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenBkib narodnih pesmi Note za klavir: i Ob morski obali. Valček. (Jakl> .40 1'ripoznanje. 1'olka mazurka. — (Jaki) .....................40 Srčno veselje. Polka franc. — < .laki 1 ......................40 Vesela plesalka, l'olka mazurka. (Jaki) .....................10 I.juhavno blcbelanje. 1'olka niazur. (Jnklt .....................10 Kot nekdaj v maju. Valček- — (.Jaku .....................43 Veseli hraler. Korai-ni« a. (Palmrj .45 Slovenski bisrri. Veliki narodni I »od puri. (Jaki) ............. Našim rojakom. Koračnica. (Jakit .50 Primorski odmevu lan t a zija. — (Brezniki....................^0 Orel. Koračnica. (Jaki)..........25 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpikt ............... .25 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)....................25 Edit ha. Intermezzo. (Aletter) .. .20 Slabel. Intermezzo. (Aletter)......20 At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter).................. .20 Hitter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .20 Zemljevidi: Združenih držav, veliki.......... Jt Združenih držav. Mali ....... Ji Nova Zemljevidi: Alabama, Colorado, Kansas, Kesrtacky la Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po .... J5 'jSbIJctMI t ^Dhwasai ta, Wlaesnsta, West Virginia, Ohio, New Vfrir. — vsaki po...................... .it YeHka stenska aupa Svtcp* .. BJ0 Ktrofilom Jt prilofitl tear, bodisi ▼ ffotovinl, Wxmtf Or. dar aH poitna mamkt po 1 ▼ino, "GLAS NAROD A" (Slovenlo Publishing Company) Corttendt St, Now York Na naročajte knjig, katerih ni v cenik*. Knjiga pošiljamo poftafat OLAS N'AEODA 18 MARCA 1»24 Kalif in gre&nica. (Iz zbirke "Vzhodne pravljice"). V slavo Al lah a. edinega in vsemogoč iu?*ia! V slavo proroka, mir bodi nad njim in blagoslov! V imenu sultana in emira Bagdada, kalifa vseh pravovernih in ponižnega .sluge Allaha-Ilarum-al-Ra-šitl — mi vrhovni muftij mesta Bagdada objavljamo nastopno povelje, — da bo znano vsem. Evo. kaj naiu je položil Allah v srce glasom korana: G rti ob i ja se širi po zemlji, radi razkošja, zabav in pojedin propadajo earstva, pi\>padajo države in ginejo narodi, ki so poza bili ALlaha. Mi pa hočemo, da bi puhtel oil našega m«*sta Bagdada k nebu vonj čednosti, kakor duli-t«! naši vrtovi. Zlo prihaja na svet po ženskah. One so pozabile predpise zakonov, skromnost in čednost. Obešajo nase od nog do glave dragocenosti. Nosijo oblačila, ki mi pozračna kakor pajcolan. Tn re se pokrivajo z dragocenimi tkaninami delajo to samo z namenom. d;i bi boljše izpostavile ]xv gubne krasote svojega telesa. Svoje telo, ta Allaliov stvor so spreinenile v orodje pohujšanja in greha. O l njih pohujšani vojaki izgubljajo hrabrost, trgovci bogastvo, rokodelci ljubezen do dt !n. poljedelci veselje do svojega poklica. Zato p;i siuo sklenili v svojem srcu — odtrgati kači njeno smrtonosno želo. Objavlja se v vednost vsem živečim v velikem in slavnefcn mestu BJagdadu: V.si plesi, petje in muzika je v Bagdadu prepovedana. Zabranjen je smeh. preovedane so šale. Ženske morajo hoditi z doma zavite od nog do glave v oblačila iz belega platna. Dovoljeno jim je imeti sa m o majhne odprtine za oči. da bi se. hodeč po ulicah, ne spodtika le ob moške. Vse. stare in mlade. Običaj zahteva, da prinese vsak pravovernik kalifu najboljše kar ima. tudi jaz prinesem velikemu kalifu najboljše, kar imam — svoje ple.se. Vzela je s seboj svoja najlepša oblačila in odšla na daljno pot. Ladjo, s katero se je vozila iz Aleksnndrije v Bairut. je dohitela nevihta. Vsi so izgubili glavo. Fatma-hanusn se je c-blekla kakor običajno za plese- Glejte! — so kazali nanjo prestrašeni •>otniki — ena ženska je že znorela ! Toda Fatma-lianum je odgovorila : Da bi mogel moški živeti, potrebuje sabljo, ženski pa je potrebna samo lepa obleka, vse drugo ji preskrbi moški. Fatma-ha-num je bila prav tako razumna kakor lepa. Vedela je. da je vsf* zapisano v knjigi usode. Kizmet! Ladja, se je razibila ob skalovju in je bila hL-a velike?a muf. dottfna. k. bo imela le mezince tija Tako nosj veter jeseni v ga_ gol. bo obdolžena. da je skušala (su ptj-je selitve prep(,lit.e narav. pogubni vse moške »n zaseitndco • t y zaujke Veliki muftij šcjk mesta Bagdada in takoj po ix>-jila/if ni Spal. .Sedel ie, pre.nišlie-bita s kamenjem. Tak je zakon.jV;jl () dobrodcWi jn snQval noy Izpolnjujte ga. kakor da ga je !jka/ podpisal sam kalif veliki Ilarun-al-Ra.šid Z njegovo milostjo in pooblastilom — veliki muftij mesta Bagdada, šejk Ilazif. Bobni so ropotali in trobente so donele, ko so glasniki oznanjali ta ukaz na trgih, križpotih in pri vodnjakih Bagdada — i Ji mahoma je bilo konec petja, mn-zike in plesov v veselem in razkošnem Bagdadu. Kakor da .je kuga pogledala v mesto. Postalo ie strožji od prejšnjega. Trkanje je vzbudilo njegovo po zornost. Pa ne da bi bil sam llarun-al-Rašid? Cesto po noči ne spi in rad tava po mestu. Muftij je sam cd pri vrata in odstopil ves prese ncčen in preplašen. Ženska?! Ženska? Pri meni? Pri velikem mufti ju? In to v taki obleki? Fatma-hanum se je globoko priklonila rekoč? Brat mojega očeta! Po tvoji dostojanstveni zu- ie tiho, kakor na pokopališču.j. • _ •• - - u ;' . , ,- nanjosti. po tvoji častitljivi bradi Kakor prikazni so liomle po uli- -v ... . „, , 1 ' |v:dim. da nisi navaden človek, eah ženske, zavite od nog do gla- ,, , - , . . . , , ... . , , 1 Po ogromnem biseru, ki krasi vt* v bela olWaeila m plaho so zrle . . . , .. .... , . . . . , . , tvoj turban, sodim, da vidim pred njihove oci skozi ozke odprtine. . , . , ... ly . . . . ... . f seboj velikega muftya Bagdada. 1 rgt so se izpraznili, izginil je - ,VJ.. * . , » i .častitljivega, znamenitega in pre- šlim in smeli celo ix) kavarnah so .... , „ .. rT .. " . ... . i modrega se;ka Ilazifa. Brat 1110- umolknili klepeta vi pripovedniki'- „ , ^ . . . , . . 1 11 Ijega očeta! Sprejmi me, kakor bi pravljic. . | sprejel hčer svojega brata! Dremo. V tem času pa je živela v dalj- der! — je odgovoril muftij. — ni Kairi. mestu veselja, razkošja, res sem Hazif, ljudje mi pravijo muztke, i>e^ja. plesov in jwozor-liih oblačil plesalka, po imenu Fatma — lianum — Allah ji o- šejk. a veliki vladar, kalif Hern n-al-Rašid pa mi je dal mesto velikega muftija. dasi ga ne za- prosti grehe za radost, ki jo je' služim. Sreča tvoja, da si prišla nudila ljudem! Izpolnila se ji je k meni in ne k navadnemu člove-osemnajsta spomllad. Fatma —^ku. Navaden človek bi te moral hanum je slovela med plesalkami Kaire, kairske plesalke pa so slovele med plesalkami vsega sveta. Mnogo je cula o razkošju in bogastvu vzhoda, kot največji biser na vzhodu pa je blestel v njenih mislih Bagdad. Vsi so ji pravili o slavnem kalifu Harun-al-Bašidu. Glas o r.jean .^e je dotaknil tudi njenih rožnatih ušes m Fatma-hanum je sklenila odpotovati na v^bod, v Bagdad h kalifu Hamin, ai J&ašidu, da raiveseii v&eeov po-gied a svojimi plesi. glasom mojega ukaza nemudoma poslati v ječo ali pa linč-ati. Kaj pa storiš ti z menoj ? — je vzkliknila prestrašena Fatma-hanum. Jaz? Nič. Naslajati se.hočem pri pogledu na te. Zakon je kakor pes — grizti mora druge in mahlja*i z repom pred svojimi gospodarji. Fkaz je strog, toda napisal sent ga jaz. Bodi kakor doma. hiči mojega brata. Če ho češ peti. poj, če hočeš, plesati — pteiU na, je muftij zadrhtel. Tiho! Lah-J Zasliševal sem obtoženko. je ko naju slišijo. Kaj pa če prokle-' dejal kadi. ti kadija izve. da je bila pri veli- Stokrat srečno mesto, kjer se keinu muftiju po noči ženska ... preganja Teh celo po noči _ ie O, ti dostojanstveniki! Kača ne j vzkliknil Haruai-al-ltašid, — tudi ugrizne kače, dostojanstveniki pa nam je znamo o tej zločinki. Pra-samo razmišljajo, kako bi se gri-' vil nam je oni priganjač karava-zli med seboj. Seveda, ti si lepa'ne, s katerim je prišla v fiagdad. in rad bi te vzel za prvo plesalko Napovedali smo, da jo aretirajo in harema. Toda pamet, modri ka- zdaj je tu. Pripeljite obtoženko! lif! Pamet ... Kaj če. bi poslal to j Fa.tma^anum je vstopila drhte gresnico _ h kadiju! Naj pleše iu padia pred kalifom na kolena pred njim. Ce prizna on da je Harun-al-Kušid jo je pogledal, kriva in zapove kaznovati j<>. Vemo, kdo si in vemo. da zgodi se pravica. Moj ukaz se še prihajaš iz Kaire. da bi razveselila ni nikoli uporabljal, zakon ki se L-Ui;r.. • • . • -i i" 1 kalita s svojimi plesi. Najboljše ne uporablja, pa je pes. ki ne gri- • - - _______• , ^ ^ , .... j kar lmas. si nam pruie.sla v svoji ze. No, če pa se kadi spozabi in jo priprostosti. Toda prekršila si pomilosti - da bi odpadlo želo eti uka^ veiikega muftija in prokleti kači! Mirno la.hko spi ti- morag ^ Vstali sti obtoženec čigar zločina se je|dete moje j j^j ^ ^ in udeležil sodnik. In veliki muftij j ^ pred kalif(>m. T<>< kar ui JK). gubilo velikega muftija niti mo- je napisal kadiju pismo: Veliki kadi j! K tebi. vrhovnemu sodniku Bagdada, pošiljam žensko, ki se je pregrešila proti mojemu ukazu. Kakor preišče drega kadija, ne pogubi z Allaho-v:> pomočjo niifi kalifa. In Fatiua-ha-num je začela plesati. Pri pogledu nanjo je veliki muftij še zdravnik najbolj nevarno bolezen j petal, toda tako. da bi ga slišal in se ne boji, da bi zbolel sam J kalif: O. greh! 0, greh! Ona t ep-tako preišči zločin te ženske. Saan ' (a sveti ukaz' jo poglej in oglej si tudi njene' pri pojr,cdu „aIljo jc ^ š(ipe. plese. In če spoznaš, da se je pre- tal vrhkadi toda takUj da bi grešila proti mojemu ukazu, pokliči na pomoč pravičnost. C'e pa se ti bo zdelo. da. zasluži usmiljenja, pokliči v svoje srce usmiljenje. Kajti usmiljenje je nad pravičnostjo. Pravičnost je roie- . . ' ..'. 1 mesta lepega. greha na na zemlji, domovina usmilje-' , . , spela, si v mesto surov ga slLšal kalif: O. zločin ! O, zlo-čui! Vsaka njena kretnja je vredna smrti! Kalif je gledal molče. Grešni-ea! je dejal liarun-al-Rašid, — iz Kaire, pri- I spela si v mesto surove dobrodel-. jnosti — Bagdad. Tu vlada čed-spal. Pisal je za: llost_ čednost, in ne hinavščina. nja pa je nebo Tudi kadi ni drugi" dan sklepe o razpravah, ki J "^V . . 1 1 itednost je zlato, hmavsema — pridejo na vrsto — vnaprej. —t , _ , s . . , 1 ponarejen denar. za. katerega da da bi ne mučil obtoženih s priča- v1i„u i • . ... . \ 'Allah samo kazen m pogin. Niti kovanjem obsodbe. Ko so pngna-1 - , - . ... . „ , 1 ^ lepota, niti nesreča, ki si ph ijre- Ii k njemu Fatmo-hantim m ie', i . , . nrečital i-mo ' l^'al trpela .ne morejo omehčati srca ,)iev! t pismo, je t tj . tvojih sodnikov. Krepost je su- A! Stara mrha! Sam je bržčas »a in U:imiljenie ji ni dostopno, kršil s^-oj ukaz. zdaj pa bi rad. Xt. dvigaj zaman svojih prosečih da ga kršimo tudi mi! Obrnil se rok k velLkemu muf.tilu vrhovne-je k Fatani-hantim. rekoč: Torej, mu kadiju ali k meni tvojemu ka-ti. tujka, iščeš pravičnosti in gn- j liflu Veliki muftij. kakšna je tvo-stoljubnosti. Izborno- Toda. da ti|ja obsodba te ženske, ki je prekr-postrežem s pravičnostjo, moram |šiIa tvo j SYeti ukajr . poznati vse tvoje zločine. Pleši. . „ .. . - s... 1. , veuki muftij se je p< poj in greši! Pomni eno: pred , - o ,, , - . ... „ , . dejal: Smrt! \ rhovm ki Ko pa ae je razlegel glas bob- dejal muftij sodnikom ne smeš ničesar skriva ti. Od tega je odvisna pravičnost obsodbe. Kar pa se tiče gostoljubnosti. -;e pa specijalnost sodnika. Sod ik vedno obdrži svoje goste dalje časa. kakor si žele. In v kadijevi hiši je isto n;>č ropotal boben. Veliki muftij se ni zmotil. Harun-al-Rašid tisto noč ni mogel spati in je po svoji navadi taval po bagdadskih ulicah. Srce se mu je krčilo od dolgega časa. Mar je to njegov veseli. šumni in brezskrbni Bagdad. ki naadno ni .spal pozno po noči? Zdaj se je razlegalo iz vseh hiš smrčanje. Neenkrat pa je njegovo srce zatrepetalo. Začul je glas bobna- Čudno — in vendar so igrali v liiši velikega muftija. Kmalu se je boben oglasil v kadijevi hiši.. Vse čudvito v tem čudovitem mestu. — je vzkliknil smeje se kalif. — dočim greh spi. se dobrota veseli. In napotil se je v dvorec zelo radoveden, kaj su je godilo ponoči v hiši velikega muftija in kadija. Komaj je dočakal zarjo in čim so zlati žarki vzhajajočega sobica žalil Bagdad, je odšel v levjo dvorano svojega dvorca ter sklical vrhovno sodišče. Harun-al-Rašid je sedel na prestolu. Pri njem je stal čuvar njegove časti in mogočni telesni stražnik s potegnjenim mečem. Ne desnici je sedel a-eliki muftij v čeladi z ogromnim biserom — na levici vrhovni kadij v čeladi z ogromnim rubinom. Kalif je položil roko na potegnjeni meč. rekoč: V imenu Allaha, edinega in usmiljenega. ot v ar jam vrhovno sodišče. Na bo tako pravično in usmiljeno, kaikor je Allah! Srečno mesto, ki more mirno spati, kjer zunaj bde njegovi vladarji. Nocoj je Bagdad mirno spal zato, ker niso spali radi njega trije : jay, njegov emir in kalif, moj premodri muftij in moj grozni kalif. Sestavljal sem nov ukaz, je dejal muftij. Pečal sem se z državnimi posli, je dejal kadi- In kako veselo je, kadar človek opravlja dobra de- Mtu&^oTam. kako m lahko mmaarmn la. Kakor ples se vrši vse to, je1 & T^^T^lL ji^ili R^iil^SS vzkliknil veselo Harun-al-Rašid. - I AT,n"*i *"BMqM' J- NajboU«» j% Zasliševal sau ofatožonko. j*' ^ '■J.11" poklonil in cadij ! Tvoja obsodba! Vrhovni kadi se je poklonil in dejal: Smift! Sanrt-! ,— pravim jaz. — Prekršila si sveti ukaz in zato moraš biti kamenjena tu brez ; Jlašanja. Kdo vrže prvi kamen nate? Jaz tvoj kalif. Jaz moram vreči prvi kamen, ki mi pride pod roke. Harun-al-Raškl je snel turban, odtrgal z njega ogromni biser, -lavni "veliki mogol"' in ga vrgel v Fatmo-hauum. Biser je pal k j enim nogam. Drugi si na vrsli ti! — je dejal kalif velikemu muftiju. Tvoj turban krasi diveu temno-zelen smaragd. Kako je mogoče bolje porabiti tak diven kamen, kakor da kaznuješ z njim greh? Veliki muftij je snel tr-rban. odtrgal smaragd in ga vrgel v Fatmo-hanum. Tvoja je vrsta vrhovni kadi! Surova je tvoja dolžnost in kr-vo žari ogromen rubin na tvojem turbanu. Izpolni svojo dolžnost! Kadi je snel turban, odtrgal rubin in ga vrgel. Ženska! — je dejal Harun-al-Kašid — vzemi te zaslužene kam* ne kot kazen za zločine. Ohrani Jih v spominu na milost tvojega kalifa, krepost njegovega muftija in pravičnost njegovega vrhovnega kadija. Pojdi! Od tedaj pravijo, da se je udomačil na svetu običaj, da obsip-ljejo lepe ženske z dragocenimi kamni. Sejk-Hazif, moj veliki muftij — je dejal kalif, — upam, da boš imel danes dober tek. Izpolnil sem tvoj ukaz. _JDa, toda jaz ga preklic ujm. Je preveč surov. Kako? Saj si dejal: zakon je kakor pes. Oim hujši, tembolj se ga boje. Načrti španskega diktatorja Rtvere. Pnsja steklina. * Koim .i je minulo par mesecev, i d "i ni bilo v Celju in ok iiei p:.s-Rivera upa nanovo uveljaviti izgubljeno slavo Španske. — Na- j je-a kontu uaei'. jo zanesel Že zo-rod pod sedanjo vlado si želi miru, dela, prostosti ter velik pei pes neznanega la-tnika vzgojni program, — je rekel.— General je neumorno zaposlen. v « !• v;.,. ] i i /a ..kt.:;c » p« srreui pat Je Miirir.ola Predpis ^Marmola Pre- cilje k.iL najhitrejše* mogoče in Hcr:ptlon). 2ad0voinve dobrotne da se izognemo nepotrebnemu za- varnapa smanjSevalr« maa t'l.t i., i-: ; i n J. , - ''obe spoinate, daVs ■voSemu \JaceAa 11 ju, ki je oi!«> v >nan-k lu en dolar za er. zavoj a L" ie pr»fcljet» vedno v navadi, smo zača-no pre- st . svoto M.irin -iu r«n-.iM:e.- «;;,rfi-M kinili izvrševanje tlržavljanskih r>^tis.;t. Mi. h . ; r - ... j pravic, katere se je d—daj irr- ™ Marmola FTcdntanl* Tablet (Marmola Pre»cr!ptlon Tab>^1. do zlorabljalo v številnih sluča- -Advt. jih. Svojo akcijo primerjaln i r akcijo zdravnika, ki prosi bolnika, naj počiva tekom čas;« okrevanja. Kakorliitro vru.- bolniku zadostna sila. se bo lahko /.r-pet sam lotil življen^kega boja. Oni. ki bodo čakali in bodo potr-' pe/.ljivi. dokler ne za vršimo svoje naloge, bedo imeli od tega velike dobičke. Miguel Priuio »le Rivera, i ROJAKI, NABOCAJTF. SS STA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI •LO VENSKI DNBV3JEK Y «n«T7?tKirm n-^t A a m Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor k&j ponuja; kdor kaj kupnie; kdor kaj prodaja; pr&T Tsakdo prixnava- da imaje čudovit usp«k — mali oglasi ▼ ** G1 a 1 Hirodi", Pred začetkom pomladi je najboljši čas za pošiljanje denarja v staro domovino, ker je pomoč, katero nudite Vašim sedaj, bolj izdatna nego vsako drugo dobo v letu. Zemljo in vse kar je ž njo počivalo, je treba obnoviti in obdelati, a vse to se more boljše izgotoviti z Vašo pomočjo Vsled naše dovršene organizacije Vas glede točnosti, naglosti in cene za Pošiljanje denarja lahko bolje poslužimo, nego katerakola druga banka. Našim mnogim strankam je to dobro znano, a da se tudi Vi o tem prepričate, pošljite nam Vaša naročila. or DENARNE VLOGE OBRESTUJEMO PO 4 NA LETO. ODPREMA IN DOPREMA POTNIKOV. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. Uspehi v dvafsctft dneia ali se vara pa vrne deoar. c -K M * M ¥ Nuga-Tone Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce« življenja polne možice In ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam fP®®.111 mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave- Iieali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem roskj-iajte Nusra-Tone. in izprevideli boste, kako hitro se boste ?.!oveka! Devet desetin človeških bolezni, kot ^f1;-3' revmatične bolezni, glavobol, nevraljfija. napnmer slabi tek. neprebava, vetrovi in kolcanje. zaprtje. Pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost. ne* STt^kSSTeSlSLSfJ**0* ilVČRe redke krvi je najbolj uspešno zdravilo —_ - .. -.•---------— nen-omo in fizično izdelane. Zakaj ? Ker Mrstoji x» 03mero v*inih sestavin, ki--T rJ, ■tavine. Nid več vetrov in fcolcanja. težke sape in pokritega hole-c.it Nuira-Tone dajo čudoviU stonoj-ftne tivce ter zdravo okrepčujočo spanjeT Naja-To&e obogati k«. uredi krvno eir'-ula^Uo ter priiene iarenje t®?'? hee ta jastiort v oci. Gradi močne in postavna može zdta-IVNuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev. S^i^Sf^I ' i ^fr -TC neradi. Zavit je v pripraven zavojček! Priporočili sile 23 tvoje ar za. želodec. Nuga-Tone j« (Sl-OO) dolar za .teklameaw '^^jr^^fl^y') poho mesečno zdravljenje. Vi hhkl T^^^^k^S^^-itoH!^® ** C* t*5-00^ dolarjev. Jemajf Nuga- prevzamemo rizik o. Nnga-Te —---* ■ - • • - - - — ta enaki garancij L je n« predaj pri v»ih dobrih lekarjib p« enaki ceni --- KO NAROČATE. SA POSLUŽTTE TECA KUPONA. — NATIONAL LABORATORY. S-28 ► »U S. Wabaah Av^, Ciue««o, I1L ^Cojp^-P^im. dobite prilofeno............... Lar mi poiljite. ta i t v. ali K. T. D......... ) DrŠava Ali so bolezni dedne? , -» - . :- ■ - nLASXAl^ODA 18 MARCA 1924 POMANJKANJE SRAJC V BERLINU. o (Nadaljevanje.) Knez Gregor lii ničesar riskiral- On ni sleparij — njegova žena je sleparija. In če bi se še kdaj slučajno sestala v življenju, bo zavzela ona mesto na sramotnem odru. kajti pismo, ki je spremljalo mrtvaški list, ho sežgal m živa uuša na svetu ne. more nikdar dokazati, da j«- to pismo sprejel ter ga preči t a I. Naglo je vtakni! E»lantino ptsino v tajni predal svoje pisalne mize. ozmerjal jc komornika ter mu zapoved al, aiaj se zberejo po^li v grajski kajieli. V grajski kapeli jim je svečano sporočil, da je njihova gospo dinja, kueginja Kglantina Sobo'.ej mrtva. Zastava na grajskem stolpu je bila spuščena na podrog in okna njenih bivših .soban so bila zakrita s črnim florom. V kapeli je biia razstavljena njena slika.. Krog nje, so bile palmi: it: celi kupi rož 1 o osmih dneh so siirli za-.tave. ugasnili sveče. slik<> so pa obesili na njen star prostor v Sobolevi >obi ter jo zagrnili /. debelo črno, volnato zaveso. Vse časopisje jr objavilo vrst o njeni smrti. Tudi knez je poslal svojim znancem in prijateljem običajna smrtna naznanila- Sožalje mu je le malokdo izrekel. Knez je »kleni! čakati, da minejo dnevi žalovanja. Ko te je poslavljal od carja, mu je bil slednji skoraj zabieil in zapovedal. da mora vzeti madamo de Lux. Toda on. zasleplje-nee. ni hot.*-srečuo ženite v. I*oh'ti se petro^ra jska družba ponavadi razpiši, spondadi s«- j)u snide, prežeta z norim duhom. In ljudje visoke druž-l e radi pozabljajo, posebno pa grehe in pregreške svojih sovrstnikov. l'o glavi mu je začela zopet rojiti inadama de Lux. Car mu jo jc hotel vsiliti. tod,t, one nesrečnež, se ni hotel pokoriti carjevemu povelju. Sklenil je sam pri sebi, da s** ho spkoril za vse. kar je pregreši!, da bo milostno poljubljal nogo mad^me. magari, da mu še tako trdno stopil na tilnik. Poletje jc preživel knez v Paa izu. In ko se je vrnil, mu je bilo milo.pri srcu, ker ^a je Danici spoznal ter mu ponudil v i>ozdryv mojo s tiho ročico, Fant se je bil telesno nekoliko razvil, v duševnem ozlru se je pa precej zaostal- Njegov vzgojitelj in zdravnik sta neprestano izjavljala, da ni treba ničesar oati, ter da ima fant velike duševaie zmožnosti. ^\ojih ču-tev da noče oziroma ne more izražati z besedami in zisa-menji, da je pa v slabotnem telescu čudovito čustvo, ki sc bo prej ali slej izrazilo v tej ali oni obliki. To je bilo p«;->cbno razvidno, ko je prelistoval zbirke raznih slik. Oh lepi sliki je zadooil njegov pogled neskončno blažen izraz, ee jc pa slika kaj žalostnega predstavljala, si ni mogel človek misliti večje boli in večjega sočutja kol se je izražaio iz njegovih oči. Vseh teh znamenj je bil knez Jšobolej izredno vesel, toda nasprotje in t d sinom in očetem je bilo preveliko, da bi ga. bilo mo-ro-če kdaj premostiti. Večkrat je bil knez po celo uro v njegovi suni. meneč, da se zbliža s sinom, toda vsa prizadevanja so bila brezuspešna. Knez je pest o val otroka, pa ni mislil nanj. Njegove misli so bile na petrograjskem dvoru. Neprestano je računal in ugibal, kdaj bo bil najpripravnejši čas, da vloži prošnjo. Slednjič je napočilo juti o, ko mu je časopis naznanil, da se je priselila carjeva družina v prestol no mesto. Prošnjo jc bil že napisal. S tresočo roko je uaznačil dan, p;-i-tL>nil pečat ter poslal brzega sla na pošto. Lil jc tako ia/ourjen, tla se j.- dve uri Lzprehajal, mahal s palico in govoril sam seboj nerazumljive besede. Vinivši se v svojo pisarno, je začel prelistovati časopise- Ci-tal je brezbrižno in površno, dokler se mu ni ustavil pogled ob seu-zac t jc nalili novici, ki je razburjala vse petrograj-ske dvorne kroge. Novica je oznanjala, da se bo v najkrajšem času poročila znana krasuticu, dvorna dama madaina de Lux in da bo vzela nekega i uskcgH velikega kneza. Tej zvezi so pa baje napoti velike zapreke, in vse skupaj ovija precej romantična preteklost. V z\Ci.i s tem jc omenil poročevalec nekega knežjega komer-Uika. ki sc jc poročil z neko operno pevko. Knzeu fcjoboleju so se tresle reke in bil je kot pražnja ruta. Ce se to poročilo uresniči, je \»e upanje izgubljeno. Ako je Su-bolej prekrižal carju račune, ne sme niti upati, da bi se kdaj sprijaznil žnjim. JSubuleja je stresel mraz, takoj nato so se pa pojavile potne kaplje na njegovem čelu. Vso noč ni spal, in neprestano mu je bknlila po glavi strašna misel: Ne, s carjem se ne bo mogoče pobotati. Naslednjega dne je pa časopisje objavilo drtigo novico, še hušo od prve. Madama de Lux se je poročila s carjevim adjutantom, grofom Karničevim. Soboiej je predobro vedel, da nimata niti Karuičev niti mada-ina premoženja, ln da je moral car precej globoko poseči v svojo blagajiio, da je omogočil to zvezo. Car pa ni bil posebno darežljiv ter je smrtno sovražil, ne onega, kateremu je daroval, pač pa onega, zastran katerega mu je bilo treba darovati. Knez sc jc tolai.il z mislijo, da je vse tozadevno pisarjeuje povsem navadna časnikarska flavza in da jc madanio de Lux in iiar-ničeva združila edinole čtsta in nesebična ljubezen- Prešel je dan za dnem, pa iz Petrograda ni bilo nobenega poročila. Sobolej je živel v mrzličnem razburjenju. Vedno bolj se mu je dozdevalo, da jo padel v nemilost, in da iz tega propada ni nobenega izhoda več. In ko je čakal štirinajst dni ter še ni dobil nobenega glasu iz Petrograda, je tako zbolel, da se je začel bati zdravnik najhujšega. Njegovi živci so bili uničeni, njegove tej spojitvi pridene porajajočemu se bitju, ni dedno, ampak prirojeno in pri- | vzgojeno. Kako je torej z boleznimi? Bolezen ni nikaka last not mai j več proces; odpoved funkcije, ko! je treba reagirati na dražljaj. Kar j e podeduje, .-o crgani in njih ■ funkcije. Bolezen ne podedu- i je. kakor >e ne podedujejo d raz- i tja j i in naloge. Tuberkulozo smatramo navad- ! no za dedno- Da pa otrok tuberkuloznih staršev oboli na isti bo-'ezni. se da razlagati s tem: 1. da jo je zadobj^ pred rojstvom. 'J. da je rodil sicer zdrav. a da je imel manj dflporne sile in je bil torej bolj sprejemljiv za okuže-nje kakor kdo drug. 3. da je imel spričo občevanja z bolnimi starši več prilike za okužen je in 4. da ie lrl zdrav, a se je slučajno okužil kdo drug. Kaj je tuberkuloza? Bo.*ua med organizmom in bacili (tuberbuli). Tuberkuii n i-'> sestaven del o snovne roditeljske stanicc in se torej ne morejo podedovati. Seveda je pa mogoče, da je težko bolna mati še pred porodom okužila svoje dete. Takšna bolezen »c prirojena. Tuberkul je priročna 1 iz vnanjega sveta skozi materino telo do zarodka m je mla-lemu "bitju vislil boj za življen-ski obstanek, še predno sc je to bitje zavedlo življenja. Jabolka, n. pr. podedujejo barvo, obliko, velikost, okus. vonj 'td.. ne podedujejo pa črva- A '•rv sp raje loti jabolk tega drevesa kot onega : imajo namreč -jodedovanje gotove lastnosti, ra-li katerih črvu kaj prijasjo. 'V 'Csnici so (?troei jetičnih staršev »olj dovzetni za tuberkulozo m orla zato. ker imajo bolj ozek prole-lje. Za doljo ' Vaeilrv že p->-kH>e Solui roditelji, ki jih izločajo na nilijarde. da krožijo jv» sobi m *d >ralmm in z prahom neposredno irihajajo do pljuč. Zdaj nam je x] govor na dlani; bolezen sama ii dedna, pač pa se s premajhno odpornostjo organov in funkcij oodeduje podlaga zanjo. Površen presojevalec bi utegnil :zraziti očitek. da je iskanje odgovora na -vprašanje, v koliko o a o bolezni dedne, brezpredmetno. Novo pojmovanje dednosti pa ima pred vsem to zaslugo, da pred gotovimi boleznimi ne ki onim o fatalistično tilnika. marveč da oddaljimo vse škodljive vplive in da po dednosti obremenjenga zadostno oborožimo, da bo mogel kljubovati vsem zlim učinkom. Seznam v resnici dednih bolezni pa n; tako obsežen, kako se la-jiku dozdeva. Sem spada strje-njo krvi, pro tin (ta se v 90 odstotkih slučajev prinese na jkk tomcc). barvna slepota (hi še nekateri očesni defekti), sladkorna bolezen (pri tej bolezni organizem ne razkraja iu ne izrablja sladkorja) in nekatere duševne bolezni. Pa še o teh bi se lahko reklo. da so dedne le njih podlage. Tako n. pr. barvno slep otrok šele tedaj občuti svojo bolezen, kadar se mu iz vnanjega . sveta stavi gotova naloga, gotov dražljaj, na katerega ne more povolj-no reagirati- Berlin, Nemčija. 1:5. marca- — Berlin, ki jL. iI:l višku največje družabne sezije. trpi v-led novega pomanjkanja, namreč pouiauj-kaja srajc. Številne slavil osti tekom februarja in marca so popolnoma izčrpale zalogo srajc. jx>-sebno v prodajalnah prve vrste in posledica tega je bilo neobičajno veliko število maškerad. na katerih ni treba nositi finih srajc. Prodajalci pojasnjujejo položaj s tem. da se je vršil poleg številnih privatnih in nap»l privatnih prireditev tudi veliki Avstrijski ples. katerega se je vdeleži-lo pet tisoč oseb. nadalje filmski ples. ples natakarjev ter veliki ples hotelskih uslužbencev. Vm-tc afere so izčrpale zalogo finih srajc v Berlinu. Položaj bi ne bil tako slab. če bi mogel človek, ki ima dv:» taki srajci, poslati eno v palnico ter jo dobiti nazaj v par dneh. a i likaj je treba štirinajst dni do ei;e-•jra meseca, dn st< očisti srajco Vsled tega so ljudje kupovali nove srajce. eltki je tudi povpraševanje po <"rnih plesnih oblekah, ki imajo v Berlinu svojo }M>sebno obliko. — Podjetniki >o prišti v-h-.l tega na idejo, da priredi* luaskerade. na katerih ni tndni nositi belih večernih sraje. Ravnatelj Ko«-hIer. bogat ll!'r-linČan. ki je prisostvoval preteki: teden neki taki maškeradi. bi lahko še sedaj hodil naokrog ob'»-r--n kot vagabond, če 1»L ne imel dobrih prijateljev. Ko st- jt> vrni! domov v svoji raztrgani obleki, je našel, da je njegova služinča«! pobegnila ter odneda s seboj v-e vrednosli. vključili njegovo garderobo. Šele naslednji dan je mogel dobiti denar v banki. Taki maškeradni p]e-i pa ui^o tako cenena oblika zabave kot bi človek misli!. Trije rož-ni j»j;: -stanejo štiri tlolarje- Pri vratih pa jemlje vlada tako visoke davke. da stane vstopnin-i skoro štiri dolarje pod pogojem, da traja ples le uo dveh zjutraj in ne dalj*. ROYAL- MAIL P* Jut«!. »I»di >»»bl«M— ^»ntiiju Hni NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduoa" "Orca" "Orbita" Ti uamiki so nov I ln nio;i'". k;»kš:ie - > 'le»av-"ke razmere v -tučni Ameriki Človek, ki i;e t;, .a kar:e trgovine loti bo najbrž- še precej dobro "pravil toda prvi poyr. j j:« znanje iezika Xa-vt pa v Severni. -hu:> >.!<•-.CM-V: -r-^-- j>'s •Jadran*. 1:1 izba j i" v r.'o:i"s Aires Aiii'eii-tina. je "!»j:iv!! pismo Slovenca :Vč;!!.i?i. v kači rem mladi šz-»elje-n— svari ivisc l.iu.lstvo, naj ne za-i'U-i"-.: nepremišljeno domovne, ";!,it i ve"-*.iia i/sel ie::eev živi v nove. i svetu po«I neprimerno težjimi ok.d ščinai.ii. kakor pa doma. Zlasti nevani i je izsel jevanje za one. ne znaj > tujega Špansk^i t j'-zika in Ki tudi nimajo svojcev ali p:: zair t'.vl.ienfo:, zaslužka v novc:a .-vele.. Tak; reveži p>sta-uej . obii'-aiiHi ie.-. dmo* UM.ihiij-e^i t-a:».ja. I-rkiš:^ v domovini ii k ii ne ' i l.'ii. I*, niagati pa sv p=./.ne je \ef- ne nu :*c jo. Tovarn".V;i »leb; vee zasluži v btczizjenuieui b-iirne i! 'le'avniku l:r«aiai za sv««j<« Iv.I !' •! h tC-e kaj prihra-j nit: mu; a d-lati 12. 1(J celo iS ur na d;ui. • esar bi v dLinovlui gotovo ne storil. Op--zarjam- naše ljudi na t" pis;,i . iz ;e i je: tea. ki jih kliče k previdn -N i kaji i jirepoz-io ki sanje ne pe-mntra prav nit"! Izsclj.-nišk' koml^mjat v Za-:'n-bu pa ja;\!ja: Vlaibi države >ai> v Ura/ilij: ima namen podpirati izseljevanje tujih de-lavc v v svoje I;n*je plantaž kave j s tem. tla izseljenem, kateri se ji t zde sposobni, plača, prevoz iz sta-' reja kraja d-> delodajalca. Iliiz-mere na teli plantaž di kave so — navzlic redkim povdl juim vestem, l-.i p rii lir j« jo s kake stare faz on de — tak«, da sc mora naše izseljenec v \ sake m slučaju opozoriti., da n,* velijo v Paulo, Izšel j eu-<-i imajo silno naporno delo na plantažah kave. v nezdravi klimi. ":i njihovi delodajalci — veleposestniki — iiu» «'b vsaki priliki utrgajo nr plači take svote. «3a si najmarlj'vejši delavec ne more priliran/ti ničesar, temveč m* mora celo pri gospodarju /idolžiti. Torej bodite previdni! 20. marca t Cleveland. Cherbouri m Hamburg. Mlon-kahda. Cberbo««r in iiambur«. 22, marca: Leviathan, Cherbourg; Olympic. Ch«r bourg: Rochambeau, Havr«; daxonla Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. M. marca: Bremen, Brinaa. *7. marca: DuIIo. Quo«, a. marca: l^a 8avole, Harre; Prea. Harding, Chra oourg; Orca. Cherbourg. Hamburg; Anda ola. Cherbourg. 2. aprila: Berengaria, Cherbourg; Paris, Havre. 5. aprila: Jiijestie. Chcrljourg; Tyrrhenla. Cherbourg; t,>orj;e Washington. Clu-rboury. 9. aprila: America, Cherbourg, t •2. aprila: L.«-viathan. Cherbourg; Olympic. Ch »r-ourg. Veendara. Cherbourg. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORK A do TRSTA (preko Genov«) Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem morju * našimi veličastnimi parniki, »DUILIO ----27. marca: 1. maja: 17. Juni. COLOMBO .. 16. aprila: 21. maja; 1. julija TAORMINA . .. 25. junija: ____ 4. avg. G i L' LIO CESARE 8 juti.; 16 avg.: 19 sept •Največji m najhitrejši parni k na olje -za morje. w dob ne kaLino trtij^sa razreda z 2. 4 ln C posteijumi za d- uilne ln ženske. Pri ckusnih obedih Je vino brezplačno, -a podrobnosti vpra&ajte naStga aicenta v vaSem meatu ali pa naravnoat pri nmwi mmi mm Italia-America Shipping Corporation * 1 State Street General. Agenti New York Ma4l zastopniki v Jugoslaviji: Jadranski Banka. Belgrad ln njene podružnica I see iu ANTONA KOŠIH, podoma-e* Opaldarjev i z Travnika pri 1 ;i:i-mj»i'-. Clier-iM.urg; I-res. Wilson. Trst; L^i tfavoie, 1 Ia\Te. 7. maja: A<»uii.mia, Cherbourg. 10. maja: Homeric. • Cherbourg; America. Cherbourg. 14. maja: Paris. Havre; Martha Washington, Trst; Itfrengaria. Cherbourg. msuiicHawp Edino alnktno »pomladno odplutj* OtTtiitvaa voin'B :nutta Presidente Wilson — maja: 21. jim. Martha Washington—14. maj.; 12. JulL v Dubrovnik all Trat. Zele^nfna v notrrfn>.»t imertia. Nobenih v!-wev. Vora4«jte pri bltlrajem strt-ntu alt t>ri PHELPS BROS. & CO^ 2 Wtii St.. N. Y. It.ee ANTONIJA PETKOV->KK rojena na L'ncti ]>i i Itake-ku. s. mlyda je o«Ls!a z bratom v repi»M;!:ii Hrazilijo v Južni Amer.ki. piitein jc tam poročila z nekim, k Ltereira ime je nam .neznano. Njen brat je pri-š-i od lam pred ve." leti v Zdru-/;*:•.' države iu je tukaj umrl: hiiei pa j' nekaj zavarovalnine." kater • je v>:ri zapustil Kateri bi k;.j veib-1 o njej, naj bla^o-v -1: jia/uaniti na lmlov; T.a\v-lvnce P-lkov^ek, !1G_» Adu:s.u li-.ad, Cleveland, Oltio. (l.Tis—;n VAZN0! JO^ll* C K K v K nnj .sc takoj /iflasi pri Dr. Johnu Boer v Hopkins liospitalii v lialtimore, Md. KosiiJiii Cerne, (17-18—3) Stevcr, Md. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. edini slovensko govoreči zdravnik špectjalist moških uolezni. MoJe Stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih v - 'in ker zmm slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vase bc.ezni, da vas ozdravim in vrnem mot in zdravje. Skozi 23 let »cm pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz oz SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOB je namenjen potovati v atari kraj. Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugib Btvxreh. Pojasnila, ki ram jih samoreimo dati vsled naše dolgoletne IzkuSnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo veilno le prvovrstne parali e, ki imajo kabine tudi t LII. razreda. Tndl oni ki Se niso amerilki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev tn so pripnščeni brea vsake neprllik* r to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnika ali pa a'oj ca iz Htarega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota anaža #424 novih priseljencev. Za potne stroSke taplačnj« p« na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi t dolarjih. Frank Sakser State Bank Kt Cortland! Stre«! New York Glavna zastopstva Jadranska banka. Pozor čitatelji. Cpoxorite trgovc« U o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo «dovolj ^i, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bost« ustreli Tsem Uprava "Glas Naroda" SAVKOKAB JE IZSlA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša iluatrovana izdaja. Vsebuje 308 strani, t^ Ceu% a poštnino |2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. Haw York City, H, T. r Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan« Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJA. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater* mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja. * Vse angleške besede so navedene, kako se pile* Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz t4 knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščina brez učitelja. je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, cena s poitnln* $1,50 Slovenic Publishing Company Cortlandt Street New York, V, Y