CELJE 31- JANUARJA 1980 - ŠTEVILKA 4 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN ri asilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Od juga je tu - v naravi in v naših srcih. Sonce močneje greje, nas vse pa zlasti občutki ob naglem izboljšanju zdravstvenega stanja predsednika Tita. Spoznali smo še eno lastnost našega velikega in spoštovanega voditelja - zares je grča. Seveda ob tej radosti ne smemo pozabiti na dolžnosti. Smo v novem jurišu revolucije, v boju za popolno stabilizacijo naše družbe. Razmere v svetu niso rožnate. Biti moramo močni, predvsem pa enotni. Novi tednik odpiramo tudi vašim predlogom in tudi kritičnim pripombam za vse, kar nas na tej poti utegne ovirati. Sodelujte! JURE KRAŠOVEC OBISKALI SMO KS NOVA VAS - ALKOHOL DRUŽBENO ZLO levstikovi dnevi v MOZIRJU V mozirski občini je vse nared za pričetek in najbolj- šo izvedbo prireditev letoš- njega, že petega, kulturnega tedna v počastitev sloven- skega kulturnega praznika. Ni naključje, če letošnji kulturni teden posvečajo predstavitvi šmihelskega ro- jaka, pisatelja in prevajalca, velikega imena slovenske li- [ terature Vladimirja Lev- stika. V Smihelu, njegovi rojstni ^ vasi, mu bodo odkrili spo- minsko ploščo, v Mozirju pa bodo ob pomoči in sodelova- nju Osrednje knjižnice v Ce- lju odprli Levstikovo razsta- vo. Pa tudi sicer se kaže v počastitvi Levstikovega dela in spomina velik delež celj- ske Osrednje knjižnice. Vsem osnovnošolski otro- kom je namreč namenila tu- di posebno izdajo »Levstiko- ' vi listi«. Kol uvod v kulturni teden, ki bo trajal od 8. do 15. fe- bruajja, bodo v Mozirju še to , soboto in nedeljo uprizorili člani domače dramske sekci- je Levstik - Grunovo »Gadje gnezdo«. j^g KOZJANCI NE PROSIJO VEČ, ZAHTEVAJO! Na dobro pripravljeni in učinkoviti problemski konferenci so v Kozjem razgrnili celotno problematiko zdravstvenega varstva, s katero se že lep čas vsakodnevno srečuje 4650 ljudi, ki živijo na ožjem Kozjanskem. Na konferenci so glasno povedali, da je njihovemu potrplje- nju konec. Zato niso več prosili za ureditev razmer, zahtevali so učinkovito zdravstveno pomoč. Več o tegobah zdravstvenega varstva Kozjancev berite na 2. strani. Foto: D. MEDVED šole in ozd Z RAMO OB RAMI Načrti morajo biti temei/iti Preobrazba izobraževanja je celovit in dolgoročen pro- ces. Postopno urejanje mate- rialnega položaja srednjega šolstva v Celju in osnutek programa naložb za srednje- ročno razvojno obdobje predstavljata enega izmed ukrepov za preosnovo izo- braževanja. Celotna problematika srednjega in višjega šolstva zahteva na celjskem območ-. ju usklajeno dogovarjanje in aktivnost. O tem je razprav- ljalo tudi predsedstvo občin- ske konference Socialistične zveze Celje in je o problema- tiki usmerjenega izobraževa- nja sprejelo več sklepov in stališč. Ocenilo je, da se mo- ra celjsko združeno delo bolj vključiti v usmerjeno izobra- ževanje, v priprave na refor- mo in izvajanje vsebinskih in materialnih nalog, ki jih zahteva preobrazba šolstva. Zato je predsedstvo Sociali- stične zveze predlagalo tudi več neposrednega dogovar- janja in sporazumevanja med izvajalci in porabniki. Del tovrstnih nalog morajo opraviti zainteresirane šole in organizacije združenega dela. Več dogovarjanja in skupnega reševanja proble- matike v usmerjenem izo- braževanju morajo doseči izvajalci in porabniki v repu- bliški izobraževalni skupno- sti. Razvojne usmeritve, ambi- cije celjskega gospodarstva in modernizacija tehnološke opreme, terjajo neposredno dogovore med šolami in or- ganizacijami združenega de- la pri uvajanju novih izobra- ževcilnih smeri. Nujno je, da v združnem delu okrepijo kadrovsko funkcijo in pri- stopijo k dolgoročnemu na- črtovanju kadrov. MP NNNP 79 V ŽALCU m FORUMSKEGA Akcija je v občini dobro uspeia v teh dneh tudi v žalski občini dokončno ocenjujejo lanskoletno akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Beseda o tem teče na zborih kraja- nov, uličnih odborih, oziro- n^a vaških svetih v krajev- n»h skupnostih. Že na doslej »zvedenih zborih je bila enotna ugotovitev, da je po- etično mobilizacijska pri- pravljenost vseh struktur presegla vsa pričakovanja. Socialistična zveza je prev- vso skrb za politično osveščanje delovnih ljudi in "^^•^anov že v pripravah na Akcijo. Dobra je bila poveza- •^ost koordinacijskih odbo- med posameznimi dejav- niki v krajevnih skupnostih, pohvale vredna je bila osve- scenost vseh delovnih ljudi n občanov o namenu, pome- nu m vsebini akcije. Mladina n ženske so se zavzeto vklju- so t Omenimo le, da , Komisije za preskrbo v ^[ajevnih skupnostih orga- nizirale kuhanje hrane za pripadnike teritorialne obrambe pri kmetih. V pripravah na akcijo NNNP so uspeli v vseh sre- dinah ažurirati obrambne načrte, na sestankih pa so ljudi seznanili z nalogami, ki jih imamo na področju LO in DSZ. Neposredne oblike, metoda in vsebina usposab- ljanja delovnih ljudi in obča- nov v KS in TOZD ter dru- gih organizacijah in društvih so se pokazale kot zelo ko- ristne in potrebne. Velik po- men za uspeh akcije pripisu- jejo pravilni zasnovi in pri- stopu, saj so priprave na ak- cijo potekale skoraj vse leto. Izpostaviti velja veliko vlo- go, ki so jo odigrali vaški od- bori, saj so prav preko njih potekale vse oblike informi- ranja, usposabljanja in akti- viranja delovnih ljudi in ob- čanov. Tako so bile preseže- ne preživele oblike forum- skega načina dela na področ- ju SLO in DSZ. Res pa je, da je akcija opo- zorila na nekatere po- manjkljivosti, ki jih bo treba čim prej odpraviti. Opravlje- na vaja vsekakor daje neka- tera praktična izhodišča, ki jih bodo lahko koristno upo- rabili pri izdelavi oziroma iz- popolnjevanju obrambnih in varnostnih načrtov. Koncept SLO se je močno vkoreninil. občani pa so ga sprejeli za svojega kot neodtujljiv del pravic in obveznosti do naše obrambe in družbene samo- zaščite. JANEZ VEDENIK V Mariboru je bila seja koordinacijskega odbora za pripravo vlaka »Brat- stva in enotnosti«, ki bo letos, 5. junija pripeljal iz različnih srbskih občin nekdanje gostitelje slo- venskih izgnancev. Z le- tošnjim vlakom bo pre- dvidoma dopotovalo 960 srbskih prijateljev, med katerimi bodo imeli »glavno mesto« seveda ti- kmalu vlak »bratstva in enotnosti« sti, ki so med vojno ponu- dili svoje domove izgna- nim slovenskim druži- nam. Na seji koordinacijske- ga odbora so se dogovori- li o programu letošnjega vlaka, ki je začel voziti pred dvajsetimi leti in izmenično vozi vsaki dve leti Slovence v Srbijo oz. Srbe v Slovenijo. Zelja organizatorjev letošnjega vlaka je, da bi vsi, ki so bili med vojno izgnani in bodo letos sprejeli goste, le tem tudi pisali ter jih povabili. O teh vabilih naj bi obvestili tudi ustrezne Občinske konference SZDL v svojih občinah, konkretno na celjskem v Mozirju, Velenju, Šmarju, Sentjunu, Konjicah, La- škem, Žalcu in Celju. To naj vsi storijo nemudo- ma, da ne bi prišlo do ne- ljubih težav in zastojev. TONE VRABL , ____/ celje ZA VSE IN POVSOD Enoten stabiiizacijsl€i načrt v občini z objavo v tretji številki Delegatovega poročevalca, ki bo izšla te dni, prihaja predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Celje v letošnjem letu in z njim program in naloge družbenopolitičnih organi- zacij in samoupravnih orga- nov pri uresničevanju stabi- lizacijskih prizadevanj in le- tošnje občinske resolucije v javno razpravo. Gre na videz za dva dokumenta, toda v bi- stvu za enega, na katerega ovojnico bi lahko zapisali - celjski stabilizacijski pro- gram za letošnje leto. Na vidiku je torej skupna akcija občinske skupščine in občinskih družbenopolitič- nih organizacij, ki opredelju- je ne samo naloge na gospo- darskem in družbenem po- dročju, marveč tudi obvez- nosti za izpolnitev celotnega programa. Celjska občina sprejema torej resolucijo, ki je temelj- ni stabilizacijski dokument in izraz odločenosti, da v vsa- kem okolju in pri vsakem opravilu zagotovi vse aktiv- nosti za izpolnitev dogovor- jenih rezultatov. To pa tudi pomeni, da morajo bolj kot kdaj koli doslej zaživeti od- bori za učinkovitejše gospo- darjenje, ki bi morali delati v vsaki temeljni oziroma orga- nizaciji združenega dela, v krajevnih skupnostih, delov- ni, samoupravni in drugi skupnosti. Občinski stabili- zacijski program tudi zave- zuje sleherno skupnost, da do konca letošnjega februar- ja uskladi lastni letošnji načrt z določili občinske re- solucije in da seveda tako sprejme lastne stabilizacij- ske ukrepe. Pa ne gre samo za sprejemanje stabilizacij- skih programov, koordina- cijski odbori za učinkovitej- še gospodarjenje morajo tu- di najmanj enkrat mesečno oceniti uresničevanje spreje- tih nalog tega načrta. Gre torej za nalogo v vseh družbenih in delovnih sredi- nah, za nalogo zdajšnjega ča- sa, za obveznost in nujnost. Gre za stabilizacijo za vse in povsod, za boljše delo dele- gatske baze, samoupravnih organov, za boljše gospodar- jenje ... To je stabihzacija. M. BOŽIC AKCIJA: INKUBATOR Skrb za zdrav razvoj naših otrok je ena osnovnih načel celovite družbene skrbi zanj, povečana skrb za zdrav razvoj v prvih dneh življenja pa nujna predpostavka. Svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Celju je skupaj s Centrom za zdravstveno vrastvo žena, v okviru katerega je pred leti nastal, poseben oddelek za neonatalno (podporo- dno) pediatrijo skupaj začel akcijo za nabavo inkubatorjev za nedonošenčke. Ti zahtevajo resnično strogo intenzivno nego in terapijo. Pri opremi in glede na zahteve sodobne neonatalne pedia- trije bi potrebovali v celjski bolnišnici več inkubatorjev. Da bi lahko nudih večjemu številu nedonošenčkov oskrbo na neonatalnem oddelku in bi jih manj pošiljali v Ljubljano, bi nujno potrebovali še dva inkubatorja. Nabavna cena sodob- nega inkubatorja pa znaša približno 250.000 dinarjev. Že lani začeta akcija ženska, se bo v letošnjem letu nada- ljevala. Vsa sredstva, ki so se do zdaj natekla, (štiri milijone in pol starih dinarjev) so se nabirala počasi, iz manjših vsot. Pošiljali so jih posamezniki in to namesto voščilnic, vencev, itd. Pred nami pa je osmi marec, kjer se bo morala ponovno izkazati naša osveščenost. In brez pridržka tudi lahko napi- šemo, da bomo ženske tiste, ki se bomo odrekle daril in zakusk v prid sohdarnostni akciji - za nabavo inkubatorjev za nedonošenčke, ki pravkar, poteka. ZDENKA STOPAR 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 4 - 31. januar 198o y šentjurju uspeli zbori krajanov v šentjurski občini so uspešni zaključili zbore krajanov, saj je bil zadnji v nedeljo dopoldne. Srečanja krajanov so povsod dobro usp>ela, saj so bili pogovori in razpra- ve tehtni in obvezujoči. Člani predsedstva sociali- stične zveze, ki so te rsiz- govore vodili, so kraja- nom razgrnili najpo- membnejše gospodarske, stabilizacijske in družbe- nopolitične razmere do- ma in v svetu. Vse te in- formacije so sprejemali krajani ha zborih z zani- manjem in odgovorno. MP okno v svet POVEZANOST Z DRUGIMI Kdaj politična šola za mednarodne odnose? Nedavno začeta javna raz- prava o odprtosti Celja v me- dnarodno delitev dela je opozorila tudi na občutno pomanjkljivo usposabljanje kadrov za delovanje na po- dročju mednarodnih od- nosov. A ne gre samo za po- slovnost, potrebno je tudi mednarodno politiko čim- bolj podružbiti, saj se ne mo- remo v nobenem primeru izogniti posledični povezavi med zunanjo in notranjo po- litiko. Zato predlaga OK SZDL točneje svet za mednarodne odnose, ki mu predseduje Ivan Seničar, ustanovitev politične šole za mednaro- dne odnose. Sola naj bi imela tri pro- grame. Takoimenovani A program bi služeil usposab- ljanju članov mladinske or- ganizacije in članom klubov OZN. Program B bi bil za usposabljanje delovnih ljudi in občanov, ki že delujejo na mednarodnem področju in to predvsem v delovnih or- ganizacijah ter v družbeno- političnih skupnostih in or- ganizacijah, C program pa predstavlja tribune o medna- rodnih aktualnih dogodkih. Podroben predlog progra- ma zajema vse, kar je potreb- no za ustanovitev takšne šo- le, oziroma stalne oblike izo- braževanja. Od organizacij- skih do vsebinskih postavk. Zdaj potekaju v Celju dogo- vori, da bi šolo čimprej usta- novili in pričeli z njenim de- lom že letošnjo jesen. Finan- cirala naj bi jo Izobraževalna skupnost, delovne organiza- cije, ki bi prijavile slušatelje in OK SZDL Celje. Vseka- kor bo potrebno dobro prou- čiti tudi vse organizacijske vidike in zahteve takšne šo- le, saj bi bila neprecenljiva škoda, če bi zaradi organiza- cijskih slabosti bili na škodi vsebina in predvsem tisti, ki jim je namenjena. D. MEDVED DEDIŠČINE ZA RODOVE Pred sedemdesetimi leti, 27. januarja 1910, se je rodil Edvard Kardelj, revolucionar, državnik, mislec, heroj in junak socialističnega dela, velik humanist Čez ne- kaj dni bo poteklo leto, odkar je smrt zaustavila nje- govo bogato snovanje. Ta izguba ni danes nič manj boleča za Slovence, Jugoslovane in za vse napredno človeštvo. Nasprotno! Vse bolj čutimo in slutimo, kako neizmerno bi nam bil potreben. V teh resnih razmerah krize v mednarodnih odnosih in naših priza- devanjih za stabilizacijo našega družbenega življenja, bi nam bil nausahljiv vrelec idej, pobud, iz razsežnosti problemov izluščenih napotkov in nam odpiral nove vidike za nenehno družbeno preobrazbo. Kot učitelj Edvard Kardelj ni nikdar stopil na učitelj- ski kateder, ker mu je to onemogočila tedanja proti- Ijudska oblast. Toda kako silovito se je zgodovina na- rogala tem oblastnikom, kajti rešen spon ozkosrčnega in tvorno omejenega učnega programa je Edvard Kar- delj spremenil v učilnico ves slovenski, kaj hitro pa tudi ves jugoslovanski prostor ter s svojim vplivom zaobsegel ves napredni svet Že njegovo prvo večje teoretično delo, »Razvoj slo- venskega narodnostnega vprašanja* je bilo zelo od- mevno in je odmevno še danes, saj predstavlja teore- tični pripomoček vsem tistim naprednim silam, ki svojo neodvisnost povezujejo s cilji narodnostnih bo- jev. Edvard Kardelj ni bil le teoretik, ki bi ob postavljeni hipotezi ostal brezbrižen. Teorijo je nenehno preverjal v praksi, jo iz življenjskih izkušenj dopolnjeval. Drago- cenost njegove osebnosti je bila predvsem v tem, da se je poželjivo učil, daje bil potrpežljiv in zvedav posluša- lec in je znal iz najpreprostejših stavkov sogovornikov izluščiti zrno - in če ga ni bilo, ni vzrojil, marveč se ga je trudil zasejati. Razsežnost njegove ustvarjalne osebnosti je bila izredno široka. Če bi rekli, da je bil na družboslovnem področju enciklopedist, bi bil to preskromen okvir. Bil je tvorec, mislec, praktik. Nemogoče je v nekaj vrstah našteti širine njegove ustvarjalnosti. Ni področja, po- membnega za naš družbeni razvoj in za odnose v svetu, v katera bi Edvard Kardelj ne vtkal svojega duha, svojega velikega znanja in tehtajoče presoje. Bil je tvorec samoupravljanja, izredno dinamične ustavne ureditve, nove razredne vloge ZKJ, novih mednaro- dnih odnosov, predvsem politike neuvrščenosti. Z enako vnemo se je lotil vprašanja kmetijske politike, vprašanj lokalnega gospodarstva, o položaju žene v naši družbi, ekonomske politike. Vse je bilo zanj važnO in pomembno. Segal je na področje kulture, slovstva, umetnosti. Svet, ki je v novih dogodkih in razmerah postavljal mnoga vprašanja, je v Kardeljevi knjigi »Socializem in vojna* dobil korenit odgovor. Temeljna izhodišča in stališča v tem delu niso samo podlaga za našo zunajpo- litično aktivnost, marveč so z njimi prepletena te- meljna načela neuvrščenosti v boju za enakopravnost, aktivno sožitje, nevmešavanje v notranje zadeve, proti reševanju problemov s pozicije sile in pravico vsakegB naroda in narodov za sebi lastno, ekonomsko in zgodo- vinsko pogojeno pot Te dni je izšlo zadnje Kardeljevo delo »Boj za prizna- nje in neodvisnost nove Jugoslavije*, ki ga je v obliki spominov narekoval še v času, ko ga je bolečina bo- lezni pogosto prisilila v dolge odmore. Ko se soočamo s pretečimi silnicami v mednarodnih odnosih, ko svet spričo dogodkov spreletava zmrzal, je treba na vprašanje: Kaj storiti?, seči po Kardeljevih delih. To tudi delamo. To delajo tudi vsi, ki jim je kaj do ponovne otoplitve, do varnosti svobode svobodnih, do bodoče svobode nesvobodnih, do pravičnosti, hu- manih odnosov, sreče in blagostanja. V Kardeljevi dediščini je bogastva za rodove. JURE KRAŠOVEC na kozjanskem INFARKT BOLNEGA ZDRAVSTVA Sedem mesecev je Zdravstveni dom v Kozjem brez zdravnika Kozjancem je prekipelo. Leta dolgo se že otepajo s problemi neurejenega zdrav- stvenega varstva, zadnjih se- dem mesecev pa so potrpež- ljivo čakali, od kod bo prišel kak zdravnik v njihov nov Zdravstveni dom. Zdravni- ca, ki je sicer redno zaposle- na v njem, je na porodni- škem dopustu. Nadomešču- joči zdravniki pa so prihajali in odhajali. Največkrat po umiku vlaka brez voznega reda. Čeprav je bilo na vratih Zdravstvenega doma zapisa- no, da bo zdravnik ta in ta ordiniral od te do te ure, so Kozjanci navadno zaman ča- kali da se bodo vrata ordina- cije odprla. Ali pa so se odpr- la zelo, zelo pozno, tako da so nemalokrat odhajali iz Zdravstvenega doma tudi malo pred polnočjo! Potem pa - hajdi, peš domov v hrib! Toda Kozjanci so vse tego- be neurejenega zdravstvene- ga varstva potri>ežljivo pre- našali. Rešitev so si poiskali sami s tem, da so odhajali k zdravnikom v Šmarje, Celje, v Senovo, na Planino... To- da stroški njihove soudelež- be so s tem vrtoglavo nara- ščali, saj so morali temeljito plačati avtobusni ali avtomo- bilski prevoz do prvega zdravnika, izgubili so mnogo delovnih ur in časa. Izraču- nali so, da jih je enkraten obisk pri zdravniku v Seno- vem stal 255 dinarjev, v Šmarju pa krepko čez 300 di- narjev. To seveda niso mačje solze, posebej, če se jim je med potjo v zavesti hinavsko svetlikal njihov nov Zdrav- stveni dom, brez zdravnika seveda. Bolelo jih je tudi, ker je med njimi, ki živijo na ož- jem Kozjanskem, tudi tristo- tridesed borcev, večinoma starejših kot šestdeset let, potrebnih zdravstvene zašči- te. Bolelo jih je tudi, ko so slišali za mnoge primere med svojimi sosedi, ki so ne- malokrat zelo bolni, zaman čakali na zdravniško pomoč. Bolelo jih je in jezni so bili. In nezadnje - tudi njihovi otroci niso bili deležni ustrezne zdravstvene zašči- te. Z zakonom obveznih si- stematičnih pregledov osnovnošolcev šentjurski Zdravstveni dom ni oprav- ljal. Zato je Kozjancem preki- pelo. Štiri tisoč šestopetde- set jih je, ki rabijo zdravstve- no varstvo"! Urejeno zdrav- stveno varstvo. Sedaj ne pro- sijo več zanj, sedaj zahtevajo. Zahtevajo dve zdravniški ekipi v Zdravstvenem domu v Kozjem, ki bosta skrbeli za učinkovito zdravstveno var- stvo vseh njih, ki živijo in delajo v Kozjem, v Osredku, Bučah, Zagorju, v Podsredi ter Lesičnem. Zahtevajo, da ^se čimprej reši v Kozjem vprašanje lekarne, ki je bila doslej za Kozjance svojevr- sten problem. In končno za- htevajo, da občinska zdrav- stvena skupnost prouči mož- nosti za nabavo rešilnega av- tomobila v Kozjem. S svoji- mi zahtevami so seznemili vse najodgovornejše ljudi v Šmarski občini. V prvi vrsti pa tozd Zdravstvenega do- ma, ki je neposredno odgo- voren za to, da organizira in izvaja učinkovito zdravstve- no varstvo v šmarski občini, pa se je vse doslej obnašal klavrno do problema Koz- jancev. Res je sicer, da je v domu sedaj zaposlenih le enajst zdravnikov, v občini pa bi jih rabili najmanj tri- najst glede na normative, ki veljajo v Sloveniji (pa so - mimogrede - v nerazviti šmarski občini različni v škodo zavarovancev). Odgo- vornost za razrešitev proble- ma zdravstvenega kadra na Kozjanskem pa ne bodo mo- gli zaobiti tudi v Zdravstve- nem centru v Celju, za kate- rega odrivajo krepke denarje šmarski občani. Posredno, seve, skozi prispevek, ki ga plačujejo najvišje med vsemi občinami območja in ki se solidarnostno zliva v območ- ni zdravstveni skupnosti. Sicer pa na Kozjanskem zatrjujejo, da so imeli svoje- ga padarja že v 15. stoletju. Pa svojega zdravnika pred vojno, med vojno in po njej. Leta 1979 zdravnika niso imeli. Kaj pa v letu 1980? DAMJANA STAMEJCiC MARUA VIPOTNIK Najprej čestitke in naj- boljše želje ob sedemde- setletnem življenjskem jubileju. Praznik bo slavi- la v soboto, 2. februarja, praznik, ki je povezan s trdo življenjsko potjo de- lavske družine. »Življenje ni bilo rožna- to. Zahvaljujoč pridnim in skrbnim staršem smo živeli, kakor smo. Imeli smo črn kruh. O igračkah in sladicah nikoli sle- du...*, se spominja prvih let v družini, ki je imela osem otrok. Tudi njeno, že otroško dobo, je oblikovalo življe- nje okoli zabukovškega rudnika. V Zabukovici se je Marija Vipotnik tudi rodila. V rudniku je delal oče in dva brata. Bila je bitka za delo, kruh in de- lavčeve pravice, zato tudi razgibano delo v sindikal- ni organizaciji in ne na- zadnje v domači Svobodi. Tudi Marija je kmalu postala članica Svobode. To pa je še spodbudilo njeno močnejše delo na političnem področju. Svoboda je na široko od- prla vrala političnega izo- braževanja. Vrstila so se marksistična predavanja, študijski in debatni krož- ki, tu so bile knjige, ki so odpirale okno v delavčev svet... Vso to dejavnost je usmerjala Komunistič- na partija, katere kandi- dat in članica je kaj kma- lu postala tudi Marija Vi- potnik. V tistem času, pred drugo svetovno vojno, pa je bila Partija nosilec dru- gih pomembnih akcij, ki so polno zasedale tudi Marijo Vipotnik. »Moram reči,* se znova tistih časov spominja Ma- rija Vipotnik, »da nam to delo ni bilo v breme, am- pak prijetna dolžnost In tudi zato so to najlepši spomini.* In potem vdor nemških nacistov v Jugoslavijo. Komunisti in med njimi tudi Marija Vipotnik so se umaknili v ilegalo in kmalu za tem v partizane. Toda, ko se je vračala k terenskemu delu, so jo Nemci zajeli in poslali skozi več zaporov v Ra- wensbriick. Po vojni je nadaljevala začeto delo. Spet sindika- ti in najrazličnejše druž- benopolitične organizaci- je. Tudi delo bolniške se- stre v Novem Celju in pozneje v celjski bolniš- nici. Vtem poklicu je pri- čakala upokojitev. OBRAZI DRUŽBENO VARSTVO RADIU ŠMARJE? Predsedstvo občinske konference SZDL v Šmarju pri Jelšah je dalo pobudo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, naj predla- ga skupščini občine izrek ukrepa začasnega družbene- ga varstva Radiu Šmarje. V tej delovni sredini, kjer so zaposleni le trije delavci, so se v lanskem letu namreč na- kopičile težave, ki jih bodo delavci sami le težko premo- stili. Gre namreč za težave, ki izvirajo iz neurejene sa- moupravne organiziranosti Radia, pa iz dejstva, da je ta lokalna radijska postaja tre- nutno brez ustreznega vod- stva. Nenazadnje pa določe- ne ukreF>e tena tudi dejstvo, da je Radio Šmarje »ustva- ril« v lanskem letu okoli tri tisoč dinarjev izgube, vendar točnih številk še niso ugoto- vili zaradi neurejene finanč- ne dokumentacije. DS 4-31. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 DOBRE želje TITU Med nepregledno množico telegramov, pisem, spo- ročil, ki se grmadijo ob bolniški postelji okrevajo- Lga'predsednika Tita, je brezdvomno tudi veliko takih, ki so tja prispeli iz naših krajev, kolektivov in Dosameznikov. Vsi izražajo veliko veselje ob ohra- brujočih novicah, da je zdravje Tita vsak dan bolje. Nekatere teh toplih želja uvrščamo tudi mi: dragi tovariš tito! Delovni ljudje, združeni v osnovnih organizacijah in Občinskem sindikalnem svetu zveze sindikatov Šent- jur pri Celju, pozorno spremljamo potek tvojega zdrav- ljenja. Srečni smo ob vsaki novici, da tvoje zdravljenje uspešno poteka in ti želimo, da bi čimprej okreval. Zlasti nas ponovno navdušuje tvoja velika življenjska moč, ki je lastna le tebi in s katero si vse doslej prema- goval tudi največje težave in nas uspešno vodil. Zago- tavljamo ti našo trdno odločnost, da tudi v sedanjih zaostrenih mednarodnih, političnih in gospodarskih razmerah vztrajamo na naši lastni poti, ki jo je začrtala zveza komunistov s tabo na čelu. Zavedamo se, da je naša moč in naša samostojnost odvisna predvsem od nas samih, zato si bomo v sindikatih še bolj kot doslej prizadevali za uresničitev vseh stabilizacijskih nalog in krepitev naše obrambne moči. Prepričani smo, da bomo pod tvojim vodstvom še nadalje dosledno vodili boj za napredek samoupravnega socializma pri nas, za mir ter neuvrščeno politiko v mednarodnih odnosih. Osnovne organizacije in Občinski sindikalni svet Šentjur pri Celju kaj želimo tovarišu titu S tovarišico smo se pogovarjali o tovarišu Titu. Vsak ima veliko željo, ki bi mu jo rad povedal. Anton Jeušenak: Želimo vam čimprejšnje okreva- nje, ker ste potrebni vsakemu človeku na svetu. Helena Krape j: Boril si se za nas, mi se borimo zate, da bi kmalu ozdravel. David Brusi: Čimprej pridi v Slovenske Konjice. Tomaž Adamič: Želim, da prideš skozi naše mesto, da te pozdravim. Aleš Podrgajs: Čimprej se pozdravi, da boš lahko spet koga obiskal. Renata Kerovec: Vsi nestrpno pričakujemo, da bi ozdravel in nas še dolgo vodil v mir. Sabina Rebernak: Rada bi, da bi bil zdrav. Učenci 3. a. razreda II. OŠ Slov. Konjice naš tovariš tito bo kmalu ozdravel Zelo me je prizadelo, kakor tudi vse učence naše šole in vse Jugoslovane, ko smo izvedeli, daje tovariš Tito bolan. Pred dnevi pa smo izvedeli veselo novico, da bo tovariš Tito kmalu ozdravel. Tega smo vsi zelo veseli in si želimo, da bi nas tovariš Tito vodil še dolgo let v miru in svobodi. BOGO ČAKŠ, 4. a. razred OŠ Slavko Šlander Celje dobre želje iz marijagradca Na treh zborih občanov v krajevni skupnosti Marija- gradec pri Laškem so občani razpravljali o politično- varnostnih razmerah in hkrati načrtovali razvoj svoje krajevne skupnosti v bodoče, kar so štorih ob upošte- vanju nujnih stabilizacijskih ukrepov. In ob tej prilož- nosti so enodušno sklenili sporočiti predsedniku Titu svoje tople želje za,hitro in popolno okrevanje. Šentjur, 28. januarja 1980 \_-__^ šentjur NALOGE TERJAJO Še večjo aktivnost mladih Mlade v šentjurski občini čaka v naslednjem obdobju veliko dela in nalog, pri tem pa je pomembno, da se tega mladinci zavedajo in da zato želijo dosledno uresničevati začrtani program. Prav v teh dneh se pripravljajo na sode- lovanje pri pohodu po poteh XIV. divizije, kjer bodo so- delovali v drugi etapi poho- da. Za mesec februar pri- pravljajo skupno razširjeno sejo s predsedstvom SZDL Šentjur, in sicer o mladin- skem prostovoljnem delu. Ob koncu prihodnjega mese- ca pa bodo mladi pripravili okroglo mizo o problematiki kmetijstva v šentjurški obči- ni. Tudi mesec marec bo za- polnjen s številnimi aktiv- nostmi. V tem času bodo na- mreč pripravili kviz na temo: Tito - revolucija - mir. Ude- leženci tega tekmovanja bo- do odgovarjali na vprašanja o samoupravljanju. Potem bodo v osnovnih organizaci- jah stekle tudi razprave o ko- lektivnem vodenju in odgo- vornostih v vrstah zveze so- cialistične mladine. Več po- zornosti pa bodo namenili še usmerjenemu izobraževanju in štipendijski politiki. V mesecu maju'in juniju bodo stekle še zadnje priprave na zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko 80. Seveda se bodo mladinci iz šentjur- ske občine udeležili tudi re- publiških, občinskih in lo- kalnih delovnih akcij. Ena izmed nalog, ki so si jih za- stavili v svoj program dela je tudi tesnejše sodelovanje z vrstniki iz pobratene Užičke Požege. MATEJA PODJED MINI ANKETA O ODGOVORNOSTI Kaj je to odgovornost? Do katere meje seže naše razmišljanje? Ali je predpogoj, da se lahko v družbi odgovorno obnašamo to, da smo naiorei odgovorni do sebe in do svojih dejanj? Ali smo in ali je dovolj, da smo odgovorni na svojem delovnem mestu in v kraju, kjer živimo? Ali ne zahteva naš samoupravni družbe- nopolitični sistem, da smo odgovorni vsej družbi, za vse njene pridobitve in za varstvo družbene imovine. Verjetno ne bomo dobili odgovorov na vsa vprašanja v tej kratki anketi, upamo pa, da nas bo vsaj vzpodbu- dila k razmišljanju. SLAVKA KESPRET, ŠOŠTANJ: »Ne vem, kaj bi rekla o tem. Ce bi videla, da nekdo potrebuje pomoč, bi mu gotovo pomagala. Mislim, da je v vseh nas določena mera odgovornosti, čeprav je ne pokažemo vedno, ko bi to bilo potrebno.« ZLATKA OBŽARIC, CELJE: »Upam, da je v ljudeh še čut za odgovornost, prepričana pa v to nisem. Odgo- vornost do dela? Pravkar sem se zaposlila, zato sem glede tega še optimist. Drugače pa se sama dostikrat vedem neodgovorno.« JOŽE KRIŽNIK, CELJE: »Seveda sem odgovoren. Zdi se mi čisto samoumevno, da se ljudje vedejo odgo- vorno. O tem sploh ne razmišljam.« . Zavedamo se, da nismo sami na svetu, da je pogoj za svobodno ustvarjalno delo sožitje in sloga med ljudmi. Toda morali bomo še veliko narediti. M. TRATNIK mozirje: szdl o zborih občanov Jutri, v petek, 1. februarja, bo redna seja članov pred- sedstva Občinske konference SZDL Mozirje, na kateri bo beseda tekla ne samo o pred- logu resolucije o politiki izva- janja družbenega plana obči- ne v letošnjem letu, marveč tudi o minulih zborih obča- nov v krajevnih skupnostih in zaselkih. V središču pozornosti teh zborov je bil pregled nad po- rabo sredstev, ki jih krajevne skupnosti dobivajo iz občin- skega samoprispevka. Gre za 44% tako združenih in zbra- nih sredstev, oziroma v lan- skem letu za blizu šest milijo- nov dinarjev, s katerimi so razpolagale krajevne skupno- sti v občini za uresničevanje dogovorjenih nalog. Vrh tega so na zborih oce- nili dosedanje uresničevanje srednjeročnega načrta pa tu- di smernice za sestavo sred- njeročnega načrta za nasled- nje obdobje. Zanimiva je ugotovitev, da so ti zbori občanov bolje uspeli v manjših krajevnih skupnostih, slabše pa v več- jih. M. B. vloga mladih v celju USPEH V DRUŽNEM DELU Miadi pogrešajo vzpodbude in pomoč mentorjev Osrednja tema razgovora in razprav na ponedeljko- vem drugem zasedanju ob- činske konference SZDL Celje je veljala družbenemu položaju in vlogi mladih v Celju. Naloga ZSMS je, da vpelje široke množice svojih članov v sistem socialistične demo- kracije. Da bi to dosegla, se mora mladina močneje akti- virati v socialistični zvezi de- lovnega ljudstva, v njenih or- ganih, sekcijah in svetih, kjer naj bi bili mladi bolj kot doslej navzoči kot ustvarjal- ci, udeleženi pri demokratič- nem sprejemanju priporočil, predlogov in sklepov sociali- stične zveze. . Kljub vloženim naporom pa mladi v celjski občini še vedno niso ustrezno organi- zirani v nekaterih delovnih in življenjskih sredinah. Osnovne organizacije ZSMS še niso ustanovljene v kra- jevnih skupnostih Nova vas in Gaberje. Kot organizirana oblika dela mladih pa slabo delujejo v krajevnih skupno- stih Center, Dolgo polje, Do- brna, Frankolovo, Teharje in Strmec ter v nekaterih orga- nizacijah združenega dela, kot so: Zdravstveni center Celje, Cinkarna, Libela in Metka. Mladina se mora odločneje kot doslej vključevati v druž- beni in gospodarski razvoj Celja in v izvajanje stabiliza- cijskih ukrepov. Mnogo be- sed je bilo izrečenih tudi na račun prostega časa mladih in prostorskih problemov s katerimi se srečujejo domala v vseh sredinah, čeprav je težko verjeti, da se v Celju ne da dobiti ustreznih prosto- rov za sestajanje, zabavo in tudi izobraževanje mladih. Zdi pa se, da je to problem, ki je pogojen z mentorstvom mladih. Tam, kjer ima mladi- na ob sebi svojega mentorja, aktivnost osnovnih organi- zacij poredkoma šepa. Nalog, akcij in smernic za potrditev vloge in položaja mladih v Celju je ničkoliko in mlade čaka v prihodnjem obdobju veliko resnega in odgovornega dela. Sicer pa so na ponedeljko- vem drugem zasedanju OK SZDL Celje obravnavali tudi program stabilizacijskih ukrepov v občini Celje in sprejeli program dela OK SZDL Celje. MATEJA PODJED KONFERENCE SINDIKATA V organizaciji združenega dela Ljubečna se že dalj časa pripravljajo na letne konference osnovnih organizacij sindi- kata. Tako bodo v teh dneh imeli konference v obeh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Največ pozornosti bodo na konferencah posvetili oceni dosedanjega dela in programu dela. 2e v razpravah v sindi- kalnih skupinah je bilo čutiti večjo skrb za boljše gospodar- jenje, za večjo skrb splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter družbenemu standardu. m. BRECL KORAK V PRAZNO MEGLO SVET IN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 4/53 EVROPA NA NATEZALNICI Normalizacija stikov med Egiptom in Izraelom teče k svojemu navidezne- koncu. Izraelci so v zadnjih mese- cih vrnili Egiptu del zasedenih oze- "ielj. Na Bližnjem vzhodu ni več vojne, fazen ponavljajočih se spopadov med Izraelci in libanonskimi desničarji na ^ni ter Palestinci na drugi strani na jugu Libanona. Sadat in Begin sta se te fini že devetič srečala, da bi skupaj '^peljala napol pogreznjen voz, v kate- f^ga sta se vpregla na ameriško prigo- varjanje. Dogodki v Iranu in Afgani- stanu so nekoliko zasenčili bližnjev- ^hodno bliskanje, toda le navidezno, saj kriza ostaja taka, kot je bila - to je nerešena. Nerešena kriza v vzhodnem ^clu Sredozemlja pa je vedno nevarna sama po sebi, še bolj pa, če se v f^snici ali pa v glavah politikov pove- ^nje z drugimi krizami, ki jih, na ža- '^st, ne manjka. ^^Ija še enkrat ponoviti jasno jugo- slovansko stališče do te mednarodne plečine na Bližnjem vzhodu. To stali- ce izraža realnost in nakazuje najbrž dino pot, ki pelje k miru in zdravemu sožitju v tem delu sveta. Za tak izhod o tr/ poti. Prva, Izraelci se morajo vr- z vseh zasedenih ozemelj, ki so jih okupirali leta 1967. Druga, Palestinci so kot ljudstvo subjekt mednarodnih odnosov, treba jih je torej priznati, in sicer njihovo organizacijo PLO in dr- žavnost; sedaj jih ne priznajo niti Izraelci, niti ZDA in druge zahodne ra- zvite dežele, čeprav se pri slednjih že opaža tudi drugačna politika. Tretja, vse države na tem področju, torej arab- ske, vključno tudi palestinska, ki bo prej ali slej nastala po priznanju PLO, ter izraelska naj se med seboj priznajo in naj se strpno prenašajo. Do take rešitve pa je še skoraj prav tako daleč, kot je bilo pred zbližanjem Izraela in Egipta. Glavno sporno vpra- šanje so Palestinci in bodoča Palesti- na. Na zasedenih ozemljih živi okoli 700.000 Palestincev. Ko sta Sadat in Begin splavila svojo ladjo pomiritve, je zrasla ideja o avtonomiji teh Pale- stincev oziroma tega dela Palestine. Zdaj Izrael noče o tem nič slišati, pač pa ponuja poceni ponaredke idej o av- tonomnosti. Egipt ima nekoliko dru- gačno stališče, prilagaja se Izraelu, vendar brez uspeha. Zato je tudi diplo- matska normalizacija med Izraelom in Egiptom komaj kaj več kot prazen ko- rak v meglo. Svet že dober mesec dni živi z dokaj bodečo zavestjo o tem, kaj se je zgodilo v Afganistanu. Čas sicer blaži boleči- 'ne, včasih tudi take, vendar ne vselej: dokaz so razmere na Bližnjem vzhodu, v Kampučiji in še marsikje. Poseg v Afganistan, ki je bil najbrž zadan z že- ljo, da bi prinesel pričakovane cilje na lokalni ravni, pa je pretresel celo me- dnarodno telo. Posamezni deli sveta so reagirali hitro, večina z obsodbo, ven- dar tudi obsojajoči niso reagirali ena- ko: eni z najširših vidikov in s skrbjo za svetovni mir in demokratizacijo mednarodnih odnosov - kot na primer neuvrščeni, OZN in posamezniki; dru- gi povsem z blokovskih stališč, iz skrbi za svoj prestiž in za svojo moč - kot na primer ZDA in še nekateri na Zahodu. Pa celo razviti na zahodu z Japonsko vred niso reagirali zares enako - v be- sedah že, v praktičnih potezah, to je v dejanjih, pa ne. Pri tem je na posebni natezalnici prav Zahodna Evropa. ZDA so ocenile sovjetski poseg izven vzhodnega bloka kot popolno spre- membo sovjetskih namer v svetu. V skladu s tako oceno zatrjujejo, da bodo tudi same spremenile svoj odnos do Sovjetske zveze: po njihovem je konec popuščanja napetosti, ki je svetu pri- neslo napredek na več področjih, razen na področju razorožitve; odklonile so prodajo že dogovorjenih količin žitaric Sovjetski zvezi, prodajo moderne te- hnologije, ki jo v Rusiji za svoj razvoj najbrž kar potrebujejo, vodijo pravo kampanjo za bojkot olimpijskih iger v Moskvi julija letos in drugo, predvsem povečanje vojaškega proračuna za leto 1980, utrjevanje flot po svetovnih mor- jih in seveda pritisk na zaveznike, da taki politiki sledijo. Dežele v Zahodni Evropi se v načelu strinjajo z ZDA, kapitalizem je v tem enoten. Drugo vprašanje pa je: praktično obnašanje. Popuščanje napetosti je v Evropi utr- dilo mir, predvsem z razvojem eko- nomskih odnosov. Več držav je zainte- resiranih za sovjetsko nafto in plin, hkrati pa več dežel gradi v Sovjetski zvezi velike objekte. Take stike je tež- ko zgraditi pa tudi težko prekinjati. Zaradi tega in drugih razlogov posa- mezne zahodno evropske države različ- no pristopajo v stikih s Sovjetsko zve- zo. Bistvo pa je v stališču večine neu- vrščenih dežel: obsoditi je treba vsako intervencijo, toda blokovsko zaostro- vanje ne vodi k rešitvi. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 4 - 31. januar 198o preskrba s premogom: NA ZIMO MISLI POLETI! Kaže, da bo letos dovolj le lignita Kriza pri preskrbi s pre- mogom, kakršna je bila lani jeseni, se na celjskem ob- močju ne bi smela več pono- viti. Premoga bo dovolj, le za manj kalorične vrste, pred- vsem še za lignit se bo treba odločati. Tako smo izvedeli konec minulega tedna na ti- skovni konferenci, ki so jo predvsem o preskrbi s pre- mogom sklicali v celjski Ko- vinotehni, ki je nosilec pre- skrbe s premogom v celjski občini. 2e lanske težave, ko je Ko- vinotehna dobila le približno polovico dogovorjenih koli- čin premoga, so opozorile, da bo zaradi energetske kri- ze in vse bolj izrazitega preu- smerjanja potrošnikov nazaj na tradicionalne načine ogrevanja, težav vse več. Po- trebe po premogu, še zlasti po boljših vrstah rjavih pre- mogov, so vse večje, rudniki pa jih vse težje dobavljajo. V Kovinotehni so lani imeli po- trebe za 25.000 ton premoga, dobili pa so ga le nekaj nad 60 odstotkov od te količine. Za letos so naročili 56.000 ton premogov, vendar je go- tovo, da vse količine ne bodo izdobavljene. Ocenjujejo, da bo mogoče prodati realno okoli 35.000 ton premoga. Iz velenjskega rudnika ga bo 25.000 ton, ostale količine pa bodo prišle iz zasavskih pre- mogovnikov in iz Bosne. Ker je v Celju zelo velik problem deponija premoga, ki je še vedno le provlzorič- no urejena, majhna in neu- strezna, je treba opozoriti, da bo treba na nakup premoga za prihodnjo zimo misliti že zelo zgodaj. Le pravočasen nakup bo poroštvo za to, da ne bo nove krize v oskrbi. Zato so v Kovinotehni še po- sebej opozorili na nujnost kontinuiranega in pravoča- snega nakupa premoga. Pomembno je še, da bodo vsi premogi, ki jih bo mogo- če dobiti v Celju, izmed ti- stih vrst, ki imajo manjšo vsebnost žvepla. B. S. ...NAJ GA KIDA KDOR GA HOČE! Ta posnetek je sicer res kak teden dni star. Ni pa prepozno, da bi se taki prizori ponov^ Čiščenje snega je problem, ki mu izgleda nihče več ni kos, čeprav so bile nekoč ces;^ očiščene ob večjih snežnih zametih. Toda kdo bi si belil glavo: Bog ga je dal - bog ga t vzel! V. j žalsko gospodarstvo Na področju gospodar- stva predvidevajo v letoš- njem letu v žalski občini po- rast celotnega prihodka od 7.958,025.000 na 10.186,272.000 dinarjev ali za 28 odstotkov. Realna rast družbenega proizvoda naj bi znašala osem odstotkov, kar pomeni nominalno 28 odstotkov več kot lansko le- to. Število zaposlenih se bo povečalo za 2,5 odstotke. To pomeni tudi zmanjšanje ek- stenzivnega zaposlovanja, ki je prevladovalo v prvih letih srednjeročnega obdob- ja. Na novo bi bilo tako mo- goče zaposliti le 237 delav- cev. Rast družbenega proiz- voda naj bi znašala 5 do 6 odstotkov, povprečni oseb- ni dohodki pa bi bili 7422 dinarjev. Delovne organizacije v žal- ski občini načrtujejo, da bo izvoz naraščal po stopnji 14% in da bo uvoz večji za 39 odstotkov. To pomeni, da bodo dosegle le 50 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. To se seveda ne ujema z na- VEČ POZORNOSTI IZVOZU Realni družbeni proizvod večji za 8 odstotkov logami tekočega srednjeroč- nega načrta, pa tudi z repu- bliško resolucijo ne, kjer je dan posebni poudarek ome- jevanju vseh oblik uvoza ter pospeševanju izvoza z ukre- pi tekoče ekonomske politi- ke. Sicer pa v občini načrtu- jejo naložbe v vrednosti 836,176.000 dinarjev, kar je 203 odstotke več. Prednost bodo imele naložbe, prene- šene iz lanskega leta. Gre za izgradnjo mlekarne (360,000.000), blagovnice na Polzeli (50,000.000), Name v Levcu (100,000.000), tovarne kmetijskih strojev SIP Šem- peter (290,000.000) ter novih zmogljivosti za proizvodnjo samolepilnih trakov Aero TOZD Kemija Šempeter. Z ostalimi manjšimi naložba- mi bo tako v osnovna sred- stva v tem letu vloženo več kot milijardo dinarjev. Delavci v temeljnih orga- nizacijah materialne proiz- vodnje in drugih organizacij združenega dela bodo morali pri sporazumevanju in dogo- varjanju o razporejanju ustvarjenega dohodka ter pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke skrbeti za to, da bo delež sredstev iz čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela in poslovne sklade naraščal hi- treje od rasti osebnih dohod- kov. Pa tudi za to, da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temelj- nih organizacijah počasnejša od rasti dohodka. JANEZ VEDENIK V ŠENTJURJU ZA VEČ ZNANJA Pospeševanju kmetijstva bodo v letošnjem letu v šentjurski občini namenili vehko pozornosti. Temeljna organizacija Koperacija pri Kmetijskem kombinatu v Šentjurju je za razvoj kmetijstva pripravila širok in dobro zasnovan program del in nalog. Med drugim so predvideli tudi 30 strokovnih predavanj iz petih različ- nih področij, pet strokovnih ogledov proizvodnje v drugih krajih Slovenije in pospešeno družbenopoli- tično delo v aktivih mladih zadružnikov. Tudi širjenje strokovne literature je ena izmed prio- ritetnih nalog Temeljne organizacije in Veterinarske postaje. Za uresničitev programa bodo potrebna fi- nančna sredstva v višini 1,7 milijarde dinarjev. ER ŽELEZO ZA KOSILO?! V preteklem letu je bik 278 kaznivih dejanj na po dročju gospodarskega kri- minala. Škoda seje povedi la za več kot sto odstotkom in je znašala okoli dve stati milijardi. Že nekaj let naz^ je na področju gospodarske^ ga kriminala največ poM verb, zlorabe uradnega po ložaja, ponareditev ali uni- čenja poslovnih listin, nt- dovljene trgovine, nevest nega gospodarjenja ipd. 1 precejšnji meri je prisotne tudi izkoriščanje temeljnih pravic delavcev. Tovrstm kazniva dejanja se opažaji zlasti med privatniki, kip» večujejo število zaposlenih proti predpisom in v grad- benih podjetjih, kjer zapof I ju je jo delavce iz sosednjih republik. Še vedno prevli duje nedgovoren odnos dc zaščitnih sredstev in še ve dno se delavci razporejaji na delavna mesta, za kateri niso usposobljeni. S tem f zvezi podatek, da je bilo ' preteklem letu nesreč s ho dimi poškodbami in dve i smrtnim izidom. Med delavci je marsikjf prisotna neke vrste, ^ družbo sicer škodljive, jemne solidarnosti. V temj^ iskati enega izmed vzrokoU zakaj samoupravna delav- ska kontrola ni učinkoviti Vsako delavno mesto om; bili ogroženi njihovi e/cf stenčni interesi, ali menija da je to samoumevno, ali P' se okoriščajo tudi sami. ^ d i na tem področju se p^ pletajo interesi delavcev h vodilno strukturo in obr^[ no. Direktorji si prilastif milijone, delavci pa trikii^ grame železa, >*da otroci ^ bi bili lačni. X Torej, razlika je le v teH^ da različni položaji omog^ čajo različno stopnjo prii^t ščanja in v tem, da si ne^ teri upajo več, drugi r manj. Vzpodbudno pa je, ^ med delovnimi ljudmi bolj prevladuje za vest, d^ prilaščanje družbene i^.i vine, tudi njim v škodo' ne le družbi. , VILI EINSPIE0\ celje KADRI IN STABILIZACIJA Predmet razprav na letni skupščini kadrovskih delavcev Pred dnevi so se na letni skupščini zbrali člani celj- skega društva kadrovskih delavcev. Društvo deluje že deseto leto in združuje že 134 kadrovskih delavcev. To je bilo opaziti tudi v po- ročilu o delu društva, ki ga je posredoval dosedanji pred- sednik Janez Kapun. V njem je zlasti izpostavil številne strokovne posvete, ki jih je društvo organiziralo iz potre- be po boljšem informiranju, izobraževanju in izmenjavi mnenj o mnogih perečih ka- drovskih problemih. Tako so člani društva med drugim razpravljali o preobrazbi šol- stva, o preventivnem zdrav- stvenem varstvu, o uresniče- vanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske poli- tike. Seveda pa jih čaka vrsta nalog tudi v letošnjem in pri- hodnjih letih. Tako se bodo že prihodnji mesec posvetili delu na področju stabilizaci- je. Glavno skrb bodo zlasti namenili uresničevanju ka- drovske politike in kadrova- nju v skladu s sprejetim družbenim dogovorom, izo- braževanju strokovnih ka- drov, delegatov, štipendira- nju in uresničevanju štipen- dijske politike, gibanju zapo- slovanja, usmerjenemu izo- braževanju, vrednotenju de- la in nagrajevanju. Seveda je to le del nalog, ki si jih je društvo zastavilo. Pomembna je tudi spre- memba statuta, s katero so v društvu uvedli kolektivno vodstvo. Predsedstvo druš- tva, ki ga sestavljajo Zelič Franc, Flander Jožica in Horvat Drago, bo vodil Zelič Franc iz Železarne Štore. Predsednik Izvršnega odbo- ra društva pa je Pregelj Alen- ka iz AERA. Trdno odločenost, da bodo po vseh močeh in povsod uveljavljali stabilizacijska prizadevanja so člani druš- tva kadrovskih delavcev iz- pričali tudi v pozdravni brzo- javki z najboljšimi željami predsedniku Titu. M. BRECL SLABE ŽARNICE V delovnem programu Občinske komunalne skupnosti zavzemata jav- na razsvetljava in ureje- vanje semaforjev po- membno mesto. Pri javni razsvetljavi je še veliko črnih lis, še veli- ko mest, kjer bi morale goreti luči pa niso postav- ljeni niti drogovi. Pa ne gre samo za to. Dobili smo tudi nekaj novih uličnih svetilk, predvsem v sredušču mesta in tudi drugod. Toda, z njimi so prišle tudi nekatere teža- ve. Kazale so se v po- manjkanju žarnic, oziro- ma bolje rečeno - v po- manjkanju kakovostnih žarnic. Delno so problem reševali z uvozom. Toda, tudi rezultat teh prizade- vanj ni bil takšen, kot so pričakovali. Uvožene žar- nice so bile slabe. Name- sto, da bi služile namenu povprečno po trideset dni, so gorele po največ tri do pet dni. In tudi zato večkrat mrk, navzlic le- pim stojalom, navzlic že- lji, da bi bilo svetlo in lepo. Komunalna skupnost v tej zvezi predlaga pregled stanja v javni razsvetljavi ter ureditev in izpolnitev vseh nalog, da bo ta de- javnost dosegla svoj na- men. Zavzemajo se na- mreč za uveljavitev vseh znanih standardov javne razsvetljave in zato za norme, kje bi morale go- reti močnejše žarnice, z več luksi, in kje bi zado- ščala slabša osvetlitev. Ti razponi v luksih se sučejo od osem do štirideset. S skoraj podobnimi problemi in težavami so se srečevali pri vzdrževa- nju semaforjev. To delo dobro opravlja Zavod za požarno, reševalno in te- hnično službo. Težave so in nastajajo pri nabavi svetlobnih prometnih znakov. Njihov rok doba- ve je nekaj mesecev. Si- cer pa so v teku razgovo- ri, da bi to delo v prihod- nje opravljal kolektiv Elektrosignala, ki je na koncu koncev tudi regi- striran za takšna opravila. itc ZDRU2ILI SO SREDSTVA Pomembni naložbi Libele in Kovinotehne Nekaj nad 14 milijonov di- narjev so združile delovne organizacije Elektrosignal, Libela, Kovinotehna TOZD Veleprodaja in SOZD ITC za dve pomembni naložbi v Li- beli in Kovinotehni. Kolekti- vi so se za takšno združeva- nje odločili s samoupravnim sporazumom, ki so ga podpi- sali v torek. 11 milijonov di- narjev je namenjenih naložbi Libele v posodobitev proiz- vodnje v TOZD Tovarna fi- nomehaničnih izdelkov, preostala sredstva pa Kovi- notehni za njeno naložbo v večnamenska skladišča na Zgornji Hudinji. ^ V Libeli so že stekle pri- prave na naložbo v skladišču za jekla in proizvodne pro- store za razrez jekla ter za nove delovne prostore TOZD Tovarna finomeha- ničnih izdelkov. Za to nalož- bo, ki bo veljala nad 185 mili- jonov dinarjev, so že poprej združih sredstva še EMO, izvajalci del, nekaj nad tretji- no potrebnih sredstev pa je v obliki kreditov prispevala banka. Naložba je za Celje izredno pomembna, saj bo omogočila sodobnejšo proiz- vodnjo v pomembnem tozdu Libele, pomagala pa bo tudi pri razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Ta naložba po- meni resen prispevek k preosnovi celjskega gospo- darstva. Še dražja bo naložba Kovi- notehne pri izgradnji druge faze večnamenskega skladi- šča na Zgornji Hudinji, pri naložbi torej, ki je že v teku in bo predvidoma končana do konca letošnjega septem- bra. Nova skladišča bodo Kovinotehni omogočila po- polnejšo sortiranost, ki je predpogoj za dobro preskr- bo, hkrati pa tudi sodobnej- še skladiščenje in združeva- nje vseh skladiščnih zmoglji- vosti na isti lokaciji. Naložba bo veljala domala 214 milijo- nov dinarjev, z njo pa bodo v Kovinotehni pridobili 14.400 m^ zaprtih in 4800 m^ odpr- tih, a pokritih skladiščnih površin. b. s. NOVI TEDNIK - stran 5 luče ob savinji STREHA PUŠČA.. fia novem prizidku osnovne šoie streha na novem prizidku cenovne šole v Lučah ob Sa- Si Vode ne drži. To dejstvo. In to se ni zgodilo iamo nekaj dni pred nasto- Dom zimskih počitnic, mar- več že dostikrat prej. O tem govorijo zapisniki. Govorijo oa tudi o nečem drugem. Go- vorijo o dejstvu, ne o krivcu. Tega ni. Izvajalec je delal po načrtu, načrti so bih potrje- ni.. • Krivca ni. Toda, navzlic teniu so morali 22. januarja letos tri razrede izprazniti. Skozi njihove stropove je kapljala voda. V enem pro- storu se je je nabralo za dva centimetra. In to v novem prizidku, starem okoli tri leta! Skozi streho prikaplja vo- da ponavadi tedaj, ko se na njej nabere dosti snega. Da bi zmanjšali nevarnost, so ravnatelj in učitelji vsako ju- tro zbijali s strehe, z njenega roba, ledene sveče. Toda, na strehi se je navzlic vsemu na- birala plast ledu, morda tudi zaradi segrevanja strehe od notranje strani, morda zaradi slabe izolacije, morda zaradi tega, ker je slabo prezračeva- nje pod samo kritino, ker sneg s strehe ne zdrči rad, ker je opeka hrapava, ker je streha z majhnim naklonom itd. Tako o tej napaki in ne- prijetnosti razmišljajo nava- dni ljudje, laično, ki tudi pra- vijo, da se ravne strehe ali takšne z blagim nagibom v alpskem svetu še nikoli niso uveljavile. Toda, kaj hoče- mo. Morda je nekdo menil drugače. Streha pa ne pušča samo v zimskem času, tudi ob hudih nalivih. Zaradi tega so imeh v novem prizidku stalne te- žave. Z dežjem in vodo. Se sreča, da imajo zdaj toli- ko prostorov, da izpraznitev treh razredov nižje stopnje ni predstavljala velikega ali posebnega problema. Učen- ci so se selili in delali v dru- gih prostorih, tudi v večna- menskem. Streha pušča, krivca za to dejstvo, na vsak način nepri- jetno, pa ni. Na sestanku, ki ga je zahte- valo vodstvo šole in so se ga udeležili strokovnjaki, tudi tisti, ki so sodelovali pri gradnji prizidka, so se dogo- vorili, da bo Razvojni center v Celju ocenil stanje in pred- lagal pot za rešitev, oziroma odstranitev napake. Prizidek k osnovni šoli v Lučah so zgradili s sredstvi prvega občinskega samopri- spevka. Gre torej za sredstva velike solidarnostne akcije v Gornji Savinjski dolini. Tej visoki družbeni zavesti, bi morala slediti tudi kakovost dela! V osnovni šoli v Lučah pričakujejo, da bo zdaj ko- nec temu problemu. Bo res tako? M. BOCIČ Tudi ia razred v osnovni šoli Luče so morah sprosini ^adi vode, ki je kapljala s strehe zrcalo trije v dialogu Prvi sosed: Imam limuzino! Drugi sosed: Tudi jaz in grško vino! Prvi sosed: Imam kaviar! Drugi sosed: Tudi jaz in še zlati samovar! , Prvi sosed: Imam vikend in vilo! Drugi sosed: Tudi jaz, povrh še kitajsko svilo! Prvi sosed: Imam visok položaj! Drugi sosed: Tudi jaz in še marsikaj! Prvi sosed: Imam barvni ekran! Drugi sosed: Že dolgo za nas je to vsakdan! Prvi sosed: Imam ženo neizmerne lepote! Drugi sosed: Tudi jaz in še skačem čez plote!^ Prvi sosed: Žena ima zlatnino in ekstra oblačila! Drugi sosed: Tudi moja in še uvožena ličila! Prvi sosed: Oči obrne prav grozeče! Drugi sosed: Pištolo od nekje privleče! Povprečnež: Ta dva pa ne poznata sreče! AMADEUS območje DRUGIČ V DRAGI »ŠOLI« Povečani naliupi niso izprazniti slciadišč Za nami je spet dobra šola, da ne zapišemo draga. Kdo ve, skozi koliko takšnih in podobnih šol smo že šli? To- krat, predvsem pa v času od 17. do 22. januarja, smo do- življali trenutke močne po- trošniške mrzlice. Ljudje, predvsem v mestih in industrijskih središčih, manj v drugih krajih, so naenkrat čutili potrebo po zagotovitvi domačih zalog osnovnih življenjskih arti- klov. In tako je naenkrat močno naraslo povpraševa- nje in kupovanje moke, slad- korja, testenin, olja in ma- ščob sploh, soli, konservira- ne hrane itd. Tu in tam so nekateri bolj kot so potrebo- vali kupovali tudi določene industrijske izdelke. Zanimi- vo, povpraševanje po kavi je ostalo več ali manj v okvirih normalne potrošnje. Veliko je bilo tudi povpraševanje po milu, pralnih praških in še čem. Slo je torej za kupovanje, ki je močnp prizadelo dru- žinske proračune. Od sredi- ne prejšnjega tedna se je sta- nje umirilo in v trgovinah spet živijo in delajo v nor- malnih pogojih. Trgovina je tako zdaj že drugič v razmeroma krat- kem času (prvič v sredini no- vembra lani) doživela pri- tisk, ki je bil tudi zanjo dra- gocena preizkušnja. To velja tako za trgovino na drobno, kot še posebej za prodajo na veliko. Toda, kljub nekate- rim napakam, se je trgovina izka2:ala tudi tokrat. V glav- nem se ni odločila za omeji- tev prodaje, čeprav bi se lah- ko. Le tu in tam, sicer pa zelo kratek čas, celo nekaj ur, je v nekaterih trgovinah veljala omejitev pri nabavi olja, poz- neje v vseh tudi pri nabavi soli. Toda, vse to le kratek čas. Razlogov za omejevanje prodaje namreč ni bilo. Za- loge so bile in so tolikšne, da so lahko prenesle tudi tako veliko povpraševanje. Toda, zdaj so zaloge tudi v gospo- dinjstvih, v mnogih druži- nah. Če so samo tiste, ki jim pravimo enomesečne, prav in lepo, če so večje, bodo imele nasprotni udarec na ti- ste, ki sp si jih privoščili. V tem času in na račun takšne brezglave »zagnanosti« se je upravičeno pojavila ugotovi- tev, da bodo v mnogih druži- nah imeli zdaj na policah v stanovanju namesto cvetlič- nih lončkov zavoje moke, sladkorja in še česa. Zaloge so prenesle poveča- no povpraševanje. Manjši za- stoji, kjer so sploh bili, so nastali zaradi zamud pri em- baliranju, pri dostavi blaga iz skladišč v trgovine na drob- no, torej zaradi prevozov. Za- to je pomanjkanje določenih vrst blaga trajalo le nekaj ur, na vsak način pa kratek čas. V embalirnicah in polnil- nicah so tiste dni delali brez prestanka. V dveh izinenah po dvanajst ur. Kot kaže, se bodo težave okoli nekaterih vrst embalaže poznale še ne- kaj časa. Steklenice za olje so zdaj v gospodinjstvih, na- mesto v polnilnicah. Kdaj bodo prišle nazaj? Povpraševanje po osnov- nih življenjskih in prehran- benih proizvodih je spet v normalnih tirnicah, ost^o pa je spoznanje, da je tudi ta na- kupovalna mrzlica prišla brez potrebe, V trgovinah je tudi danes, navzlic zalogam v gospo- dinjstvih, dovolj moke, slad- korja, maščob itd. M. BOŽIC poročilo o onesnaženosti zraka v mestu ceuu 1. VREMENSKA SI- TUACIJA: Območje ciklona in s tem nestalno vreme, ki je pretežni del tedna prevla- dovalo nad našimi kraji, je dokaj ugodno vplivalo na gibanje koncentracij SO2. 2. PODATKI O MERI- TVAH: 24 urne dovljene kon- centracije SO2 so se v pre- teklem tednu gibale rahlo nad dovoljenimi, vendar v dokaj ugodnih mejah za to letno obdobje. Zabele- žih nismo tudi visokih trenutnih koncentracij, ki so bile v preteklih letih zlasti pogoste v zgodnjih jutranjih urah. 3. PROGNOZA: V nadaljnih nekaj dneh na pričakujemo bistvenih sprememb kvalitete zraka. HORTIKULTURA 80: K NOVI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA . Prostorska problematika Oobiva ^alje večjo težo v razpravah zno- socialistične zveze in v organih krajev- samouprave. Priprave na sprejem pro- ^orskega plana celjske občine so nova pri- rast za demokratičen pogovor ne o zate- ^nem stanju okolja, o brezosebni in neso- '^stični urejenosti nekaterih sosesk in o °^^snaženosti ozračja ter vod. Pač pa ponu- osnove za kakovostno dogovarjanje o ^^oloških interesih, za resničnost podružb- ^^^^ovanja in urbanizma, za novo ^^Ijavitev sociahstičnega urbanizma. ^^ksteri avtorji pišejo, da socialistični te vrata za človekovo vrni- ^ k naravi. Toda to vračanje k naravi po- ^"'^So več kot le razvnemanje borbe ^^odgovornosti za biološko harmonijo. Ni va^^i!^' ^^ ^^ harmonično uglašena le nara- nas. Drugače moramo zaživeti tudi bor^ ~ družbeno in združeno, in in spontano, bolj kulturno (^g^^^no, bolj samoupravno. Bolj tako, frja biserno matico človekovega življe- ji^ l^iskhle temeljne etične vrednote, ki /jj ".^^^^r/amo in osmišljujemo v nepreki- ^ f^voluciji samoupravne družbe. komu zdi, da vprašanja načrto- i.v vin urbanizma nimajo nič skupnega s hortikulturno akcijo. Toliko bolj moramo v celotnem pro^amu hortikulturnih dejav- nosti naglasiti, kako v občini razumemo problematiko prostora, okolja, onesnaženo- sti in družbenogospodarskega razvoja. Upravičeno je kritično opozorilo, za pri- mer, da smo v Celju mnogo bolj občutljivi do slabega zraka, do biološko mrtvih vod in do poškodovanih gozdov, a precej manj do grajene strukture, do visokih in nizkih gra- denj, do komunalne infrastrukture, do pro- metnega omrežja. Grajena struktura vključno z nič več razumljivim nastajanjem spinih naselij se ostro razdvaja z arhitek- turno tradicijo Celja in s tistim, kar v občini želimo doseči. Ali nista tudi hladna, beton- ska, do kraja ekonomizirana in funkcional- na arhitektura ter pogosto kičasta, prestiž- na in samoljubna individualna gradnja ena- ko nevarna za naše okolje kot umazane vode? Kdo bo lahko odstranil, popravil ali preo- blikoval milijone ton betona ? Hortikultura 80 nas potemtakem nepri- stransko, a angažirano vabi na temeljito razčlenitev, kakšen je naš sedanji ekološki trenutek. A ne samo v ozračju, v vodah in v arhitekturi. Že na prvih pogovorih o celjski hortikulturni revoluciji smo sprejeli stali- šče, da si bomo prizadevali za trajne in dolgoročne rešitve v socialnem prostoru. Zato je hortikultura le ena izmed etap v našem demokratičnem samoosveščanju in v preustvarjanju našega družbenega življe- nja. Kaj delamo? V letu 1978 smo sprejeli družbeni dogo- vor o varstvu okolja, ki so ga podpisale organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije idr. To je bil demokratični dogovor o dolgo- ročnih in kratkoročnih ukrepih za izboljša- nje okolja. Načrt prednostnih nalog naj bi predvsem osnovne nosilce planiranja usmeril k žariščem celjskega ekološkega kriznega stanja. Dogovor naj bi mobihziral delavce in ob- čane, samoupravne, družbene in strokovne organe, organizacije združenega dela in skupnosti za čimprejšnjo izvedbo globokih in konkretnih ciljev: - odpadne vode iz industrije naj bi očisti- li do take mere, kakor zahtevajo zakonski predpisi, - zmanjšati je potrebno emisijo škodlji- vih snovi v dimnih plinih z namestitvijo ustreznih čistilnih naprav, zamenjati ener- getske vire in modernizirati posamezne te- hnološke postopke, kar naj bi Celje posto- poma preuvrstilo v III. kategorijo onesna- ženosti, - zagotoviti nove vire in zadostne količi- ne pitne in industrijske vode, - skladno s predpisi urediti higiensko in tehnično neoporečno odlaganje komunal- nih odpadkov, - obvladovati stopnjo hrupa v delovnih in bivalnih okoljih, , ^organizirano pristopiti k razšiipanju asoriimana pri zbiranju industrijskih od- padkov ter z njimi najprimerneje gospoda- riti itd. Prvi bilančni pregled uresničevanja druž- benega dogovora o varstvu okolja navaja k trezni presoji dosedanje družbene akcije. Vendar uspehi niso majhni. V zraku je manj prahu in žveplovih oksidov, v vodah ni več smrdljivih fenolov in ne strupenih cianidov. Zmanjšane so tudi koncentracije kovinskih ionov.. Strokovne službe ugotav- ljajo izboljšanje kakovosti vode v Voglajni, Hudinji in tudi Savinji. V letu 1978 so zna- šale emisije žveplovega dioksida v zraku čez 5725 ton, v zadnjem obdobju pa so manjše za okrog 660 ton. Z izgradnjo elek- trofiltrov v tovarni titanovega belila so se bistveno zmanjšale tudi emisije žveplovega trioksida. V občini gradimo sodobno odla- gališče komunalnih odpadkov, več organi- zacij združenega dela pa je že doseglo dolo- čene rezultate v zbiranju, sortiranju in pre- delavi industrijskih in drugih odpadkov. Ureditev magistralnega prometnega križa in zgrajena avtocesta ugodno vplivata na stopnjo hrupa. V prvem polletju 1980 bo vzpostavljena dopolnilna kontrolna mreža za merjenje koncentracij SO2 v zraku. Opravili smo prvo fazo izdelave katastra onesnaževalcev zraka. Čistilne naprave so namestili v štorski železarni, v Aurei, v Opekarni Ljubečna, v EMO, v Aeru, delo- ma v Cinkarni, izgrajujejo pa jih v Etolu, na Dobrni in v Metki. Zelo pomembna bo do- končna izgradnja primarnega kolektorske- ga sistema za odvajanje odpadnih voda iz mesta na centralno čistilno napravo. PIŠE: JOŽE VOLFAND 2 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 4 - 31. januar 198o družbena samozaščita ALKOHOL- DRUŽBENO ZLO Pomagaj človeku, preventivno delaj Devet umorov oziroma po- skusov umora je le eden izmed podatkov, ki sodi v področje klasičnega krimi- nala. Povedati moramo, da to nikakor ni zaskrbljujoča številka. Delavci UJV obči- ne Celje so izvedli številne preventivne akcije, kar se odraža tudi v rezultatih. Šte- vilo raziskanih primerov se je v tem letu povečalo za pet odstotkov. Raziskali so 1269 kaznivih dejanj, med kateri- mi so najpogostejše tatvine. Velikokrat smo sami krivi Opozoriti moramo na bre- zbrižnost in malomarno ob- našanje oškodovancev. Kot pojasnilo naj služi podatek, da je bilo dvestoenajst tatvin mopedov, ki so bili nezakle- njeni. Na področju ropov se je število kaznivih dejanj zmanjšalo za štirideset od- stotkov, število požigov za petdeset odstotkov, poveča- lo pa se je število spolnih na- padov na mladoletne osebe. Takih primerov je bilo pet- najst. Mladoletni prestopniki so storili 472 kaznivih dejanj. Med mladoletniki se pogosto pojavlja vandalizem in sicer iz čiste objestnosti ali kot po- sledica uživanja alkohola. Obravnavana sta bila tudi dva primera uživanja mamil, kar je bilo tokrat bolj zanimi- vo kot pojav, kakor pa resen problem. Vsi, ki ob takih pri- merih zganjajo vik in krik, naj pomislijo, kaj vse lahko povzroči alkohol, ki je dovo- ljen v neomejenih količinah. Se en podatek za opravljiv- ce: bilo je 334 sumljivih smrti in 78 samomorov. Do samomorov prihaja največ- krat zaradi bolezni, družin- skih nesoglasij in alko- holizma. No, tudi bivši za- porniki, »iz katerih nikoli ni- česar ne bo«, so odgovorni za marsikatero kaznivo dejanje. V zaporih se sicer trudijo, da bi jih usposobili za vstop v vsakdanje življenje, toda to ni dovolj, potrebni so širše družbene podpore in zaupa- nje. »Samo da teče«... Velik problem za javni red in mir predstavlja alko- holizem, ki je izvor za mnoga kazniva dejanja. Se vedno gostinci točijo alkohol pre- komerno vinjenim osebam, ne glede na posledice. Ni se potrebno mnogo spraševati, da ugotovimo, da je pri takš- nem ravnanju prisoten eko- nomski interes. Ker to ne vo- di nikamor, je UJV sklenila z gostinci dogovor, da si bodo v bodoče organizirali lastno redarsko službo. Redarji naj bi bili pripadniki narodne zaščite, ali pa posamezniki, ki imajo veliko povedati s pestmi. Vseh prekrškov v letu 1979 je bilo 3081, storilcev pa 2683. Varnostni organi so pri 1606 intevencijah in 71 asi- stencah 33-krat uporabili prisilna sredstva in le enkrat orožje. Med številnimi poh- valami je za svoje delo preje- la UJV šestindvajset pritožb. Od tega je bilo šestnajst neu- pravičenih,. ker se nekateri občani ne zavedajo, kaj je v pristojnosti milice, kaj pa v pristojnosti sodišča. Ostalih deset se je nanašalo na ne- taktično izvajanje pooblastil, kar ob obilici dela ne pomeni veliko. No, tudi občani so se 193-krat netaktično sporazu- mevali z miličniki. Številke nam nič ne pomenijo, dokler se ne prične odštevanje med našimi najbližnjimi. Na območju Celja se je zgodilo 64 prometnih nezgod s smrtnimi posledicami, v katerih je izgubilo življenje 94 oseb. Poškodovanih je bi- lo kar 54 otrok, medtem ko so štirje podlegli poškod- bam. Objektivnih težav je mnogo, toda podatek, da so 89 procentov prometnih nez- god povzročili domačini, nas obvezuje, da spregovorimo o drugih problemih. K subjek- tivnim vzrokom prištevamo prekomerno hitrost, izsilje- vanje prednosti, vožnjo pod vplivom alkohola in nepra- vilno prehitevanje. UJV ob- čine Celje je veliko storila, da bi preprečila neodgovor- no obnašanje voznikov. Ustanovili so organe za te- hnično urejanje prometa, izvedli so 78 preventivnih ukrepov na eno nesrečo, izločili so 4130 voznikov, odvzeli so 1907 vozniških do- voljenj, od tega 135 poklic- nim voznikom, izsledili so 2021 voznikov raznih motor- nih vozil brez dovoljenja in še bi lahko naštevali. Prometna varnost v regiji, kakor tudi v Sloveniji ni na zavidljivi ravni in zasluži iz- jemno pozornost vseh dejav- nikov družbene samozaščite. Vzgoja prihajajočih genera- cij je prvotnega pomena. Na- loga vrtcev, zlasti pa šol je, da mlade že v najzgodnejših letih poučijo o prometni var- nosti in ne samo to, tudi čut soodgovornosti do sočlove- ka, je kakor kaže potrebno v ljudeh šele vzgojiti. Postav- lja se vprašanje, kako to do- seči med danes že odraslimi. Vsekakor so razna boljše ali slabše organizirana predava- nja o prometni varnosti pre- malo. Odgovornost bodo morale prevzeti temelje sa- moupravne organizacije, ker je to edina pot, da bo segla razumna in človeška beseda do vsakega občana. VILI EINSPIELER Četrtek, 31. januarja ob 18: Pavel Lužan - RDECI MLIN. Abonma Kozjansko. V foyerju gledališča razstav- lja akademski slikar Dore Klemenčič-Maj. Petek, 1, februarja ob 18: Pavel Lužan - RDECI MLIN. Abonma Laško. V foyerju gledališča razstavlja akademski slikar Dore Kle- menčič-Maj. Sobota, 2. februarja ob 16: Pavel Lužan - RDECI MLIN. Abonma Šentjur. Nedelja, 3. februarja ob 10: Ivan Cankar - LEPA VI- DA. Izven. Nedelja, 3. februarja ob 19.30: A. T. Linhart - Andrej Inkret - PLAY LINHART 1780-1789.Izven. Torek, 5. februarja ob 19.30: Pavel Lužan - RDECI MLIN. Torkov abonma. v besedi in sliki V LAŠKEM IN OKOLICI VEDNO VEČ SMUČARJEV Pred letom dni je bil ustanovljen v Laškem kot sartio. stojna sekcija v okviru*druStva Partizan Laško smučarslt klub Zlatorog. Že na začetku svojega delovanja je klul sprejel program dela in si zadal temeljno usmeritev v trel smereh in sicer - smučarska šola, rekreativno smučanje ir vzgoja tekmovalcev za smučarski šport. Bartolov hrib v Marija Gradcu je s snegem oživel. Pre plavili'so ga vešči in nevešči smučarji, ki pod skrbnirt vodstvom vaditeljev in smučarskih trenerjev nabirajc znanje v smučanju. Osnovna dejavnost kluba, ki sedaj t- šteje preko 200 članov, ie razvijati množično rekreativne smučanje. ■ Nadalje bo v februarju in marcu večkrat organiziran slt^ avtobus na Kopo, kjer bodo predvsem odrasli nabiral znanje v začetnem tečaju. Klub organizira tudi treninge z; cicibane in pionirje na Kopi oziroma Rogli, torej za tiste ki že znajo smučati oziroma so že opravili tečaje. Najbrž b se dalo organizirati še kakšen tečaj za otroke, ki si n morejo privoščiti Rogle, tudi na Smohorju, kjer je sedi več kot 60 cm snega in je na razpolago tudi prenosiiii žičnica »Tomos«. j Klub uspešno sodeluje s šolskim športnin društvom nij osnovni šoli v Laškem, kar se vsekakor odraža v velikeni številu mladih udeležencev na tečaju v preteklem tednu FANTKA LAPORNK 4. HMEZADOV KViZ V soboto svečer je bil v Žalcu že četrti kviz osnovnih organizacij ZSMS SOZD Hmezad. Mladi so se pomerili^ poznavanju svojih delovnih organizacij, 60 let SKOJ, kii ture in športa. Nastopilo je devet ekip in med njimi tufl ekipi mladih Termoelektrarne Šoštanj ter JLA iz Celja. 1 dve ekipi sta osvojili tudi prvo in drugo mesto, tretje d mladinci Notranje trgovine. Na tekmovanju so se mla« izredno dobro izkazali, saj so skoraj vse ekipe pravilni odgovorile na vsa vprašanja. Pred tem so imeli mladi tud programsko konferenco, na kvizu pa je zbrane pozdravi glavni direktor SOZD Hmezad ing. Vinko Kolenc. N> sliki vidimo zmagovalno ekipo Termoelektrarne Šoštanj J. V-T. T; V ŽALCU NAGRADILI INOVATORJE Občinska raziskovalna skupnost Žalec je pred dnev podelih petim inovatorjem v občini diplome in denarne nagrade. Prejeli so jih: Milan Gostečnik, Andrej Korošec Ivan Jelen, Tone Marko in Marjan Pečovnik. Vsi so i* delovne organizacije SIP Šempeter. T. T Celjska tržnica je te dni bolj prazna. Seveda je taksn stanje tudi razumljivo, saj je precej mrzlo, tako, da bil njevkam res ni prijetno stati na odprti tržnici. Po di^ strani pa tržnico zalagajo kmetice iz okoliških krajev, 1 pa vsaj v večini v tem letnem času ne morejo ponudi drugega kot jajčka, kislo repo in zelje, kakšne mleošl, Janez Starina, Drago Kastelic, Jadranka Tomjiži- čeva. Bruno Baranovič in Ja- nez Bermež. Predstava je v celoti torej uspela obnoviti enega po- membnejših dogodkov iz na- še revolucionarne preteklo- sti, ne da bi pri tem močneje angažirala in prevzela gled^- ca, ki teh dogodkov od blizu ne pozna. SLAVKO PEZDIR »lucia lammermoor« v celju v okviru praznovanj slo- venskega kulturnega prazni- ka pripravlja celjski Zavod za kulturne prireditve tudi gostovanje ansambla ljub- ljanske Opere. Tokrat bodo uprizorili Donizzetijevo delo Lucia Lammermoor, pred- stava pa bo v SLG v ponede- ljek, 4. februarja. Sopranistka Vladka Orša- nič bo nastopila v vlogi Lu- cie, tenorist Rajko Koritnik kot Sir Edgard Ravensvvood, vlogo lorda Henrika Ashtona bo odpel baritonist Zoran Aleksandrič, basist Franc Javornik pa bo nastopil kot Rajmund Bidebent. Dirigent bo Milivoj Šurbek, zborovo- dja pa Jože Hanc. Režijo je prevzel Vladimir Ruždjak. ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKE^ MUZEJA V CEUU j razstava štefana della belle bo prirejena tudi v beogradu Junija 1978 je priredil Pokrajinski muzej v Celju ^ svoje zbirke starih grafik v Likovnem salonu razstavo 47 jedkanic italijanskega baročnega mojstra Štefana della Belle. Tem listom so bih priključeni 4 listi istega avtorja, katerih lastnik je Narodni muzej v Ljubljani. Razstava je pomenila za celjsko javnost zanimivo in! formacijo o specifičnostih celjske grafične zakladnice in o ustvarjalnih zmogljivostih renomiranega grafika 17. stoletja. Ista razstava je bila ob koncu decembra in v začetku januarja letos prirejena na povabilo Narodnega muzeja iz Ljubljane, v razstavišču Arkade. Zaradi navezanosti Štefana della Belle na grafično tvornost francoskega grafika J. Callota, so bili v koncept te razstave vklju- čeni tudi Callotovi listi— tako originaU kot stare kopije, ki jih hranita muzeja v Celju in Ljubljani. Zaradi uspešnosti in nivoja razstave v Celju in v Ljubljani je ta muzejsko likovna prireditev zbudila zanimanje celo v Beogradu, zato je že dogovorjeno, da bodo listi Štefana della Belle in J. Callota razstavljeni tudi v beograjskem Narodnem muzeju. Seveda pa bodo listom iz Slovenije priključene še grafike beo-: grajskega muzeja (6 listov Štefana della Belle in 15 I jedkanic J. Callota). j Povabilo za razstavo v Beogradu dokazuje, da gra- fične vrednote in razstavne realizacije celjskega mu- > žeja presegajo krajevne in republiške nivoje ter da se s i kvaliteto uvrščajo celo v zvezni muzejski okvir. Raz- i stava Štefana della Belle bo namreč že tretja razstava iz celjske zbirke starih grafik v Beogradu, Saj je bil že leta 1958 prav v Narodnem muzeju prikazan prvi, leta 1964 pa še drugi izbor listov v galeriji Gr^fički kolektiv. Za obe r^stavi iz Celja je pokazalo takrat beograjsko občinstvo nadpovprečno zanimanje. Posebej je treba omeniti, da bo v Beogradu izdan katalog, ki bo zajemal grafike Štefana della Belle in Jacquesa Callota in bo lahko dostojno spremljal raz- stavno prireditev »fitienne de la Belle - le clair de lune de Callot« MILENA MOSKON razstava v turističnem uradu DRAGOCENI DOKUMENTI Celjski motivi Avgusta Seebacherja Pokrajinski muzej v Celju si že dolgo prizadeva, da bi zbral čim več podatkov in ohranjenega gradiva likov- nih ustvarjalcev, ki so v pre- teklosti, zlasti še med obema vojnama delovali v Celju in njegovi okolici. Med te ustvarjalce spadajo tudi sli- karji in kiparji, ki so bili na Celjskem rojeni, so pa ustvarjali in živeU drugje. Kot take je treba omeniti An- tona Perka, Frana Tratnika, Mira Modica, Avgusta See- bacherja in še vrsto drugih, ki so s svojim delom zasluži- li, da jih predstavimo v kate- rem od celjskih razstavnih prostorov. Sedanja razstava celjskih motivov Avgusta Seebacher- ja, katero je pripravil celjski muzej, predstavlja prvo li- kovno dokumentarno temat- sko informacijo iz zbranega gradiva v smislu navedenih prizadevanj muzeja. Prvič po letu 1940 - to je po sU- karjevi smrti - so namreč javnosti prikazana Seebac- herjeva dela, ki se nanašajo na avtorjevo navezanost na Celje in na njegove zgodo-. vinsko pogojene motive. Avgust Seebacher, ki je bil rojen v Celju leta 1887, je bil učenec celjske osnovne in dijak srednje šole, slikarstva pa se je učil pri znanih munchenskih, dunajskih in graških profesorjih za likov- no umetnost. Ukvarjal se je z oljnim, pastelnim in akvarel- nim slikarstvom, bil pa je tu- di dober risar in celo resta- vrator. Zanimali so ga rsizlič- ni krajinski motivi, figurali- ka in portret, tihožitje ter ža- nrski in biblijski prizori. Že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za krajevno zgod;i vino, zlasti še za arheološki dediščino Celja. Zato je liko vnemo sodeloval pri 5t vilnih izkopavanjih in ko\,t sar dokumentiral posama ne akcije in najdbe. V nje pa je tlela želja, da bi kot i kar ovekovečil antično il srednjeveško epoho Celja i| prav zaradi teh teženj sej poglobil v grafične tehni« zlasti v izdelavo jedkanic.* dveh mapah »Celea antiqi2 et nova« z besedilom v sL venščini je prikazal v 24 or ginalnih jedkanicah zaroi^ Ijeno rekonstruirano ariii tekturo Celja in prizore; Maksimilijanove legende. Njegova likovna interprt tacija historiata celjskih gfl fov pa je bila prikazana! tretji mapi, ki je izšla šd dve leti po njegovi smrti. K( ni utegnil več zaradi oboleli sti posredovati risb v jedla nicah, so bile te, rsizen enež grafičnega originala, prilog ne kot tiskane reprodukcij Večji del svoje grafi^ ustvarjalnosti na obarvaril jedkanicah pa je Seebacbf namenil vedutnim motivo' iz Celja in Starega gradu. liko pozornost je posveo Tomšičevemu trgu, Sti^ grofiji, nekdanji mitnici, ^^ dnemu stolpu in ostalim ^ nimivim arhitektonskim jektom Celja. Na teh ved' tah je združeval dokum^- tarnost z osebno občuten^ razpoloženjem in tenko^''; nostjo za svetlobne in baf ne poudarke. Sedanja razstava v T^j stičnem uradu je priredil ki skuša opozoriti na bacherjev odnos do Cel^ Obenem pa skuša razsta^ vzpodbuditi čim večje št^j lo lastnikov Seebacherjei del, da bi s sodelovanj^ omogočili uspešno regis'' ranje likovnih uresničite^ ohranjenega opusa tega ^ torja in s tem tudi priprl njegove retrospektivne ^ stave v bodočnosti. Le na|| način bi namreč lahko oj gatili poznavanje nekda"; likovne ustvarjalnosti celjskem področju. MILENA MOSK^^ MED ODROM IN EKRANOM NEKAJ MISLI O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED SLOVENSKIMI GLEDALIŠČI, RTV IN FILMOM Igralčevo delo, danes izmerjeno na kratke vatle v gledališčih in na Kul- turnih skupnostih (Slove- nije), je povod za nenehna nezadovoljstva: pred- vsem pa je podlaga za to, da je ponudba HONO- RA^A zmerom konku- renčna! Pravi videokrati in pravi filmokrati so si že zdavnaj na jasnem: igra- lec sploh ni problem... Ni samo konkurenčna, ta ponudb^ tudi vabljiva je, vsaj toliko, da če eden zavrne ponujeno vlogo, hitro vskoči drug. Ponud- ba je skratka taka, da je zmerom zadosti »štrajk- breherjev« oziroma lažne solidarnosti. Principielno obnašanje je drago. Čiga- ve interese pravzaprav ščiti Društvo dramskih umetnikov? Igralec ima svoj domi- cil v gledališču. To biva- nje v gledališki hiši, na način dela, je zgodovin- sko priborjena pozicija, zato igralca ni mogoče vreči na cesto, pa čeprav bi njegova eksistenca v SVOBODNEM STATU- SU nemara? bila zagoto- vilo večje kvalitete... Ze- lo natanko bi veljalo pre- misliti komu bi bilo takš- no stanje v prid, pa tudi, kako izven gledališkega ansambla zagotoviti po- goje za igralčev razvoj in (razumno gospodarjenje z njegovim minulim de- lom) ... Mogoče bi bilo dobro, če bi imelo sleherno gle- dahšče tri proste garso- njere, da bi lahko medse- bojno izmenjavali igralce. Stroški za te garsonjere. bi bili kmalu armotizira- ni, če sodimo po sedanjih stroških, ki jih občasne izmenjave puščajo go- stinstvu. Poleg tega pa ne bi imel nihče vtisa, da je gledališki ansambel do- smrtna ječa in grobnica talentov. PIŠE: 8 IGOR LAMPRET Ce trdimo, da za kvali- teto igranega programa formula reelekcije, ah ge- slo vsi v svoboden status - nista bistvena, to še ne pomeni, da smo talente s socialno varnostjo, brez dela, spremenili v do- smrtne! Ne smemo pozabiti, da imajo talenti igralcev svo- je stroge, vsakodnevne in nepodkupljive sodnike v gledalcih. Vsak dan jih gledajo delegati. Igralec se je na gledali- ških vajah od pol desetih do pol dveh dopoldne in od devetnajstih do dvain- dvajsetih zvečer - naučil vse, kar uporablja na fil- mu in televiziji. Zato lah- ko mirno rečemo da ni slovenskega filma in tele- vizijskega igranega pro- grama - brez gledališča! In ker so mnogi gledalci videli igralca prvič šele na TV zaslonih ali film- skem platnu, lahko prav tako rečemo, da ne more biti slovenskih gledališč brez filma in televizije. Gledališka vaja, skušnja, pa ostaja še naprej bazič- na industrija slovenskega igranega programa. Zdaj ima igralec - kot delovno sredstvo - pri- bližno tretjino letnega sklada delovnih ur name- njenih enostavni, stro- kovni reprodukciji. Ta- krat ne nastopa kot de- lovno sredstvo, se ne ka- že, ne igra. Obnavlja svoje psihofizične sposobnosti, bere, počiv^a in gleda svo- je kolege kot gledalec. Pri urejanju njegovega druž- benoekonomskega polo- žaja gre potemtakem za DRUŽBENO ODGO- VORNO OBNAŠANJE do tega časa. Nujno je na- mreč zagotoviti objektiv- ne pogoje, da bo ta čas porabljen za to, za kar je namenjen! V tem času igralec ne more delati še vseh mogočih in nemogo- čih opravil, ki smo mu jih naštevali v teh letih, v ve- ri, da je PREMALO ZA- POSLEN! Opravil, ki smo mu jih naštevali in opravil, ki jih je počel sam. V tej dragoceni tret- jini individualnega dela, je čas za poglabljanje usposobljenosti za igra- nje v štirih medijih. Ta usposobljenost ni dana sama po sebi. Ne gre po- zabiti, da so zasedba, defi- niranje in razvoj igralca tudi strokovna vprašanja. Sistem »slovenski igra- lec«, ima samo štiriin- dvajset ur dnevno. 4-31. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 51 let dpd svoboda uboje USMERITEV V DVORANO HHed 400 vključenimi člani 180 aktivnih v zadnjih dneh januarja o se zbrali člani DPD Svo- boda »Ludvika Oblaka« v I ibojah na rednem občnem boru. Na mizah so bili raz- oorejeni beli popisani listi P pa njih obširno poročilo J, delovanju društva v lan- skem, jubilejnem letu, ko so slavili 50-Ietnico delovanja. In ^^ začetku lanske- ga jubilejnega leta načrto- vali delovni program z izpe- ljavo petdesetih prireditev, je razumljivo, da je bilo po- ročilo obširno. Zadnja lan- ska prireditev »nosi« zapo- redno številko 53, kar po- meni, da delovnega progra- ma niso samo izpolnili, am- pak tudi presegli. Upamo pa si trditi, da bi ta številka bila še večja, če bi v poroči- lo vpisali resnično vse, kar so naredili. Čeprav smo o delovanju in posameznih akcijah hboj- skih svobodašev velikokrat pisali tudi tekom lanskega leta, pa je vseeno prav, da nekoliko osvežimo spomin na njihovo dejavnost vsaj z najpomembnejšimi akcija- mi. Tako so organizirale vse občinske revije (godbe na pi- hala, tamburaši, pevski zbo- ri, narodni ansambli!), pri- pravili knjižno in likovno razstavo, več športnih tek- movanj, likovni simpozij v keramični, razstavo svojega dela v žalski veleblagovnici Nama, priredili imeniten po- kop pusta, izvedli sedmo re- vijo narodnih ansamblov, ki je lani imela kar vodilno me- sto v republiki itd. Sem je treba prišteti še vse stalne priložnostne proslave ob praznikih, sprejeme s pro- grami za upokojence, krajev- ne prireditve in drugo. Mr- no lahko zapišemo, da lan- sko praznovanje libojske Svobode ni bilo samo praz- novanje 400 registriranih čla- nov, od katerih jih je aktiv- nih več kot 180 (občnega zbora se je udeležilo 150 čla- nov), ampak praznovanje ce- lotnega kraja, saj menda ni bilo krajana, ki ne bi sodelo- val kot izvajalec ali vsaj ude- leženec. Po poročilu, ki ga je z ne- katerimi podrobnostmi do- polnil predsednik Darko Su- ler, so spregovorili tudi vo- dje ali predstavniki posa- meznih sekcij. Čeprav se pri vseh ubadajo z določenimi težavami (kadri, predvsem mladi, instrumenti, oblačila, note, prostor za vaje itd.) pa je prav tako iz vseh poročil vel veder optimizem, da bo- mo kljub težavam nadaljeva- li z začetim delom. Pri tem je najbolj karak- terističen stavek godbenika Jožeta Jančiča iz njegove razprave, ko je med drugim rekel: »Mladi, bodite aktiv- ni, kajti lep je občutek, da ne delaš samo zase!« Temu bi lahko rekli tudi motto za nadaljnje delo. V celotnem pogovoru pa skoraj ni bilo govornika, ki se ne bi s stavkom ali dvema dotaknil njihove dvorane, ki po svoji funkcionalnosti ne ustreza več. Žal vse kaže ta- ko, da se »vremena Liboj- cem še dolgo ne bodo zjasni- la«, kajti po programu bodo v žalski občini gradili kultur- ne domove najprej drugje. Prepričani pa smo, da bi od- ločneje morali iti v akcijo tu- di sami Libojčani, saj vse ka- že, da iniciative od drugod ne bo. Začeti je treba, kajti volja je, potrebe pa tudi. Poleg akcije po obnovitvi dvorane pa bo letošnje delo usmerjeno v širitev sekcij ter njihovo organizacijsko utrjevanje in kvalitetno rast. Izvolili so nov odbor, ki ga bo tudi v prihodnjem obdobju vodil Darko Šuler. TONE VRABL OPTIMIZEM KNJIŽNICE V VOJNIKU v lanskem letu je knjižnica v Vojniku zabeležila nekaj uspehov, ki so lahko vspodbudni za vse tiste, ki še omahujejo v branju in dvo- mijo v moč pisane besede ob nezmanjšanem vplivu drugih komuni- kacijskih sredstev od radia, televizije, filma itd. Knjižnica je delovala vsako sredo, soboto in nedeljo. Ko pa so ukinili izposojevalnino (pa čeprav gre za smešno majhne vsote) se je bralnost močno povečala. Na dan je prišlo v knjižnico poprečno 15 obiskovalcev, k delu pa so pridobili še eno knjižničarko, Nino 2gaj- ner, ki je začela delati v novembru. V Vojniku cenijo sodelovanje knjižnice Edvard Kardelj. Ta jim je poslala lansko leto preko 300 novih knjig, tako da jim zdaj zaradi povečanja knjižnega fonda že zmanjkuje polic. Za potrebe bralcev načrtujejo tudi ureditev čitalnice in še bolj proino izposojo, oziroma možnost prebiranja revij in leksikonov. ob jubileju DESET ŠVICARSKIH LET Adi Arzenšek v galeriji Burkartshof Najbrž v tem trenutku ni tako zelo pomembno, da je Adi s svojimi gravu- rami in miniaturami že deset let kontinuirano prisoten v Švici, ki je zna- na kot ljubiteljica, pa tudi poznavalka takšnega li- kovnega izročila. Za nas je v tem trenutku bolj važno spoznanje, da je ustvarjalec v desetletnem obdobju prišel do mno- gih stvaritvenih spoznanj in da se je kot samouk v tem času odločil tudi za samostojno in svobodnja- ško pot na področju li- kovne tvornosti. V zadnjih letih se je Adi večkrat predstavil tudi domači javnosti) pred- vsem v Savinovem raz- stavnem salonu. Če izkoriščamo prilož- nost za pisanje ob deset- letnici razstavljanja v ga- leriji Burkartshof, ki jo v Neukirchu vodi galerist Schar, moramo pač pou- dariti, da so Adijeve zad- nje ikone že dovršene li- kovne celote, kjer se z ne- zmanjšano silo prepletajo obrtno znanje, ki ga gra- vura neizprosno in brez- kompromisno zahteva in občutene poetične spro- stitve v nekaterih smelej- ših rešitvah pri oblikova- nju prostora, predvsem kompozicijske narave. Ne moremo tudi mimo barve, ki se mestoma ra- zliva v razkošnem zlatem sijaju, mestoma v prefi- njenem in vedno žlahtno hladnem srebrnem odse- vu, mestoma pa srečuje- mo kombinacije barv iz organskega sveta. Vsa kompozicijska rahločut- nost terja tudi odmerjene odnose med vsemi dru- gimi elementi, ki celotno stvaritev tudi sestavljajo. Brez dvoma lahko izobli- kujemo ugotovitev, da je Adi ravno v gravuri dose- gel največ. Njegovi obča- sni sprehodi v keramiko in grafiko so le preverja- nje določenih sposobno- sti, ki pa ne morejo bi- stveno vplivati na njego- vo osnovno dejavnost. Nekoliko drugače je pri njegovi keramiki, kjer imamo v najnovejšem ča- su, od zadnjega lanskega simpozija v Libojah mož- nost videti nove, smelejše rešitve, saj je postavil prostorsko izhodišče iz klasične okroglosti krož- nika v kvadrataste okvir- je, bližje po likovni faktu- ri slikarskemu fbrmatu, tudi izrazno smelejše v potezi z vidnim naporom, da ne bi dekorativnost prevzela prevladujoče vloge nad likovno sporo- čilnostjo. Brez dvoma je desetlet- na prisotnost jugoslovan- skega likovnika, Savinj- čana, Adija Arzenška iz Dobriše vasi vidna uve- ljavitev v deželi, ki je za njegovo likovno delo naj- bolj dovzetna. Zato so tu- di njegov jubilej počastili z izkazovanjem priznanja tistemu, ki mu gre. DRAGO MEDVED Adi Arzenšek: Vrtinec sanj, gravura 1978 Foto: V. Berk RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKbV DO LETA 1941 DOGODKI PRED OKUPACIJO Na drugi konferenci KPS v Joštovem mlinu so pravilno ocenili, da se je teror jugoslovanskega režima še povečal in da zato morajo vsi kompromitirani komunisti v ilegalo. Novi režim Cvetkovič-Maček se je nad komunisti znašal z novim nasiljem. Z Zakonom o zaščiti države jih ni bilo mogo- če več dovolj učinkovito preganjati, ker so inieli zaslombo pri vedno širšem krogu lju- di. Zato je vlada začela ustanavljati koncen- tracijska taborišča. V ta namen je ministr- ski svet 15. decembra 1939 s posebno ured- bo dodal k dvanajstemu členu zakona o zaščiti države nov člen, po katerem so mo- gle že policijske oblasti prve stopnje poši- ljati kamorkoli osebe, ki »motijo red in f^ir«. To je omogočilo policiji, da je lahko f^eposredno in brez vsakega dokazila ali obsodbe pregnala človeka v določeni kraj, 8a tam zaprla ali pa omejila gibanje. 2e 7. februarja 1940 je policija prejela v Sloveniji štiriindvajset komunistov in jih odgnala v Bilečo. Vendar se je večjemu delu vodilnih komunistov posrečilo, da so se pravočasno umaknili v ilegalo. Za njimi izdali tiralice. Na seznamu tirahce, ki jo 14. februarja 1940 poslala uprava Drav- ske banovine vsem srezkim načelstvom in J^ravam policije, so bih: Edvard Kardelj, rane Leskošek, Anton in Vida Tomšič, "oris in Dušan Kraigher, Slavko Slander, ^on Novak, Miha Marinko, ViU Vresk in tau^ ^ock. Vsi omenjeni komunisti so bili Krat v Sloveniji, skriti pod tujimi imeni v Y '"^ih stanovanjih strankinih privržencev, g ^^vnosti se nekaj časa niso pokazali, med ^ oj pa so bili povezani s kurirkami. Ven ^dhajali le zvečer ah ponoči. Celju so aretirali Milana Apiha, ki je ^ oral v Bilečo, v Savinjski dolini Rudija in druge ter jih odvedli v Ivanjico ''Uga taborišča stare Jugoslavije. na^'^^^^ se je zgodilo z mladim revolucio- '^J^rn, pesnikom Karlom Destovnikom- ^^^JUhom. Okoli 20. januarja 1941 ga je ob- •^am odseka pozvalo v Šoštanj, je nemudoma odpravil. Kajuha so f^im^ v internacijsko taborišče, s kakrš- ne skušal režim paralizirati delo parti- je. Za taborišče Medjurečje pri Ivanjici, ka- mor so z drugimi odgnali Kajuha, je bilo značilno, da internirancev niso privedli s policijo temveč z vojaškimi vpoklici na orožne vaje. Od rednih vojaških vpoklicev so se razlikovali po tem, da pozivi niso bili izdelani po vojaških imenikih, ampak po spisku sumljivih oseb, ki so jih tajno vodila vojaška okrožja in vojni odseki pri tedanjih srezkih načelstvih. Slovenska javnost je o pravih namenih oblastev bila kmalu seznanjena in odločno reagirala, ter z ogorčenjem in s skrbjo za usodo vpoklicanih spremljala njihov od- hod. Takšno nezadovoljstvo so izražali nad fašizacijo tudi na Štajerskem. V Celju so se poslovili številni Celjani ob odhodu vlaka. Takrat so odvedli Kajuha, Arzenška, Plat- zerja in Vrabiča, od katerih so se še posebej poslovili njihovi mladi prijatelji in somiš- ljeniki. Spomladi 1940 so se začele priprave na tretjo konferenco Komunistične stranke Slovenije, ki je bila hkrati zadnja pokrajin- ska konferenca pred vojno. Da bi uspela, so bili posveti v vseh okrožjih. Na teh so si izvolili delegate za konferenco. Za celjsko okrožje je bil v Medlogu. Konferenca je bila 29. in 30. junija 1940 na samotni kmetiji .v. kraju Vinje nad Lazami. Konferenci sta se pridružila generalni sekretar CK KPJ Josip Broz Tito in Edvard Kardelj. Izvolili so tri- najst odposlancev za bližnjo V. državno konferenco KPJ. Slovenski delegati so bili: Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Vida in Tone Tomšič, Boris Kidrič, Franc Salamon, Tone Dolinšek, Miloš Zidanšek, Jože Lac- ko, Jože Ažman, Ignac Tratar, dveh delav- cev pa ni mogoče ugotoviti. Na zagrebški konferenci je poročal tudi Franc Leskošek in sicer o stanju v stranki v Sloveniji. Ugo- tovil je, da je imela takrat KPS 805 članov, 14 okrožnih komitejev in dva v pripravi. Na konferenci so izvolili v CK KPJ Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Franca Leskoška, Miha Marinka, Franca Salamona, Vido Tomšič in Miloša Zidanška. V obdobju po peti državni konferenci je bilo značilno delovanje Okrožnega komite- ja KPS Celje s sekretarjem Franjem Vrun- čem z vedno pogostejšimi akcijami za obrambo neodvisnosti, za demokratizacijo v državi, proti nastopajočemu fašizmu in protiljudskemu režimu. Od že opisanih protidraginjskih akcij so se slovenski ljudje združevali s protesti proti nasilju in z zahte- vami po izpustu političnih zapornikov in utrjevanju sindikatov. Ob ustanavljanju Društev prijateljev Sovjetske zveze je Okrožni komite KPS organiziral množično podpisovalno akcijo. Za nadaljni razvoj je bilo vsekakor v zad- njih letih pred vojno pomembno povezova- nje članov KPS s krščanskimi socialisti ozi- roma njihovo Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ), saj so imeli za seboj tudi že določeno revolucionarno pot. Pri povezo- vanju je šlo za skupno nastopanje v mez- dnih akcijah, pri volitvah obratnih zaupni- kov itd. Se zlasti važen za sodelovanje s komunisti v enotnem političnem gibanju je bil sestanek vodilnih predstavnikov kr- ščanskih socialistov v Laškem poleti 1940, ki so se ga udeležili poleg voditeljev iz Ljubljane, Maribora in z Gorenjskega še predsednik Metod Hočevar in tajnik Jože Jurač za Celje ter za Laško domačina Lojze Lešnik in Lojze Diacci. Po razčlenitvi poli- tičnega stanja so predvideli razširitev vojne tudi na Jugoslavijo in se odločili za vposta- vitev politične akcijske enotnosti v delav- skem gibanju in so sklenili se povezati s CK KPS v Ljubljani. »BILEČANKA« - himna taboriščnikov iz Biieče za 1. maj 1940. Napisal in uglas- bil jo je Milan Apih, v srbohrvaščino pa sta jo prevedla Toša Vujasinovič in Mo- ša Pijade. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 4 - 31. januar 198o OTROK, KI BO OSTAL mm OTROK... (H)isk ¥ obnovljeni poslovalnici »Baby« na Trgu V. kongresa 11 Ta otrok je zdaj že mla- denič ali mladenka. Ka- kor koli vzamete, ali kar vam je bolj všeč. Tu je že od 1963. leta. Torej sede- mnajstletnik ali sede- mnajstletnica. In vendar je ostal otrok. To je »Baby«. Rodil se je v Celju in postal ter ostal Celjan. Pomemben član mesta ob Savinji. Tudi nepo- grešljiv. Rodil se je v ugledni družini, v kolek- tivu trgovskega podjetja »Moda«. Bi radi še kaj več? Že ta podatek iz nje- gove osebne izkaznice pove vse! Da, postal je nepogreš- ljiv, zato je v letu, ko se je »umaknil«, nastala velika praznina. »Umaknil« seje zaradi nesreče, ki je zade- la hišo na nasprotni strani trga. Toda, nesreča je za- dela tudi njegov dom. Zdaj so sledovi eksplozi- je, vsaj v njegovi hiši, v Zagati, odstranjeni. In skoraj bi lahko zapisali, da je prišel drugič na svet. V novem sijaju, z ve- liko napovedjo in težko pričakovano. Kakor edin- ček. Čeprav je po velikosti takšen, kot je bil pred le- tom dni, je drugačen. Ta otrok. Ta »Baby«. »Baljy«, poslovalnica trgovskega podjetja MO- DA je spet zaživela. Zno- va je odprla svoja vrata. Bilo je to v petek, 25. ja- nuarja, dopoldne. Nič godbe in govorov, kaj še- le zakusk, toda ljudje so sprejeli ta dogodek kot trenutek sreče in ponov- ne priložnosti, da z naku- pom v obnovljeni trgovi- ni zadostijo svojim željam in potrebam, še pred- vsem pa željam svojih malčkov. In tudi obrazi prodajalk v tej trgovini so ostali isti, kot so bili pred letom dni. In vendar so drugačni. Bolj veseli, srečni, saj so se znova znašli v starem, toda zdaj bolj prijetnem okolju. Kako zelo so ljudje po- grešali »Baby« se je vide- lo že prvi dan, v petek. Že takoj po otvoritvi je prišlo veUko obiskovalcev, do- sti kupcev. Prišh so rado- vedni, vračali so se zado- voljni. Nova ureditev tr- govine jih je prevzela. Zdaj je bolj svetla. Tudi bolj prostorna. Vsaj na vi- dez. Drugačna razporedi- tev je dosegla svoj na- men. Sicer pa, zdaj tistih stojed, na katerih so prej prodajali otroško konfek- cijo, ni več. Tudi konfek- cijskih izdelkov ne. Vse kaže, da je bila odločitev po tej spremembi več kot utemeljena. Zato so lahko v preurejenem lokalu standardni zalogi posveti- li večjo pozornost. Izbira drugega blaga je dosti viečja. To pa je sleherne- mu kupcu všeč. In zato je obnovljeni »Baby« zlasti po tej plati več kot prese- netil. »Baby« je spet tu. Po enoletnem premoru. Tu s polno življenjsko in mla- dostno silo. »Baby« je poslovalnica MODE, kjer prodajajo vse tisto, kar potrebuje otrok, ko prijoče na svet in ko stopi med pionirske vrste. Torej, vse za otroke od rojstva do štirinajstega leta starosti. Ce iščete opremo za do- jenčka, ne bodite v zadre- gi. Samo obisk v »Baby« in konec je drugih potov. Tu je v resnici vse, kar potrebuje že dojenček, od pleničk, kapic, benkic, žabic, odej, pregrinjal, ko- palnih brisač do ... kaj bi še naštevali. Tudi slinč- kov ne manjka in tudi prve otroške igračke, ro- potuljice, se ponujajo kar same od sebe in se še bodo. Da, in če smo že zapisa- U, kaj vse imajo, vsaj v glavnem, potem povejmo še to, da otroških vozič- kov v tej poslovalnici MODE ne prodajajo. Tudi drugih igračk, razen ro- potuljic, ne. Za prodajo teh izdelkov so poklicani drugi. Čeprav v poslovalnici ni posebnih in ločenih oddelkov, je blago ven- darle razporejeno po do- ločenem vrstnem redu. Takoj ob vstopu v trgovi- no, na njeni levi strani, je na prodaj vse za dojenč- ka, potem perilo, pleteni- ne in tako naprej in tako naprej. Moda in Baby. Imena, ki se dopolnjujeta. Kolektiv trgovskega podjetja, ki ima sedež v Prešernovi ulici številka 27, si je izbral pravšnje ime. MODA. Modna in moderna pa je tudi poslovalnica »Ba- by«. Ne po naključju. Otroci so v bistvu zahtev- ni kupci. Vzamejo in ku- pijo tisto, kar jim je všeč. V tej želji so velikokrat v navskrižnem ognju s star- ši. Toda, zmaga je vselej ali skoraj vedno na njiho- vi strani. Se posebej te- daj, kadar se odločajo za hlače. Ce niso takšne, kot so jih videli pri prijatelju ali prijateljici, še niso takšne, ki so jim všeč, po- tem druge za nakup ne pridejo v poštev. Tej upravičeni zahtevi mladih kupcev, je »Ba- by« znala prisluhniti. Za- to velika izbira blaga, zato izdelki samo znanih pro- izvajalcev. Tu so v koraku z modo. To pa je kolektiv MODE. Zato mora biti zvest tudi tisti modi, ki je pišemo z malo začetnico. Drugače ne gre! V koraku z modo, ka- dar gre za obliko, barvo in druge značilnosti izdelka, in v koraku tedaj, ko gre za kakovost. Torej, v MO- DI vselej moda, moderno, lepo in prikupno. To velja tudi za »Baby.« Na čelu kolektiva »Ba- by« je že vsa leta, od otvo- ritve poslovalnice, Ivan- ka Oder. »Veste, naše delo ni lahko, je zahtevno. In v njem uspešno če ga imaš rad. Za to delo moraš imeti veselje. In še nekaj je več kot značilno za naš kolektiv. Med enajstimi prodajalkami je dosti ma- mic. Zato laže razumejo zahteve kupcev, po večini mamic, laže svetujejo in tako pomagajo pri naj- boljšem nakupu. Veliko zaleže tudi prijazna bese- da. In ne da bi se hvalila, mislim, da je prijaznih be- sed v tem našem delov- nem prostoru dovolj...« Obnovljena poslovalni- ca kolektiva trgovskega podjetja MODA v Celju - »Baby« - je spet zaživela. Da bi živela in uspešno delala še dolgo in da bi vedno ostala - BABY! Ivanka Oder, poslovod- kinja trgovine Baby Tu so otroške jopice in puloverji, puliji, otro- ške hlače. Pletene in iz blaga. Perila ne manjka. Dovolj ga je in veliko. Tudi pižamic, pa spodnjih hlačk in spodnjih majic. In potem fantovske in dekliške jopice, hlače, hola-hopke, nogavice. Velika izbira fantovskih srajc, dekliških blu- zic. Kape, rokavice... Barve se prepletajo in vabijo. Prav tako izdel- ki sami po sebi. Vse je tako nežno, lepo, prikup- no... Da, takšni so tudi otroci. In otroci so radi lepi. Lepo oblečeni! »Baby« jih v tej želji povsem zadovoljuje! Zato je obisk v tej poslovalnici prijeten dogo- dek. Zaradi ureditve trgovine, zaradi prijaznih prodajalk, zaradi blaga, ki se kar samo ponuja. Seveda, blago je tisto, ki je odločilno. In tu so izdelki najboljših in priznanih jugoslovanskih proizvajalcev. Rašica, Jutranjka, Universale, El- kroj... in še dosti drugih znanih imen. Zato je tu doma tudi kvaliteta. Za pletenine veljajo v tem času znižane cene. To si kaže zapomniti in izkoristiti! 4-31. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 podpišite se! pisma v našem tedniku postajajo vse bolj iskana rubrika. O tem govorijo za- pisi, ki jih sprejemamo, prav tako odmevi na vaše prispevke. Le redki so, ki ostajajo brez odziva, odgo- vora. Zato pomenijo v re- snici pomembno sredstvo za reševanje in obravnava- nje raznih problemov, tudi za izrekanje priznanj in zah- val in podobno. Pisma niso in bi naj ne bila samo kriti- ka nekega dogodka, odnosa enega človeka do drugega in še česa. Pisma so tudi izrazi priznanja. Velikokrat smo že v tej rubriki zapisali, da objav- ljamo samo polno podpisa- na pisma, z navedbo imena in priimka avtorja, njego- vega stalnega bivališča. Navzlic temu so še vedno prispevki, ki prihajajo brez teh najbolj osnovnih podat- kov. Doslej smo na te pri- mere posebej opozarjali. Poslej tega ne nameravamo več, ker menimo, da sta tudi ime in priimek avtorja, če- tudi ju kdaj označimo samo z inicialkama, ter natančen naslov, most za boljše med- sebojno pogovarjanje, z vzdrževanje običajnih sti- kov, ki naj bodo vedno pristni, odkriti, pošteni, če- tudi gre za kritiko. Poštena kritična beseda teh od- nosov ne more in ne sme skaliti. Zato še enkrat (in zadnjič) prosimo, podpišite se pod vsakim prispevkom, ki ga pošljete v naše uredništvo. Pod vsakim pa naj bo name- njen Pismom ali drugi ru- briki v našem tedniku. Ne- podpisani zapisi bodo ro- mali v koš. Ne zamerite. In še nekaj, bolj za ra- zumevanje. Tudi Pisma imajo v našem tedniku omejen prostor. Zato je ra- zumljivo, da tudi te, kot druge prispevke, objavlja- mo po določenem vrstnem redu. V glavnem zanje velja pravilo: kdor prej pride, prej melje. To pa pomeni, da morajo nekateri zapisi čakati na objavo tudi teden, dva ali celo več. Prednost dajemo le tistim, ki so veza- ni na čas, na datum in ki bi zaradi poznejše objave izgu- bili na pomenu in vredno- sti. Zato vas prosimo za ra- zumevanje če morate na ob- javo prispevka počakati kak teden. V nasprotnem primeru, če bi ne bil prime- ren za objavo, bi vam pisali in povedali svoje stališče. Hvala za sodelovanje in razumevanje! UREDNIŠTVO zakaj nisem dobila nt? Sporočite mi prosim, zakaj ste mi prekinili pošiljati No- vi tednik? Sem dolgoletni naročnik in naročnino zme- raj plačam v redu pri pismo- noši. Ta mesec pa Novega tedni- ka še nisem sprejel? JOŽE VEBER, Strmca 1, Laško UREDNIŠTVO: Vaše spo- ročilo nas je presenetilo.» Novega tednika vam nismo ukinili. Zakaj neki, če v re- du plačujete naročnino! Morda je vmes neredna do- stava pošta? V zadnjem ča- su je bilo nekaj takšnih pri- merov. Vprašajte za vsak primer pismonošo, kako je s Tednikom. Mi pa se bomo zavzeli, da boste sprejeli številke, ki jih niste dobili. Prosimo vas, da ne zamerite temu spodrsljaju, ki ni na- stal po naši krivdi ali na- šem ukrepu. tednika nisem dobila živim v Domu upokojen- cev v Šmarju pri Jelšah. Naj vam povem, da nisem dobila prve številke letošnjega let- nika Novega tednika. Pro- sim, pošljite mi to številko, ker sicer ne morem plačati naročnine v celoti, če tudi vseh številk ne sprejmem. Že v naprej, hvala za ra- zumevanje. Vsem v uredništvu vam žeUm veliko uspehov! MARIJA ROMIH, Dom upokojencev, Šmarje pri Jelšah UREDNIŠTVO: Željo smo že izpolnili in vam na na- slov poslali prvo letošnjo številko Novega tednika. Upamo, da bo tokrat z do- stavo vse v redu. Hvala za želje, tudi mi vam želimo vse lepo, predvsem pa dosti zdravja in veliko prijetnih uric ob prebiranju Novega tednika. trkam na prava vrata Dolgo sem odlašala s tem pisanjem. Vendar nekomu moram povedati in upam, da sem našla prava vrata. Ne vem, kako naj začnem, ker sem ogorčena nad ljudmi, ki z njimi stanujem, razen ne- katerih izjem. Na Muzejski trg št. 3 smo se vselili 25. oktobra 1976. le- ta in smo etažni lastnik sta- novanja v drugem nadstrop- ju. Pod nami stanuje stran- ka, ki je prav tako et^ni last- nik. Nekaj časa smo bih v zelo dobrih odnosih, s stranko pod nami namreč, nakar je prišlo do razdora, češ, da otrok preveč ropota s svoji- mi igračami, da zaradi tega nima pravega miru itd. Zad- nje čase pa stalno hodi opo- zarjat, da tega ropota ne mo- re več prenašati. Dobila sem tudi takšna pisma. Predlaga- la je, da zahteva zamenjavo poda. Ta zamenjava naj bi preprečila širjenje tudi naj- manjšega ropota. Da bi bil v hiši mir, sva se z možem do- govorila in zadovoljila želji. Tla sva izolirala tako, da sva na parket položila pluto in azbest. Tudi to ni nič poma- galo. Pisma še vedno priha- jajo, tudi z drugo vsebino. Tako je nekega večera prišla spodnja soseda s pred- sednikom hišnega sveta, da bi pogledala, ali smo v stano- vanju v čevljih ah copatah. Bih smo v copatah, ker je pri nas takšna navada, da se se- zujemo, ko pridemo v stano- vanje. Predsednik hišnega sveta pa na moje pritožbe, ko so mi s podstrešja ukradh peri- lo, ko mi je nekdo razmonti- ral otroški voziček, ki sem ga imela v hodniku, ni reagiral. Tudi potem, ko sem voziček odnesla v drugo nadstropje in ko je nekdo odnesel cel zgornji del vozička k vho- dnim vratom, ni nič poma- galo. Sledile so žaljivke, kdo vse prihaja k meni na obisk itd. Tako, vidite. Sprašujem se, zakaj vse to? Prosim, po- magajte mi vi, ker bom sicer obupala. Jokam, ker mi je hudo, skušam pozabiti, ven- dar ne morem. SUke se mi vrstijo ena za drugo. Žahtve so preboleče. Lepo vas pozdravlja SLAVICA GROBELŠEK, Muzejski trg 3, Celje UREDNIŠTVO: Želimo, da ste v resnici našli prava vrata. Ne mislimo se vmeša- vati v odnose med stanoval- ci v vašem bloku, oziroma hiši, radi pa bi povedali, da bi morali biti ti odnosi lepi, prijetni, tudi polni razume- vanja. Da, naše hiše, tudi nove, so grajene tako, da so- sedi dobro slišijo, kaj se do- gaja za steno. In če so tu otroci, je tega dogajanja več, s koraki, tekanjem, igračami in še kaj. Ali naj otroke priklenemo, da bodo mirovali? Nekateri sosedje ta hrup laže prenašajo, dru- gi spet teže. Toda, večje sta- novanjske hiše brez hrupa si težko predstavljamo, če- prav bi bilo idealno, če bi bite, če bi bile tudi tako gra- jene, če bi imele takšno izo- lacijo... in če bi otroci ne bili otroci, ki radi skačejo, podirajo igrače in delajo še kaj. Takšni so vsi otroci, še posebej tedaj, ko so v stano- vanju, ko ne morejo na igri- šče, travnik ali kam dru- gam. No, radi bi povedali in zapisali, da moramo ljudje takšne odnose in »spore« med seboj strpno reševati, z razumevanjem drug do dru- gega. Drugače ne gre. Le to je pot, ki vodi do sprave in mirnega sožitja. Tudi v sta- novanjskem bloku, večji hi- ši, kjer je več strank. Pisma, prenašanje vozička in po- gledi v stanovanje niso me- tode reševanja, ki ga pred- lagamo. Zato vam med dru- gim predlagamo, dar-ste po- budnik razgovora s predse- dnikom hišnega sveta in so- sedi ter stanovalci sploh. Morda bo le odprl pot, da ne boste več jokali in da bo bi- vanje o hiši prijetnejše. odgovor iz šempetra v prvi letošnji številki No-' vega tednika ste objavih do- pis Slavke Hrušovar iz Šem- petra v Savinjski dohni št. 27, v katerem vprašuje, kako krajevna skupnost Šempeter zaračunava pristojbino za grobove na pokopahšču, obenem pa v svojem pri- spevku navaja vrsto netoč- nih trditev. Zato vas prosi- mo, da objavite ta naš odgo- vor: Ni res, da v Šempetru ni bilo zborov krajanov. V letu 1979. so bili trije, podobno velja za prejšnja leta. Ne ve- mo pa, ^i se je tov. Krušo- varjeva teh zborov tudi kdaj udeležila. Glede obveščanja občanov so zares težave, podobno kot v drugih krajevnih skupno- stih. Svojega glasila, ki bi ga sprejemali vsi krajani, nima- mo, zapisnikov in sklepov organov krajevne skupnosti pa tudi ne moremo posredo- vati vsem prebivalcem. Po- magamo si na razhčne nači- ne, od objav na oglasnih de- skah, z obvestih, ki jih razna- šajo šolski otroci, pa do in- formacij, ki jih posredujemo občaliom na raznih sestan- kih. Seveda lahko dobi vsak- do ustrezne informacije tudi na sedežu Krajevne skupno- sti. Za gradnjo mrliške veže smo v šempetrski krajevni skupnosti pobirah pri obča- nih prostovoljne prispevke s soglasjem pristojnega orga- na v občini. Ni bil uveden samoprispevek, kot tov. Hrušovarjeva trdi v dopisu. Le zaradi lažje orientacije je režijski odbor za gradnjo pri- poročal, naj občani prispeva- jo po sto dinarjev na družin- skega člana. Akcija zbiranja prispevkov je bila na osnovi odločbe upravnega organa občine časovno omejena. Za- to tudi nekateri krajani, ki jih v času zbiranja prispev- kov ni bilo mogoče najti, svojega deleža niso prispeva- li. Skupno so občani prispe- vah 134.660,00 din, kar je predstavljalo približno 11% gradbenih stroškov za mrh- ško vežo. Ostalo so prisi>eva- le TOZD v Šempetru in Sa- moupravna komunalna skupnost. Krajevna skup- nost je najela tudi 300.000,00 din posojila pri Ljubljanski banki. Velik prispevek pa je k gradnji prispevala tudi šemp>etrska mladina s pro- stovoljnim delom in člani re- žijskega odbora. Pristojbina za družinski grob v izmeri 2,40 x 2,20 me- tra znaša po sklepu sveta krajevne skupnosti z dne 10. septembra 1979. leta 200,00 din letno ah 37,87 din za kva- dratni meter. Ustrezno višja ali nižja pa je pristojbina, če je površina groba večja ali manjša. Pristojbino je kra- jevna skupnost morala zviša- ti, saj je bila od 1969. leta nespremenjena, vsi stroški vzdrževanja pokopahšča pa so v tem času porash za več kot desetkrat. Novo pristoj- bino je krajevna skupnost v 1979. letu zaračunala le ti- stim občanom, ki imajo gro- bove v zadnjem letu uporab- ne dobe od predhodnega plačila. Cenik pokopahških pri- stojbin in storitev pa je ob- javljen na oglasni deski na sedežu krajevne skupnosti. Upamo, da smo zadevo za- dovoljivo pojasniU. Predsednik sveta KS ANTON GROS UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in pojasnilo. Stri- njamo se z vami, da ste za- devo dovolj na široko in ra- zumljivo pojasnili. ROJSTVA ŠMARJE PRI JELŠAH Rodila sta se dva dečka in ena dekhca. SLOVENSKE KONJICE Rodili so se 4 dečki in 4 deklice. ŽALEC Rojstev ni bilo. POROKE ŠMARJE PRI JELŠAH Zakonsko zvezo je sklenil en par. * SLOVENSKE KONJICE OŠLAK FRANC iz Vitanja in KRENKER ZDENKA iz Vitanja, KOVACiC VILJEM iz Mlač in BREŠAR MARI- JA iz Loč, KOTNIK JOŽE iz Brezna in ZALOŽNIK MAJ- DA iz Sp. Doliča, VRATA- NAR MIRAN iz Ljubnega in MUMEL FRANČIŠKA iz Te- panja, KRALJ FRANC iz Podgorja pod Cerinom in ŠKRINJAR METKA iz Re- snika. ŽALEC SVET ROMAN iz Pongra- ca in COKAN MAJDA iz Studenc, RIBIC VITKO iz Ojstriške vasi in ŠTOREK MARJANCA iz Medloga, PREVOLNIK STANISLAV iz Orle vasi in BREZNIKAR MARIJA iz Orle vasi, KISE- LJAK DUŠAN iz Portoroža in PUŠNIK LJUBISLAVA iz Portoroža. SMRTI ŠMARJE PRI JELŠAH KLICEK TEREZIJA, 90, Sedlarjevo, ČEBULAR AN- TONIJA, 89, Sp. Gabernik, CEBULAR FRANČIŠEK, 81, Sp. Sečovo, KOBALE MARTIN, 70, Log, RUPRET NEŽA, 75, Zdole, TKAVC FRANC, 29, Pečica, VOGA HEDVIKA, 72, Nova vas pod Rifnikom. SLOVENSKE KONJICE KRICEJ ANTON, 76, Sp. Dolič, KUŠER-TEREZIJA, 85, Vitanje, KOVŠE ANGE- LA, 67, Zg. Zreče, KORO- ŠEC MATILDA, 52, Dobr- než, KAUKLER MILAN, 47, Lipoglav, JELENKO MARI- JA, 77, Tolsti vrh. ŽALEC KUDER ŠTEFANIJA, ro- jena FLORJANC, 97, Šem- peter v S. d. iz zakonske svetovalnice USKLAJEVANJEMA PODROČJU SPOLNOSTI Skupno življenje moškega in ženske, življenje moža in žene v zakonski skup- nosti, terja usklajevanje med njima, pri- lagajanje drug drugemu na mnogih živ- ljenjskih področjih, usklajevanje intere- sov, želja in potreb. Pomembno področ- je usklajevanja je tudi področje spolno- sti. Vzajemno zadovoljstvo, ki izhaja iz skladnega spolnega odnosa, je eden izmed pomembnih dejavnikov, od kate- rih je odvisno zadovoljstvo in sreča mo- škega in ženske v življenjski skupnosti. V prejšnjem prispevku smo omenih, da lahko ljudje v svojem odnosu do spolnosti zaidejo v eno izmed skrajno- sti, ko nekateri zanikajo pomen spolno- sti, nekateri pa precenjujejo njen pomen v skupnem življenju moškega in ženske. Dejstvo je pa, da spolnosti ne moremo ločiti od drugih vidikov skupnega živ- ljenja (čustvenih, intelektualnih, kultur- nih in mnogih drugih). Mnogo je n. pr. zakonskih zvez, v katerih prihaja do na- sprotij in nesoglasij, čeprav se zakonca ujemata na področju spolnosti; takšna skupnost ne zaživi v obojestransko za- dovoljstvo zaradi nasprotij na drugih področjih skupnega življenja. In obrat- no. Pogosto srečujemo namreč tudi za- konske zveze, kjer se partnerja v spol- nih odnosih ne ujemata in vendar živita v relativno uspešni skupnosti, ker pač najdeta vehko skupnih gledanj in skla- dnosti na drugih področjih skupnega življenja, kot so ljubezen do otrok, skla- dnost v gledanju na materialne dobrine, izbira skupnih prijateljev, spoštovanje Vzajemnih navad in ambicij idr.; skratka Sre za skladnost pri vsem tistem, kar je tudi EKjmembno za ustvarjanje ubrane skupnosti dveh. Prav zaradi te prepletenosti razhčnih dejavnikov v skupnem življenju moške- ga in ženske je težko, včasih celo nemo- goče odkriti, ali je slabo prilagajanje na področju spolnosti oz. neujemanje v spolnih odnosih vzrok ah posledica ne- zadovoljstva dveh tudi na drugih po- dročjih skupnega življenja. Nezado- voljstvo, ki izvira iz neujemanja v spol- nih odnosih, lahko povzroči nasprotja tudi na drugih področjih skupnega živ- ljenja, neujemanje na drugih področjih skupnega življenja pa lahko negativno vpliva na ujemanje v spolnih odnosih. Na razhčnih drugih področjih skup- nega življenja je možno marsikaj urediti s kompromisom, nasprotja poravnati s sporazumom, doseženim z obojestran- skim popuščanjem. Nerazumevanje in neujemanje na področju spolnosti pa je veliko težje reševati s kompromisom in strpnostjo. Prav zaradi tega je pomemb- na ugotovitev, da obojestransko zado- voljstvo na področju spolnosti olajšuje usklajevanje med partnerjema tudi na drudih področjih skupnega življenja. Medsebojni prepiri, ki na prvi pogled sploh niso povezani s spolnostjo, lahko negativno vpUvajo na spolno življenje v zakonu. Vehko ljudi meni, da spolnost temelji na biološkem nagonu in da gre pri spolnih odnosih le za golo zadovolje- vanje tega nagona. Vendar pa pri tem pozabljajo, da človeška spolnost ni le izražanje biološke nuje, ampak da vse- buje mnoge psihične, čustvene elemen- te, ki pa pridejo v odnosu med dvema do polne veljave šele čez čas. Medseboj- no prilagajanje in usklajevanje na po- dročju spolnosti zahteva svoj čas, zato sta nujna medsebojno razumevanje in obojestranska strpnost. BRANKO BUT dipl. psih. Hmezad, Kmetijski kombinat Šmarje, n. sol. o. Šmarje pri Jelšah objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v TOZD Proizvodnja in storitve 1. Strojnega tehnika - vodja mehanične delavnice Pogoj: Srednja izobrazba - zaželjena predizobrazba avtomehanika in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 2. Delovodja v mehanični delavnici Pogoj: Srednja izobrazba strojne ali avtomehanične smeri z osnovnim poklicem avtomehanik in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. • OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPHl Celjska krajevna skupnost Nova vai Ne, to ni Chicago. Je en zorni kot Nove vasi, zelo značilen za gostoto naseljenosti in »pretesnega* načrtovanja. Če kdo gradi hišo, je samo po sebi umev- no, da bo do nje speljal tudi elektriko, vo- dovod in kanalizacijo. Ko načrtujemo večja naselja, speljemo v hišah telefonsko nape- ljavo, do hiše pa ničesar. V naselje pride stanovat nekaj tisoč ljudi, pa nimajo trgovi- ne, javne telefonske govorilnice, skupnega družabnega prostora, nimajo parkirnih pro- storov, nimajo £araž, mnogo premajhen vrtec, hiša dela hiši senco. Le kiosk za ciga- rete in časopise je ostal sredi blokov kot nekakšen porogljivec načrtovalcem. Zato si je Nova vas med občani pridobila tudi značilni vzdevek »kitajska četrt«. Ni namen tega pisanja zbiranje črnih pik tega novega in še kako potrebnega naselja. A vsak pogovor o Novi vasi se začne pri- bližno takole. Zato naj ta zapis osvetli še mnoge druge strani krajevne skupnosti, ki še kako išče poti svojega razvoja in o pri- pravljenosti ljudi, ki so prišli tja stanovat, da bi za lepše sožitje in počutje nadomestili s svojim delom in dobro voljo vse tisto, kar še manjka, tisto, zaradi česar imajo vsi lju- dje tega sveta radi svoje kraje. Nastanek krajevne skupnosti Nova vas, kakršna je sedaj, je pogojena v zelo naglem naraščanju števila prebivalcev na sora- zmerno majhno odmerjenem prostoru. Naj- prej je bilo vse to Dolgo polje, leta 1974 pa se je razdelila na Dolgo polje in na Novo vas, pred dvema letoma pa še na Novo vas in na Dečkovo naselje. Meje so danes torej na vzhodu po obronkih hriba Golovec, na severu meji krajevna skupnost na Dobro- vo, zahodna meja je ob podaljšku Kersni- kove ulice, južna meja pa je Dečkova cesta. Se ena značilnost: krajevna skupnost Nova vas je po površini najmanjša krajevna skupnost, saj meri 0,48 kvadratnega kilo- metra, šteje pa po najnovejših podatkih okoli 4500 prebivalcev, oziroma 1380 go- spodinjstev. To sicer niso povsem točni po- datki, kajti v naselje še prihajajo novi sta- novalci in bo šele čez nekaj časa na voljo točen podatek, koliko krajanov bo združe- valo interese v Novi vasi. Zanimiva je tudi starostna struktura, saj je 30 odstotkov krajanov starih med 20 in 40 let. Naselje je mlado, tu je bila gradnja v zadnjih letih v Celju najbolj intenzivna in tudi naselje vanje je bilo vedno osredotoče- no na hitre in kratke časovne razmejitve. Sicer pa to potrjuje že podatek na začetku, da so iz ene prvotne nastale kar tri krajevne skupnosti. To spominja na razmnoževanje enoceličarjev, naša načrtovanja, posebno urbanistična, da o socioloških in drugih vi- dikih ne govorimo, pa ne prenesejo takšne- ga razvojnega ritma in razen gradnje samih stanovanj, zaostajajo vsi ostali infrastruk- tumi objekti. Ce jo pojmujemo kot osnovno celico združevanja interesov občanov, potem se v krajevni skupnosti Nova vas upravičeno sklicujejo na dejstvo, da so načrtovalci no- vega naselja premalo upoštevali interese in priporočila krajevne skupnosti. Se tistih nekaj, ki so si jih zapisali, niso »usUšali«. Zdaj bijejo bitko v krajevni skupnosti, da ne bi gradili na južnem delu še šeste stolp- nice, ker so že obstoječe prenatrpane. Čim- prej bi radi imeU tudi semaforizirano križi- šče, kjer se srečujejo Vrunčeva, Dečkova in cesta na Dobrovo. Ta cesta, oziroma njena dokončna neureditev je kriva tudi najboljše prometne zveze, saj je v Noi s tem onemogočen krožni promet zdaj vozi avtobus samo v podaljšku K kove, vsako uro, ob nedeljah avtobi nič nenavadnega pa niso tudi občai mude, nekajkrat pa se je celo zgodil(> potniki zaman čakali na avtobus, 1 sploh ni bilo. To nedoslednost bo čimprej odpraviti. Krajevna skupnost so ljudje. Ti pj Novi vasi že dokazali, da se z enotno i daleč pride. Da je potrebno dobro v« predvsem pa usklajeno delo družben tičnih organizacij. Da je potrebno d« črtovati, ga pravilno in ustrezno ovred in z njim seznaniti vse krajane. To s osnovni predpogoji, da ljudje vidijo seboj cilj. Potem ni nobena akcija vi ka. To dok^ujejo številni primeri v vasi. Pa ne samo volitve, referendu glasovanja, akcija NNNP in podobne žične družbenopolitične manifestacij za na videz ma;ij pomembne, a drag podrobnosti, ki sestavljajo naše vsak delo in življenje. Nova vas je v mestu, pa ni v mestu dje so se hitro naselili, se še ne po Prišli so z različnimi navadami, p« tudi z različno stopnjo življenjske rav sodelovanje so potrebne drugačne m druga pota, da bi prišli k istemu cilj predku in rjizvoju, utrjevanju samoud vloge krajevne skupnosti, sožitja in q medčloveških odnosov, resnične sosj solidarnosti, do vrednotenja in uveli nja srčne kulture, do poznavanja medi in do spoštovanja lastnih in tujih yn A za zdaj, ko so stanovanja naselje* tudi tisti krajani, ki tu bivajo že veij so takorekoč sestavni del že nekdaj j ječega »podeželskega« dela Celja, d niti trgovine z najosnovnejšim blag^ tem so zahteve vseh po čimhitrejši P potrošniškega centra več kot upraviS IVAN EINFALT, predse- dnik skupščine KS: »Naša krajevna skupnost je še ve- dno v nastajanju, gradnje še niso zaključene. Čez kakšno leto ali dve bo tudi sedanja krajevna skupnost Nova vas morala doživeti še eno deli- tev na dva dela, saj nas je že doslej skoraj 5000 krajanov.« ALOJZ JUSTIN, predse- dnik sveta KS: »Nedosle- dnost pri izgradnji infra- strukturnih objektov v nase- lju povzroča precej slabe vo- lje. Te stvari se vse preveč- krat ponavljajo. Lahko bi se kaj naučili iz izkušenj. Lju- dje so pripravljeni delati in če ima akcija jasen cilj, težav pri izvedbi ni.<' ALOJZ KUUCEVŠEK, podpredsednik skupščine KS: »Vse začete akcije smo doslej speljali dosledno. Za- to pričakujemo, da tudi v ak- cijah za pridobivanje tele- fonskih naročnikov in za gradnjo garaž ne bo težav. Tažave so v tem, ker ni nobe- nih igrišč za otroke in vse je že preveč natrpano. * DRAGO HORVAT, pred- sednik KK SZDL: »Sama SZDL še išče ustrezne meto- de dela, saj se še ne poznamo dovolj. To pa je bistvenega pomena za kadrovanje. Po- zornost bomo usmerili v de- lo delegacij, medsebojno do- govarjanje in usklajenost ak- cij. Tudi informiranju bomo dali vidno mesto, bilten že imamo.« MIRAN GRACER, sekre- tar sveta ZK: »Imamo dve organizaciji ZK. To je OO ZK Nova vas, kjer je novoi- zvoljena sekretarka Vika Nendl in OO ZK Franc Roj- šek Jaka, kjer je sekretarka Jožica Kozovinc. Med kraja- ni je 10 odstotkov komuni- stov, članov naših obeh orga- nizacij pa je nekaj manj kot 50.« EMIL JANČAR, KS: »Radi bi ustreH stor. Naši ljudje radj A morali bi biti boljf ni. Tu pri Miklavžfl malce odmaknjeni. ^ ko je meriti aktivno^ Tudi brez rezervnih k starešin ne gre. predseduje Ciril Ur^ timisti smo!« &B MISL \/lRODI \SEUE en primer naselja, kakršnih naj ne bi imeH 0 kvadratnih metrov )oajnih površin a krajevni skupnosti so rekli, da Merx veliko dobre volje, pa denajja premalo, iter bi že moral stati, pa kot je videti, bi pričeli z gradnjo to pomlad, zaključili naj bi jo naslednjo. Objekt naj bi stal 1 ulico Bratov Vošnjakov in novo Ingra- ro stolpnico v Kraigherjevi. Blagovnica bi imela skupnih 6000 kvadratnih me- prodajnih površin, ob njej bi bila še avracija, banka, servis za popravilo go- iinjskih strojev, zbiralnica za kemično ilnico, dve javni telefonski govorilnici i za mednarodne pogovore in ene za Skrajevne), zaklonišče, v prvem nad- pju pa še prodajalno drobne galanteri- tončno pa bi našla svoje ustrezne pro- e tudi krajevna skupnost za svoje potre- Zdaj namreč gostujejo kar tri krajevne ;)nosti v istem poslopju pri Miklavžinu sjna soba je večkrat dobesedno razpro- a, pa tudi premajhna. Sedanja lokacija idi preveč odmaknjena od neposredne- kraja dogajanja« in bi bilo mnogo bolje, )i imela krajevna skupnost svoj sedež tudi vsaj v približnem geografskem sre- |u svojega območja. iiogo truda za izgradnjo omenjenega ^ je vložil tudi celjski izvršni svet. r Hec je že zdaj premajhen, oziroma je bil |najhen že tedaj, ko so ga odprU. Skoraj ^trok je odklonjenih, tako da otroško |tvo predstavlja vehk problem, kljub prom VVZ Zarja, da bi urejevah varstvo pa domu. Nova vas takoj potrebuje še frtec. Nova šola Frana Roša, ki naj bi Igotova že lani novembra po programu prispevka, bo sicer z malo šolo malce ^menila obstoječi vrtec, toda to je ko- [omembe vredno. \—-__ Toda nova osnovna šola je vendar svetla točka. Sprejela bo precej otrok in bo celo- dnevna. Na račun tega so že določene pri- pombe, češ, da je prevelika in bo vzela vse otroke iz osnovne šole Ivana Kovačiča Efenke. To pa seveda ni res. Res je, da je to prvi primer dolgoročnega načrtovanja. Za- kaj? Preprosto zaradi tega, ker bodo polovi- co otrok iz Nove vasi prešolali v novo šolo, ko bo zgrajena, polovica pa jih ostane na IV. osnovni šoh. Ta bo sicer precej razbre- menjena, kar pa je prav, saj je v načrtu gradnja novega Dečkovega naselja (levo oziroma zahodno od podaljška Kersnikove ulice in bo sčasoma šola še prepolna. Sicer pa je videti, da nam ni nikoli prav - če je šola prepolna ali ne povsem do zadnjega kotička zasedena... - h, t^ hortikultura Nova vas si je od nje mnogo obetala, pa saj si še. Krajani so pripravljeni s prosto- voljnimi akcijami mnogo sami narediti. Pa smo spet pri planiranju. Kar so naredili doslej, bodo spet vse komunalci in kdo bi vedel kdo še vse, po svoji stari navadi post festum vse prekopali. Stanovalci bloka v ulici Bratov Vošnjakov 3 so sami zbrali za preko 7000 dinarjev, da so si uredili zeleni- ce, nasadili drevje. Poznejša komunalna dela so to vse poškodovala. Predstavjajmo si izvajanje programa Hortikulture ob tem, da bo imela Nova vas ob zaključku »tele- fonske« akcije preko 1000 priklučkov, niso pa še speljane do hiš in blokov. Tisti, ki obstojajo, so samo začasne narave... Eni bodo kopali, drugi razkopavali. Ponovna igra z družbenim denarjem in družbenimi živci. Krajevna skupnost bo ob telefonski akci- ji, ki naj bi do letošnjega marca zbrala vse interesente (12.000 din prispevka naj bi vsak dal, sicer na obroke) krenila še v eno: za gradnjo garaž. Pa črne gradnje bodo mal- ce vzeli pod lupo. Nastale so seveda zaradi neurejenih takoimenovanih infrastruktur- nih rešitev v naselju (barake, garaže in po- dobno). P .-^d -avisti na soseda Zahodno od podaljška Kersnikove naj bi nastalo novo naselje. Na razpis, lepo počasi in preudarno. Za vzorec, kako naj bi naselje v resnici moralo nastajati. S stanovanji in vsem, kar sodi k ljudem ob koncu dvajsete- ga stoletja v socialistični samoupravni skupnosti. Tudi kulturni center bi naj bil tam in pošta. Tako bi Nova vas v novem naselju imela tudi kaj takega, kar nima zdaj sama. To je zelo vzpdobudno, saj gre za tehtno povezavo. Le da ljudje težko verja- mejo, če bo vse to res, saj se čuje kot prav- ljica. Zato je besedica »zavist« v naslovu tega odstavka le simbolna. Krajani želijo takšno pametno sodelovanje, v sosednjem naselju čez cesto vidijo svoje upe, izvedbo tistega, česar sami niso bili deležni. Sprašu- jejo se samo, zakaj do takšnih primerov ne more priti že prej, v načrtih. samoupr^-vjanje je klju uo vsega Najbolj je seveda aktiven zbor krajevnih skupnosti, oziroma delegacija za ta zbor. Tudi druge ne spijo, pa vendar bi lahko delale bolje, če bi se ljudje bolje poznali. Najbrž bo čas moral zalizati to rano, pa tudi zavzeta aktivnost krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij. Sicer pa je treba nekaj pojasniti, da ne bo zadeva nejasna: delo delegacij in vseh ostalih v smislu krepitve samoupravnega položaja krajana ne stagni- ra. Nasprotno: veliko so že naredili, a sami čutijo, da bi lahko še mnogo več. Zato niko- li niso zadovoljni z doseženim in tako je prav. Gibalo mora ostati. Mlada skupnost, postavljena pred mnoge probleme se vse bolj zaveda, da bo le z lastnim delom in dobrim načrtovanjem dosegala uspehe. Mladi so tik pred ustanovitvijo svoje orga- nizacije, saj zdaj deluje združeno z Dečko- vim naseljem. Franci Pusar je prevzel delo v iniciativnem odboru. Na vidnem mestu po aktivnosti so borci. Združeni v svoji or- ganizaciji ne manjkajo pri nobeni pomemb- ni akciji. Zdaj jim predseduje Vinko Završ- nik. Komunisti so sklenili, da bodo delali z novim vodstvom, ki je mlado, pa vendar bodo marsikaj naredili na osnovi izkušenj starejših. Med najmočnejšimi so člani Rdečega kri- ža. Okoli 1400 jih je. Delajo. V ustanavljanju je Društvo upokojencev. Februarja naj bi imeh ustanovni občni zbor. Kdor govori o Novi vasi in njenem družbenopohtičnem utripu, ne more mimo sekcije za družbe- noekonomski položaj žena. V krajevni skupnosti je sedež tudi Kluba zdravljenih alkoholikov, kjer se zbirajo tudi člani drugih krajevnih skupnosti. Klub je med najbolj aktivnimi. Zakaj to naštevanje? Preprosto zaradi te- ga, da bi videh, da je Nova vas kot krajevna skupnost živ organizem, kjer so neurejeni problemi od preskrbe, javne rasvetljave, prometa, telefonov in otroškega varstva v središču tarče. Vanjo bo do bližnji priho- dnosti, nekaj pa tudi v srednjeročnem načr- tu krajevne skupnosti, morali zadevati stre- h delegatskih odločitev, samoupravne trez- nosti, pa vse večje odgovornosti načrtoval- cev in tistih, ki jim je to poklic in so zanj plačani. Krajani sami pa dokazujejo z dose- danjo aktivnostjo, da se ne bojijo nobene naloge, nobene ovire. Da mislijo tukaj žive- ti in delati. S sedanjim stanjem niso zado- voljni v vseh tistih točkah, ki so bile v tem pisanju posebej izpostavljene, toda trdno so prepričani, da bo jutrišnji dan drugačen. S tem mislijo zunanjo podobo svoje krajev- ne skupnosti. Notranja je v njih samih. Po- nosni so nanjo! BESEDILO IN SLIKE: DRAGO MEDVED Na še prostem prostoru bo stal nov blagovni center in vse ostalo, kar sodi zraven. V velikem in težkem pričakovanju. Tako je naslov informativnemu bil- ^nu, ki so ga ustanovili lani in je do- izšlo 5 številk. Informiranje je do- v SZDL pa iščejo možnosti za še ijše načine informiranja krajanov. ^konca štefanija in anton čadež G starejša krajana v Novi vasi. ^oaiia sta se leta 1894 in sta še čilega I ^av]a. Stanujeta v uUci Bratov Voš- |"jakov 5. romi so v novi vasi Goj^^^iejo v hiši pod pokopahščem D imajo tudi kar obsežen voz- n, Dva avtobusa, kombi in oseb- Park ^ stanju tega voznega dohi^ ^^ posebej govorih, vsi pa "ivajo socialno podporo... ^''oštujmo starost stariK"^^^®^^^ skupnosti je 38 krajanov ^^^ več kot 75 let, 150 pa jih je, ki so starejši od 70 let. Vsako leto ob Novem letu ah Dnevu žena jih krajevna skup- nost pogosti ah obišče na domu. hišni sveti Teh je 33, vedno več pa je tudi pio- nirskih hišnih svetov. Hišni sveti ima- jo velike težave z jaški za odpad in kontejnerji. Ponekod jih ne uporablja- jo (jaškov) zaradi možnega širjenja go- lazni. Treba bi bilo sicer preveriti pra- vilno uporabo jaškov. mladi v narodni zaščiti Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je Nova vas med najbolj ciktivnimi. Najbolj razve- seljivo je to, da je v narodni zaščiti precej mladih. vrtec da, gasilci ne! Dve delovni organizaciji sta na ob- močju KS Nova vas. VVZ Zarja in Za- vod za požarno varnost. Delegati iz vrtca se udeležujejo sej krajevne skup- nosti, iz Zavoda za požarno varnost pa ne. Menda čakajo na klic »Na pomoč!« Nevarno m vedno bolj prometno križišče Vrunčeve, Dečkove in Ceste na Dobravo. Semafor, javi sel 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 4 - 31. januar 198o ZLATI PAR S SEDRAŽA Minuli teden so v Sedražu zajemali z veliko žlico. Zlato poroko sta praznovala Mari- ja in Ivan Repše. Je že mora- lo biti veselo in živahno, kaj- ti pri devetih živih otrokih se jima je nabralo vnukov, a tu- di pravnučka že imata. Drobiž, ki se danes plete okoli njiju ima seveda čisto drugačno življenje, kot sta ga imela v otroških in mla- dih letih onadva. Ivan iz šte- vilne rudarske družine, Ma- rija iz hiše malih kmetov Diaccijev s Sedraža, sta v življenju veliko prestala. Zla- sti med obema vojnama. V prvi sta okusila lakoto, v drugi pa obilico skrbi, saj sta bila oba od leta 1941 aktivna sodelavca OF in aktivista. Ni ju skrbelo zase, v strahu sta bila za otroke. Kot oče je bil Ivan rudni- ški kovač, v Hudi jami pri Laškem in nekaj časa tudi v Trbovljah. Ivan je bil zave- den in napreden delavec, or- ganiziran in zato precej časa tudi brez dela. Z ženo Marijo sta se spjoznala v pevskem zboru in igralski družini, kjer sta oba sodelovala. Bilo je bridkosti, zlasti ko jima je umrla hčerkica, pa tudi vsa leta, ko sta morala spraviti devet preživelih otrok k kruhu. Dolgo let, do- kler nista imela lastnega do- ma, sta bila podnajemnika, zdaj tu zdaj tam. Po osvoboditvi je Ivan ru- daril kot strojnik v Liša ja- šku. Tu so bila leta udarni- škega dela, ob nedeljah in tu- di po 12 ur na dan. Tako je bilo do leta 1958, ko so ga upokojili. Za svoje požrtvovalno delo je bil odlikovan f odličjem dela III. stopnje, oba z ženo pa imata tudi medalji za za- sluge za narod, ki sta si jih prislužila ob svojem delu za NOV. Obema, naročnikoma na- šega tednika od samega za- četka izhajanja, tudi z naše strani na mnogo let! Nekega dne se bomo povabili na obisk, kajti brez dvoma je njuno življenje vredno širše- ga zapisa, kot je bil tale. JURE KRAŠOVEC KINO UNION: do 3. 2.: ameriški film »Skrivnost Trokajnovih dokumentov« od 4.-6. 2.: francoski film »Otrok noči« KINOTEKA: od 4.-9. 2.: ameriški film Življenje po smrti« METROPOL: do 3. 2.: ja- ponski film »Vojna v veso- lju« od 4.-6. 2.: ameriški barvni film »Klub osamljenih src« MATINEJA: 2. 2.: italijan- ski film »Tudi angeli vozijo noro« DOM: do 3. 2.: ameriški film »Annie Hali« od 4.-6. 2.: jugoslovansko- italijanski film »ScžO-amuche v vojni in ljubezni« MLADINSKI PROGRAM: do 3. 2.: ameriški film »Pre- porod v divjini« STROKOVNJAK SVETUJE ZAPOSTAVLJENA THOMASOVA ŽLINDRA Opazne razlike v sesta- vi ruše so se pojavile že ob prvem odkosu, analizo ruše pa smo opravili pri drugem odkosu, ko je žlindra že delovala nor- malno. Pri analizi smo se- stavine ruše ločili v tri skupine: trave, metuljni- ce (detelje, graSice) in ostala zelišča. Vzorci so nam dali na- slednja razmerja: - Gorska kmetija Aloj- za TOVŠAKA (Turičnik), Golavabuka, ZKZ Slo- venj Gradec, je na nad- morski višini 1020 m. Kmetija je že več let preu- smerjena v živinorejo, ima tudi kmečki turizem. Pretežni del površin so travniki in pašniki z zelo močnim naklonom med 25° in 30" oz. 55% do 66%. Površine so intenzivno koriščene - manjši, polož- nejši del kosi vsaj trikrat, strmejši del pa dvakrat kosi in dvakrat p^. Gnoji s ca. 30 m' gnojev- ke (razredčene) na ha, ca. 400 kg/ha NPK in 200 kg/ha KAN. Analiza zem- lje kaže precejšnjo kislost (pH 4,0 do 4,57), založe- nost s fosforjem je tudi na tem področju bolj slaba. Vzorce pridelkov za jma- lizo smo jemali pri tret- jem odkosu. Dobili smo naslednje razmerje: V obeh primerih vidi- mo, da je delež trav ostal v ^vnem isti, občutno pa se je povečal delež me- tuljnic, zlasti bele detelje, zmanjšal pa delež ostalih zelišč, med katerimi je bi- lo precej travniških ple- velov. Tudi povprečna te- ža vzorcev se je nekoliko razlikovala, tam kjer je bi- la običajnemu gnojenju še dodana žlindra, so vzroci po enoti p>ovi^ine bili težji, predvsem zaradi detelj. Porast teže metvdj- nic v vzorcih je v razponu Piše! 3 janez luževič dipi. ing. agr. od 11,8% do 21,7% na skupno težo vzorca. Tuje in lastne izkušnje lahko strnemo v nekaj ugotovitev: - Thomasova žlindra (Železarna Skopje) nam lahko ob redni uporabi (od 600 kg/ha do 1000 kg/ha) izboljšuje založe- nosti tal s fosforjem. - Z rednim gnojenjem vsaj 600 kg/ha (vsako le- to), lahko nadomeščamo letne iz^be kalcija iz tal. - V intenzivni travni- ški in pašno kosni rabi, nam ohranja zaloge mi- kroelementov v tleh. Isto velja tudi za njivske kul- ture. - Na sicer dobro oskr- bovanih in gnojenih trav- nikih in pašnikih nam žlindra izboljšuje sestav ruše, s tem pa tudi kvali- teto krme. - Nikakor ne smemo pozabiti, da Thomasova žlindra ni zamenjava za ostala mineralna gnojila, ampak je važno dopolnilo k rednemu gnojenju z NPK-ji in dušičnimi gno- jili. >! . <« KMEČKIH 2ENSK NA MORJE Drage bralke! Zdaj vam že lahko postrežemo s točnimi podatki o našem izletu. Potovali bomo v petek zjutraj 14. marca, se med potjo nekje ustavili. Verjetno ste že uganile, da bo tudi to pot cilj našega potovanja ROVINJ. V to lepo istrsko mesto bomo prispeli okoli 13. ure, kjer bomo imeli v hotelu A kategorije EDEN kosilo, popoldne pa iaomo obiskali Pulj in si ogledali areno. Zvečer se bomo poveselili ob prijetnih zvokih narodnozabavnega ansambla VIKIJA AŠIČA, v soboto 15. marca pa bomo ob 9. uri po stari navadi krenili na morje, kjer bo spet zadonela pesem »Zaplula je bar- čica...« Opoldne bomo krenili proti domu, tako, da bosta oba IZLETNIKOVA avto- busa najpozneje ob 18. uri spet v Celju. Letošnji prispevek bo 250 dinarjev za vsako. Upamo, da ni preveč. Marijivo izrezujte kupone. Ponovno vas opozarjamo, da jih pošljite vseh pet skupaj s točnimi podatki. Lep pozdrav do naslednjega tedna! 4-31. januar 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 MOZIRJA OCENITEV GOSTILN Q0 bi spodbudili boljšo ponudbo, urejenost.,. Mi naključje, če so se v mo- cki občini odločili za spre- posebnega pravilnika o nitvi gostinskih lokalov, ^'^^dolini je vehko gostišč, \>r Dostrežba ni takšna, kot Si morala biti in bi lahko bi- I Se posebej zaradi turistič- nega značaja dohne, zaradi igleda, ki ga uživa m zaradi /elikega števila gostov, izlet- ^kov in turistov, ki jo obi- Ičejo. V ponudbi prevladuje pija- ta alkohol, medtem, ko je s Lano dosti težje. Zato ugo- tavljajo, da skrb za dobro po- iutje gostov, za njihovo soli- dno postrežbo v dolini zao- staja za slovenskim povpreč- jem- so razmišljali, kako spodbuditi višjo kakovost gostinske ponudbe, so se od- ločili za poseben pravilnik o ocenitvi gostinskih lokalov. 0 njem je sredi januarja raz- pravljal tudi Izvršni svet ob- iSinske skupščine, ki ga je sprejel. Kot rečeno, so se odločili ta ocenitev gostinskih loka- lov, in to glede na urejenost okolja, na opremljenost in urejenost gostinskih lokalov na obseg in kakovost stori- tev, glede na skrb za počutje in razvedrilo gostov, potem po nočitvenih zmogljivostih in drugem. Gostišča bodo ocenili in potem razvrstili v tri skupine: v prvi razred - vzorno gostišče, v drugi - urejeno in v tretji - zadovo- ljivo gostišče. Kategorizacija bstišča bo podlaga za obli- kovanje cen, ki bodo veljale Iv teh obratih. 1 OdločiU so se celo, da bodo lahko gostišče ali bife zaprli, če pri ocenitvi ne bi doseglo minimalnega števila točk. Sicer pa bodo v teh prime- rih, če seveda bodo, izobesili tudi tablo z napisom: pogoj- no zadovoljivo. Z diferenciacijo cen po po- sameznih kvalitetnih razre- dih bodo spodbujali organi- zacije združenega dela in za- sebne gostince, da bodo po- svetili več skrbi zlasti kako- vosti storitev, večji ponudbi, urejenosti lokalov in okolja in še čemu. Razumljivo je, da bo ta kategorizacija gostišč vplivala tudi na goste, saj je na dlani, da bodo rajši obi- skali tiste lokale, ki bodo bo- lje in lepše urejeni, kjer bodo dobili tudi hrano in ne samo pijačo, kjer bo sploh postrež- ba takšna, da bo pritegnila. Po sklepu, bo ocenitev opravila komisija, ki jo ime- nuje Izvršni svet Občinske skupščine, pa tudi sicer bo dokončno razvrstitev gostiln uskladila pristojna komisija Izvršnega sveta. Komisija bo praviloma ocenila gostinske lokale v občini enkrat letno, po po- trebi tudi večkrat in tako na podlagi ugotovitev ali spre- memb popravila uvrstitev enega ali drugega lokala v skupini. Seveda bo tako priznala višje oziroma nižje cene za usluge. M. BOŽiC celje VELIKA RAZGIBANOST Bogat delovni načrt turističnega društva Celjsko Turistično društvo čaka tudi letos veliko dela in še več nalog. Sicer pa gre za društvo, v katerem ni ijreda- ha. Tako je tudi lani skrbelo za turistično propagando in informacijsko službo, čeprav ti nalogi nista njegovi, toda, ker ju drugi niso uresničeva- li, so ju amaterski delavci pri celjskem društvu. V delovno bilanco lanskega leta sodi dvanajst prireditev, ose- mnajst več kot uspelih avto- busnih izletov. Delo turistič- ne družbene organizacije je seglo tudi v pobrateni Sisak, nadalje v Dubrovnik in dru- gam. Tekoče vzdrževanje starega gradu je društvena skrb, prav tako redna čuvaj- ska služba na tej celjski naj- bolj obiskani izletniški točki. In potem prizadevanja za ureditev mesta, tekmovanje in ocenjevanje dela, ki ga opravljajo gojitelji cvetic, iz- daja novega prospekta Celja, založba dveh novih spomin- kov itd., so uspehi, ki jih ni moč prezreti. Med njimi zav- zema vidno, če že ne prvo mesto turistični teden. Delovna bilanca lanskega leta je bila tudi osnova za se- stavo letošnjega načrta. V njem ima Hortikultura 80 vi- dno mesto. Sicer bo društvo tudi letos skrbelo za stalne likovne razstave v Mali gale- riji. Priprave na drugi turi- stični teden, ki bo v prvi po- lovici junija, so že stekle. Na vidiku je prireditev, oziroma več prireditev pod skupnim naslovom, ki obetajo še večji odmev, kot so jih bile delež- ne lanske, prav tako usE>ešne. V zimski sezoni se bo zvr- stilo več zanimivih preda- vanj, začeli pa so se že tradi- cionalni izleti. Za letos jih je programiranih šestnajst. Na željo članov jih bo še kaj več. V glavnem bodo Izletnikovi avtobusi vozili udeležence po naših cestah, tu in tam pa bodo krenih tudi čez mejo. V programu so štiri preda- vanja. Eno od teh je že bilo. Naslednje bo 13. februarja. Na njem bo Ernesc Rečnik govoril o poti v Burmo in Tajsko. Med prireditvami bo naj- prej na vrsti trinajsti valčkov večer. Ta priljubljena dru- žabna prireditev bo 1. marca v Narodnem domu. Takšno je delo, ki ga napo- veduje za letos celjsko Turi- stično društvo. Pa ne bo ostalo samo pri tem, saj se nekatere akcije ponavljajo iz leta v leto in imajo že stalno mesto v bogatem in pestrem delovnem načrtu. MB Gornja Savinjska dolina je lepa tudi v tem času, pozimi. Snega je veliko in smučarjev ne manjka. Oko pa se ob poti ustavlja tudi na »delih«, ki jih je napravila narava, takš- nih ledenih kapnikov ne manjka. Tile pa so ob glavni cesti blizu Luč. Foto MB ZIMA V LUČAH Luče ob Savinji so eden redkih krajev v Gornji Savinjski dolini, ki razširja svojo turistično dejavnost tudi na zimski čas. In tako ni naključje, če so imeli v vasi prejšnje dni veliko gostov, zlasti iz sosednje republike. Prišli so na smu- čanje, predvsem šolski otroci. V Lučah, oziroma na Jegorčki njivi, imajo kar dve smučar- ski vlečnici. Zanje je poskrbela ICrajevna skupnost, upravlja ju poseben odbor. V Lučah imajo na voljo okoli sedemdeset ležišč v ogreva- nih sobah, zato tudi dovolj priložnosti za zimski turizem, za sprehode in smučanje. Precej prostora je tudi v tem času. MB Polzeli predelujejo zahtevne materiale. Ni nak- ljučje da vso pozornost namenjajo pripravi dela in razvoju tovarna nogavic polzela ŠE VEČ POZORNOSTI KAKOVOSTI v polzelski tovarni nogavic bodo letos izdelali trideset milijonov enot moških in ženskih nogavic, neto reaUzacija te delovne organi- zacije pa bo znašala 530 milijonov dinarjev. To pomeni 12 odstotkov več kot lani. Ob tem je treba zapisa- ti, da se število zaposlenih ne bo povečalo, pač pa bodo vso pozor- nost namenili stabilizacijskim ukrepom na vseh področjih. V Jugoslaviji je danes triindvaj- set tovarn nogavic, pa vendarle je treba priznati, da se polzelski »no- gavičarji« upravičeno ponašajo z nekaterimi prednostmi. Predvsem velja to za kakovost njihovih izdel- kov. Ni'naključje, da so njihovi iz- delki izredno cenjeni, kar dokazuje tudi veliko povpraševanje. Osem- deset odstotkov vse proizvodnje predstavljajo ženske nogavice in po tem se Polzela uvršča na prvo mesto v Jugoslaviji, izdelki te priz- nane tovarne pa so na prodajnih policah v vseh naših republikah. Današnji uspehi nedvomno izvira- jo tudi iz dela njihovih tehnologov, kar pove tudi podatek, da sodi to- varna po današnji strukturi proiz- vodnje med tiste z najzahtevnejšim asortimanom. Na Polzeli so se na- mreč preorientirali na predelavo dragih in s tem tudi kakovostnih in visokoproduktivnih materialov. Hkrati s tem pa so se znali dobro prilagajati zahtevam tržišča. Ni naključje torej, da so prvi pri nas pričeli izdelovat hlačne nogavice in pričeli uvajati primerne velikosti nogavic. To je bila pravzaprav preokretnica v ponudbi na doma- čem tržišču in vse to je Polzeli za- gotovilo primerno mesto v jugoslo- vanskem prostoru. Produktivnost, ekonomičnost in donosnost se iz leta v leto izboljšujejo. Tudi v bodoče bo poglavitna skrb namenjena dobri tehnološki opremljenosti, prizadevali pa si bo- do še za boljšo kakovost izdelkov, kajti to je tudi porok za doseganje še večjih uspehov. Zanimiv je tudi podatek, da zadnje čase sodelujejo z znano tovarno športne obutve ADIDAS, med množico izdelkov pa velja omeniti morda tudi moške nadkolenke ter tiste iz frotirovih pletenj. Gre namreč za izredno za- htevne izdelke, ki pa kljub temu po kakovosti prav nič ne zaostajajo, tako kot tudi vsi drugi, za najbolj priznanimi evropskimi in svetovni- mi proizvajalci nogavic. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 4 - 31. januar 198o OBISKALI SMO CELJSKO METKO V - METKINh POSTEUNINI JE SPANJE SLADKO »Bitke so sicer dobljene, vendar želje po še lepšem še vedno ostajajo!« pravijo v Metki, kije za svoje izdelke dobila že tri »zmaje« in eno »košuto« aH »prevedeno« nagrade, ki pomenijo največ na našem modno sejemskem prostoru! v organizaciji združe- nega dela METKA v Ce- lju je v zadnjem času še posebej živahno. Njihova delovna organizacija je podobna mravljišču, kjer vsaka - mravlja poskuša prispevati delček k lepši stavbi, boljšemu počutju in solidnejšim poslovnim rezultatom. Tam, kjer je še pred leti vladalo mrtvi- lo, sivina in otožnost zara- di slabega položaja, je da- jies vse čisto drugače. To ni pravljica za lahko noč, ampak dejstvo, kako se da z dobro voljo, znanjem in prizadevnostjo rešiti tudi še tako brezupno po- tapljajoče barko. Res je, da ni še vse tako. kot bi moralo biti, to pa še zdaleč ne pomeni, da ni mnogo bolje, kot je bilo nekaj let nazaj v kolekti- vu, ki je lani že praznoval pomemben jubilej, 50-let- nico obstoja. Tekstilna stroka je skoraj vedno v »nemilosti« in težavah, pa se je nekaj podobnega go- dilo tudi z Metko. Vendar so se »vremena Kranj- cem« zjasnila. Zjasnila predvsem zaradi njih sa- mih, ki so zaradi vnešene- ga znanja dobili nov po- gum za delo, ki je rodilo prve bogate sadove. V nji- hovih vitrinah so se zače- la zbirati priznanja, ki jih podeljujejo na modnih sejmih v Jugoslaviji. Ta- ko so pri njih že trije zma- ji z ljubljanskega modne- ga sejma pa košuta z beo- grajskega. To niso samo formalna priznanja, am- pak jih podkrepljuje tudi dejstvo,-da so skoraj vsi njihovi izdelki že razpro- dani. Samo letos že za vso prvo polovico leta! Ni od muh misel, da je v Metki- ni posteljnini tudi spanje bolj sladko, kot sicer... Direktor Zvone Dežnak se razneži, ko začne govo- riti o kolektivu: »To je »zlat« kolektiv. Brez nje- ga ne bi bilo nič. Vsi so ali samo zaslužni za zadnje uspehe. Eden drugega dopolnjujemo in to dobro dopolnjujemo. Zaveda- mo se uspehov, istočasno pa tudi obveznosti, ki nam jih postavljajo ti uspehi. Na njih ne sme- mo počivati, ampak nada- ljevati še z večjo voljo in elanom za novimi dosež- ki. Načrtov imamo veli- ko! Zdaj nas ni več strah, saj vemo, da je kolektiv tisti, ki bo načrte izpeljal. Naš kolektiv ie sposoben izpeljati vsako nalogo. Ce smo izpluli iz težav, ki so bile skoraj neprehodne, potem ni razloga, da ne bi šli še dalje. Zdaj je lažje, kajti najhuje je za nami. Naša prednost je v tem, da kolektiv ve, kaj vsi skupaj hočemo.« Vlado Kolar je predse- dnik konference sindika- ta: »V našem kolektivu ni tajnosti. Vsak ve vse tisto, kar rabi za normalno de- lo. Pogovarjamo se kot dobri tovariši in v tem je velika prednost našega 900 članskega kolektiva.« Karla Vodenik je med najstarejšimi zaposlenimi v Metki, saj z njo združuje delo že 31 let. To pa po- meni, da je šla praktično skozi vse faze razvoja te tekstilne tovarne, skozi slabo in dobro pa tudi obratno: »Ne da bi ga hvalila, ampak kar je naš direktor Dežnak s svojim teamom napravil v zad- njem obdobju, to je nekaj posebnega. Predvsem pa mislim, da je skrivnost našega uspeha prav v ču- doviti kombinaciji dobre volje, dela in želje po bolj- šem. Verjemite, zdaj mnogo lažje »dihamo«, kot smo nekoč. In če to govorim za tekstilno stro- ko, ki je bila in je še ve- dno »kritična« potem mi lahko verjamete, da ne pretiravam. Z delom se da tudi v tekstilni stroki dobro de- lati in solidno živeti.« Telefon. Direktorja Zvoneta Dežnaka sprašu- je novinarka o letošnjem stabilizacijskem letu. Od- govarja, Zvone Dežnak namreč: »Mi se že najmanj pet let stabilizacijsko obnaša- mo, saj nas v to silijo ra- zmere v tekstilni stroki.« Tudi v teh iztekajočih januarskih dneh v Metki ne počivajo. Morda so agilni mnogo bolj, kot kdaj koli prej. Imajo velike načrte. Trez- no gledajo na njih, kajti zavedajo se tudi določe- nih pasti, ki se pojavljajo na poti. Kot dobri krmarji so prepričani, da s svojo barko ne bodo nasedli... VLADO KOLAR je obratovodja v plemeni- tilnici in predsednik konference sindikata v OZD Metka: »Mirno lah- ko povem, da so odnosi v našem kolektivu odlični, da vsi dobro sodelujemo in da se prav v tej enotno- sti in delavnosti skrivajo vsi naši zadnji uspehi. << JOŽE KANDOLF je nadmojster v A tkalnici, sicer pa predsednik de- lavskega sveta TOZD 1 v proizvodnji tkanin: »Če pomislimo na težave, ki so nas pestile pred leti, si skoraj ne moremo zamiš- ljati, da je vse to, kar ima- mo danes, res. Dobri re- zultati so plod kolektiv- nega dela.« BORIS POŽAR je iz Celja, obratovodja v B tkalnici: »Pred leti smo imeli tudi izredno slabe osebne dohodke, kar je negativno vplivalo na de- lovno voljo, zaposlenih. Čeprav vsa stvar še zdaj ni idealna pa je v primer- javi s prejšnjimi dohodki mnogo boljša, to pa vpli- va tudi na delovni elan.« SILVA COKLC je iz Celja in zaposlena v Met- ki že osemnajst let kot vdevalka: »Ljubljanski modni zmaj, ki smo ga dobili za naše izdelke pred tedni, mi veliko po- meni, saj je to naš skupni uspeh. Tretji zmaj je tudi dokaz, da smo na pravi poti in da dobro delamo.« ANICA KOREN iz Ce- lja je v Metki že 24 let in trenutno dela kot tkal- ka: » Veliko se je izboljša- lo, med drugim pa lahko pohvalimo tudi našo družbeno prehrano, ki je odlična. Kar ne moreni verjeti, da se je v tako kratkem času vse spre- menilo, seveda na bolje.« JOŽICA KEGU je v Metki sedemnajst let in dela kot tkalka: »Modni zmaj? To je uspeh nas vseh, slehernega delavca v Metki. Ponosni smo, da smo ga osvojili že tretjič. Sicer je pa tako: vsako priznanje je dokaz, da de- laš prav in istočasno ob- veza po še boljših dosež- kih.« frida Cede je sicer doma v Petrovčah, Met- ki pa je zvesta že 22 let, ter dela na mestu dispo- nenta tkalnice: » Vse, kar so povedale tovarišice, je res. Ne morete si pred- stavljati, kako je bilo vča- sih in kako je danes. Priš- lo je do ogromnih spre- memb na vseh področ- jih.« KARLA VODENIK iz Teharij je v Metki že 31 let ter je v zadnjem času vzgojiteljica mladih tkalk: »Najprej sem dela- la petnajst let kot tkalka, zdaj pa sem vzgojiteljica mladih tkalk. Vsaka, ki pride na novo v Metko, gre ,skozi moje roke' in ji dam osnovne inštruk- cije.« TUDI V BIOGRADU NA MORU OZD Metka ima svoj obrat v Kozjem ter manjšega tudi v Biogradu na moru, kjer je zaposlenih 84 delavcev. Tam pri- pravljajo prejo za tka- nino za Metko. Če tega ne bi imeli, bi bilo bolj težko, tako pa... KIPEC ZMAJA je celjska Metka le- tos, na jubilejnem 25. sejmu mode v Ljublja- ni dobila za posteljni- no artiklov Lidija in Havaji. Oba artikla sta že v prodaji. Zmaja pa je možno videti raz- stavljenega v izložbi celjske Tkanine. ^^ 4j;^31JanuaM980 NOVI TEDNIK - stran 17 mala bratska pot Med trans ve rzalami, ki potekajo na območju Meddruštvenega odbora Savinjska, je tudi Stajer- sko-zagorska pot. Zanjo skrbi Planinsko društvo iz Rogaške Slatine. Pla- ninci jo imenujejo tudi mala bratska transverza- la. Pot se pričenja pri Knežcu, pri spominskem domu Franceta in Borisa Kidriča. Izredno priljubljena je med planinci Slovenije in Hrvatske. Do sedaj so iz- dali 1590 izkaznic, samo lani pa so podelili 84 značk. Planinci iz Roga- ške Slatine obljubljajo, da čaka planinca, ki bo kot 500. prehodil pot, lepa nagrada. Težava pa so z vzdrževanjem poti, saj se v nekaterih PD za to ne zanimajo najbolj. Levji delež je torej na rogaških planincih. Predstavniki PD bodo letos obiskali »čuvaje žigov« in jim izro- čili skromna darila za nji- hov trud, marca pa name- ravajo markirati celotno traso. Planinci iz Rogaške Slatine si zaslužijo vso pohvalo za svoje delo, saj tako skrbijo za slovenske planince, ki se seznanjajo z zgodovinskimi kraji iz Hrvaške in za Hrvate, ki spoznavajo zgodovinske l^je tega predela naše repubhke (Knežec, bolni- ca na Boču...) FRANCI JEŽOVNIK ŠTEVILNE PLANINSKE SEKCIJE V ŽALSKI OBČINI Ze vrsto let je v žalski občini planinstvo v nene- hnem porastu. Posebno zaslugo za razmah imajo vsekakor planinske sek- cije, ki jih ustanavljajo pri sindikalnih podružnicah. Najstarejša je prav goto- vo sekcija pri KK Hme- zad Žalec, ki pa zaradi reorganizacije včasih tudi deluje bolj spontano. Druga po starosti je sek- cija v okviru sindikata Ferralita, ki je bila nosilec izvedbe Mladinsko sindi- kalne transverzale ITC. Takoj za to je bila, nekdaj zelo aktivna sekcija pri Gradbenem podjetju Usluge Polzela, ki se je kasneje priključilo Ingra- du - TOZD GO Žalec. Žal je zaradi reorganizacije in odhoda nekaterih aktiv- nih planincev ta sekcija skoraj zamrla. Tudi pri Društvu upokojencev je zelo aktivan sekcija in upokojenci so še vedno med ^tivnimi pohodni- ki, zlasti na množičnih akcijah v Savinjski dolini in po naši republiki. Med zelo delovne sodi sekcija pri TOZD Kemija Aero Šempeter, ki je sicer vključena v matično društvo Aero Celje. Zad- nje leto pa so bile usta- novljene sekcije pri OOS kar pri treh sindikalnih organizacijah, in sicer pri Minervi, Sigmi in kot zad- nji pri KIL Liboje, ki je med najaktivnejšimi z vso začetniško zagna- nostjo. Kot zadnja pa se oglaša že tudi planinska sekcija pri SIP-u Šempe- ter. Takšen razmah pla- ninstva pri sindikalnem članstvu bo terjal od sin- dikalnega sveta, da bo moral ustanoviti tudi ustrezno koordinacijsko telo, važno funkcijo pa bo vsekakor moral odigrati tudi Koordinacijski od- bor planinskih društev občine Žalec. Planinci imajo vidno vlogo, saj so prav ti nosil- ci akcij negovanja tradicij NOB v občini in republi- ki ter so organizatorji spominskih pohodov skozi vse leto. Udeležuje- jo se pohodov, kot so na primer: Po poteh pohor- skega bataljona Osanka- rica-Rogla, Po poteh XIV. divizije. Stol, Porezen, Snežnik, Blegoš, Od spo- menika do spomenika in tudi pohoda na Dobrovlje v spomin na prvo frontal- no bitko Savinjske čete. Lansko leto so bili pla- ninci tudi med organiza- torji pohoda na Travnik k bolnici Celje, ki bo postal tradicionalen. Vse te ak- cije so organizirane v spo- min na akcije naših enot med NOB. Tudi številna orientacijska tekmova- nja, ki jih organizirajo Planinska društva in spoznavanje ter življenje v naravi, so prispevek k obrambni vzgoji, pri kate- ri ima Planinska organi- zacija zelo veliko vlogo. Vse to vodi k temu, da se mnogi odločajo za delo- vanje v planinski organi- zaciji. IVAN TURHAR alpinistični kotiček PLAZOVI - BELA SMRT Lepo vreme še ni zelena luč za planinsko turo Morda se bo komu zdelo, da pretiravamo z opozorili glede plazov. Statistika ne- sreč in reševanj pa daje za- strašujočo sliko prav takrat, ko obiskovalci gorskega sve- ta računajo pri vzponu na popolno varnost. Plaz je še vedno ena največjih nez- nank, zahrbtna nevarnost, ki je past celo najbolj izkuše- nim. Klasično nevarnost pozna- jo vsi. Ko zapade nov sneg, ne hodi v hribe! S tem je po- navadi tudi konec znanja - tri dni po sneženju je odprta pot za vsakogar. Ta velika zmota terja po Evropi de^ti- ne žrtev, posameznikov, na- vez in cehh skupin pred- vsem takrat, ko je vodja ture prevelik optimist in prehitro verjame, da je sneg »zaspal«. S tem, ko po sneženju po- sije sonce in na snežni povr- šini naredi skorjo, je sneg še- le »polakiran« in skriva v tem stanju poleg pršnega plazu najnevarnejšo obliko - kložo! Temp>eratume spre- membe (dnevna pripeka in nočna zmrzal) vplivajo samo na površino, spodnja, razhč- no debela plast pršnega sne- ga, ostane uganka in postane past. Ce s smučmi ah gazjo prerežemo skorjo na poboč- ju, kjer snežna gmota ni »pri- trjena« z večjimi skalnimi odstavki, stolpiči, grobo podlago, aU zakohčena z močnim sestavom drevja, smo odprU zapornico za sproženje plazu. Kložasti plaz se sproži na črti prereza in lomi v ploščah (kložah) ter drsi po pobočju do kotla ah pa se (kar je najbolj nevarno) na pregibu ah skoku kot slap požene v prosti pad in posta- ne pršen plaz, ki je skoraj v vsakem primeru usoden za planinca ah smučarja, ki mu m usp>el beg iz plazu pred skokom. Napotek, ki ga lahko damo za kložasti plaz, bi formulira- li takole: pri vzponu na klo- žastem snegu se izogibajmo vsakemu prečenju pobočij. Vzpenjajmo se vedno narav- nost navzgor, po možnosti v upadnici stebra, skalnega odstavka; izbirajmo ture po grebenih (pozor na snežne strehe!) - hodimo varovani na celo razdaljo, smučajmo navzdol v malih vijugah brez prečenj! Na turo ali smuko ne hodimo nikoli sami; la- vinska vrvica mora biti se- stavni del naše zimske opre- me. (Ne za okras, temveč odvita in pritrjena za pas, si- cer je brez vrednosti!) F»red turo se posvetujte s članom gorske reševalne službe, gor- skim vodnikom, prijavite tu- ro v dolini. Ne pozabite na domačine - tam je brezpla- čen nasvet s prve roke! 26. 1. sta Franček Knez in Cajzek Lojze opravila II. zimsko ponovitev Koz jaške smeri v steni Križevnika. Ocena II. do III. 27. 1. je Franček Knez zmogel v solo vzponu prven- stveno smer v Klemenči peči nad Logarsko dolino. Ime- noval jo je Levi raz in ocenil z II. do III. CIC Kložasti plaz Ijul^ljgi^gl^g b3nkd Vselej imejte pred očmi, da smo tu zaradi vas in vaših interesov, o I ^ L^ I Zato zahtevajte, da vam uredimo denarne zadeve hitro, zaupno, Oplosna banka uelje natančno in učinkovito. janko kač GRUNT 47 *Sem gospodična,* je odgovoril Terentij. tvojo gospodinjo Nežiko je dospelo pismo iz Rusije, »ff pomilila pismo. čifa; ^^ -Dobro, ga izročim,* je rekel, vzel pismo v roke in na žigu: Nižnij Novgorod. »Tonče je pisal! Se je živ!« niJ^ ^^^^selil Terentij, ki je čul doma in pri sosedih o čudni usodi. »G ^ite/ domov in ves vesel zaklical že na pragu: ^^^Podinja, Tonče piše!« hilil^ pismo?« je planila v vežo Nežika, pustivši v '%^prešačeno taščo, glas- ^^ potegnila pisemski ovoj in čitala kar na in^Sj^ iNTežiJca/ Tri leta že pišem vsak mesec pismo ^ • ' ^^ ^^ ^^^^ enega prejela ter tako izvedela, da še I tudi t" ^^ ^^^^ prenašala mojo odsotnost. Vem, da si mi ^koro^ toda mene ni našlo nobeno Tvoje pismo. ^nieri^ ^^^^^ ^ ^^ P^ ^^ ^^^^ ^o^nio rf ^ Uverjen sem, da bom še pred ^oje n gospodje od misije so mi obljubli, da bodo to srdnr^ hitro oddali. Veseleč se srečnega svidenja. Te ^^pozdravljam. ^ar vr 1, , '^oj Tonče.« ^^ izra Nežika od veselja in ni videla, kako stra- ji m ^JV^Sel na taščino lice. Prisiljeno seje nasmehnila, "Ret T ^^^^ snaha pismo, ^ihče^^'^^ pisava je,« je pripomnila. '^ese^in ^ ^^^ ^P^^ noč. Terentij je gledal v svetlo '^^ig: ° domu, tako ga je potrdil že sam cirilski Novgorod. Ni še propala Rusija, pa naj pišejo novine karkoli hočejo o morju krvi, ki se baje pretaka od enega konca domovine do drugega. Nežika je poiskala z dna skrinje Tončeva pisma, jih čitala ter pritiskala na srce: » Vse bo drugače, samo da se Tonče vrne.« Tudi Mica ni spala. Kakor živ črv ji je glodala misel v srcu, da bo morda že čez mesec dni za peto kolo pri hiši. Cimdalje bolj je poganjalo v njej korenine prepričanje, da se je Nežika le zato vrinila v hišo, da ji vzame grunt, ki mu je ona darovala četrt stoletja in vso mladost pri starem možu. Sredi noči je Mica vstala, prižgala luč in odklenila zidno omarico. Leseno pušico je vzela iz spodnjega predala in jo varno odprla. Dva za oreh debela kosa rumenega kamna sta ležala notri. »Tona mi je pokazal nekoč to pušico. Ce bodo podgane hude, naj jim nastrgam na žgance, je rekel. Čakaj ti podgana vitka, usiljenka, tudi tebi nastržem. Po- tem pa bo grunt moj, samo moj. Naj vidi dolina, kako se bo drugič možila Kolenka...« Vso noč je predla misli okrog lesene pušice in se zato zapredla v mrežo svojih nakan, da ni mogla več iz stražnih vezi... Drugi dan - v ponedeljek je bilo na občini popisovanje živine. Vsak gospodarje moral sam priti in podpisati svojo izjavo. Do ene se je zavleklo, preden je prišla Nežika na vrsto. Družina je že pojužinala in Mica je pustila za snaho skodelo krhkih ajdovih žgancev. Ko jih je rezala, ji je nekaj neprestano prigovarjalo: »Zdaj ali pa nikoli.« Kakor na povodcu jo je gnalo po tisto leseno pušico z rumenim strupom. Ko je strgala z nožem na papir trdi kamen, je škripal pod nožem. »Le škriplji, saj se te ne bojim. Še vraga se ne bojim. Za moj grunt gre, da ga očistim golazni...« je mrmrala vase Mica. Varno je posula žgance s to čudno zabelo in postavila skledo v štedilnik in želela: »Dober tek!« Ni je vzdržalo doma; ven je morala, zato je zapisala na mizo s kredo: » V pečici imaš južino, sem morala iti pokazat, kje naj sadijo krompir po novem hmelju.« Lačna je prišla Nežika domovin pričela prav hlastno jesti žgance. Malo čudna se ji je zdela rumena sipa, ne da bi to porajtala, ker so bili sicer žganci okusni. »Preveč so mastni,« je odložila že pri polovici žlico in stopila v kuhinjo po skodelico kave, da si poplahne suhe žgance. V veži je sedla na klop. Že je šel tretji mesec njenega časa h koncu, pa jo je rad posilil dremež sredi dneva, kakor je to navada pri takšnih ženskah. Usnula je... Ko seje zbudila, je kar prestrašeno pogledala na uro: dve uri je spala. Naglo je planila pokoncu. Tedaj pa jo je silno zavilo v želodcu in bolečina je šla globoko v trebuh. Slabo ji je postalo, da se je opotekla pred hišo in pričela bruhati. Debele potne srage soji stopile na lice in tema seji je delala pred očmi. Prav tedaj je izpregel konja pri hlevu Terentij, ^ ki seje pripeljal s polja. Ko je videl, da se opira gospodinja ob zid, je brž vrgel komat na klin in skočil proti hiši. Na klop pred hišo ji je pomagal, ko jo je spet zavilo, da je' zaprosila: »Za smrt mi je hudo... Pojdi hitro po zdravnika!« Prav tisto minuto je zatrobil za Zadnikovo sušilnico avto- mobil. Terentij se je ozrl in videl, da se pelje žalski zdrav- nik, ki je imel popoldne bolniški pregled v preboldski tovarni. Že starega hišnega znanca je Terentij takoj ustavil. Z zdravnikovo pomočjo je spravil bolnico v hišo. »Ali ste kaj napačnega jedli?« je vprašal zdravnik. »Tele žgance...« je pokazala Nežika na skodelo na mizi. Zdravnik je pogledal od daleč na jed. Menda je zapazil čudno barvo, ker je takoj vzkliknil: »Kaj pa je to rumeno?« »Ne vem. V kuhinji sem videla še cel kos v nekem zaklopcu, ko sem šla po kavo.« Brž je stopil zdravnik v kuhinjo in našel na mizi pušico s strupom, ki jo je pozabila tašča shraniti. »Arzenik!« mu je šlo po glavi in je videl, da je prav sodil, ko mu je vrnivšemu se v sobo Nežika potožila, da jo na oba kraja žene. »Brez odlašanja v bolnišnico, da vam še rešijo življenje,« je vzkliknil. Pomagal je spraviti bolnico v svoj avto. Odbr- zela sta proti Celju, ko je vzel zdravnik še žgance in pušico s strupom. V bolnišnici so Nežiki nemudoma izprali želodec in ugo- tovili, da so bili žganci res zastrupljeni. Zdravnik je stopil z izjavo takoj k državnemu pravdniku, kije brzojavno odre- dil aretacijo Marije Kolenčeve. Dva orožnika sta gnala na večerni vlak zločinko. Se tisti večer je šla kakor ogenj po vsej dolini vest o strašnem zločinu. Sam je ostal Terentij na Kolenčevini - hlapec in gospodar... VIL Strašno je gnalo Nežiko na obe strani ves večer. Pater kapucin jo je izpovedal, obhajati je pa ni mogel, ker je neprestano bruhala. V silnih bolečinah, ki so ji trgale dro- bovje, bi si bila prosila Nežika le skorajšnjo smrt, da jo ni dvoje vezalo na življenje: otrok pod srcem in Tonče. Misel na ta dva, skrbna roka zdravnika, ki je prečul vso noč pri njeni postelji, in njena mlada, krepka narava so prevlekli bolnico čez to usodno noč, ko je viselo na pajčevini njeno življenje, kakor je rekel zdravnik. V globoko spanje je padla izmučena Nežika in šele proti večeru se je zavedla. »Spet me prijemlje,« je zastokala revica proti sestri, ki je prišla kakor breztelesna mimo s pokrepčilom. Skremžen obraz, ves oblit z znojem, je zgovorno pritrjeval bolničinim besedam, da je sestra Ana brž poklicala zdravnika. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 4 - 31. januar 198o iz življenja in dela delavcev v obrtnem sektorju ODNOSI SO POROK DOBREGA DELA Tako kot v mnogih dru- gih delovnih sredinah se tudi v obrtnih delavnicah nemalokrat porodijo pro- blemi, ki v primeru, da se nakopičijo, skrhajo dobre medsebojne odnose med obrtnikom in pri njem za- poslenimi delavci. Zato je prav, da delavci v obrtnih delavnicah skupaj z obrt- nikom sproti rešujejo probleme, ki nastajajo in tudi sami odločno prepre- čijo krah dobrih odnosov. V praksi pa so problemi včasih hudo pereči. In težko jih je rešiti, če oblo- žijo. O tem pričata tudi naslednja primera. Delavka je bila zaposle- na kot kuharica pri neki obrtnici. In ker je obrtni- ca želela zmanjšati obseg dela, se je pogovorila z delavko, da bi le-ta spora- zumno prekinila delo pri njej. Obrtnica se je pri tem zavezala, da bo dalav- ki poiskala ustrezno za- poslitev in svojo obljubo tudi izpolnila. Delavka je že začela de- lati pri novem obrtniku, ko je ta po preteku enega meseca od nje zahteval, da prinese zdravniško spričevalo. Izkazilo pa je pokazalo, da je delavka že pet mesecev noseča. To je seveda povzročilo nema- lo težav tako obrtniku, kot tudi delavki. Kajti obrtnik je delavko vzel v delovno razmerje ravno zato, da bi nadomeščala drugo delavko, ki je bila na porodniškem dopustu. Vso zadevo je vzel v roke družbeni pravobranilec samoupravljanja in z nje- govo pomočjo sta se de- lavka in obrtnik sporazu- mela. Delavka je tako ostala pri obrtniku, ven- dar ji gre za skrhane med- sebojne odnose pripisati velik del krivde. Kajti za- gotovo je vedela, da je no- seča in to bi morala tudi novemu delodajalcu ta- koj povedati. DrugI primer se nanaša na pet delavcev iz drugih republik, ki so poiskali pomoč sindikata. Obrt- nik, pri katerem so bili za- posleni, jim namreč že štiri mesece ni izplačal osebnih dohodkov. Po- tem, ko so zadevo preve- rili, se je izkazalo, da jih obrtnik sploh ni zavaro- val in ne prijavil kot zapo- slene delavce pri njem. Plačeval jim je le skupno prenočišče in jim dajal minimalno akontacijo, da so se z njo lahko preživeli. Delavci so s pomočjo sin- dikata predali vso zadevo v obravnavo sodišču, ki bo primer razjasnilo in v skladu z zakoni ukrepalo. Oba primera imata skupni imenovalec: neu- rejene medsebojne od- nose med obrtnikom in pri njem zaposlenimi de- lavci. Pri tem pa ne bi smeli zanemariti dejstva, da so delavci v enem in drugem primeru slabo ravnali. Odnosi med obrt- nikom in delavci namreč morajo biti jasni. Potre- ben je odkrit pogovor med njimi, ko sklepajo delovno razmerje in po- trebna je pogodba, ki jo morata skleniti obrtnik in delavec ob zaposlitvi. In nenazadnje, ko se delavci zaposlujejo pri obrtniku, naj ga zaprosijo še za Ko- lektivno pogodbo, to je za dokument, v katerem so jasno zapisane vse pravi- ce in odgovornosti tako obrtnikov, kot pri njih za- poslenih delavcev. Tako bo v veliko manjši meri prihajalo do problemov, ki sedaj še prepogosto ru- šijo dobre delovne od- nose v obrtnih delavni- cah. ZGODBE O ČUDAŠKI LAŠČANKI SPETAKOM PRIŽIGALA CIGARETE Podvig z vlakom je ponovila. Rada se je namreč razkazovala s svojimi dragimi oblačih in poskrbela je tudi, da so jo vsi videh. Na Lukeževo, ko ima patron v Tremerjih prciznik, je mastno plačala, da je vlakovodja velel ustaviti vlak v Tre^ merjih, da je dama, okinčana kot novo- letna jeUca, lahko pred očmi potnikov celega vlaka, ki sicer tu ni nikoh stal, pred očmi udeležencev žegnanja, ki so se gneth v vasi in okoh cerkve. Spet je razbrzdala zeleno purgersko zavist, spet so o njej vehko govorih in ugibah, koh- ko neki mora imeti pod palcem. Marjana je kot lastnica mesarije hote- la biti tudi mesarska mojstrica. Kar si je vtepla v glavo, je tudi izpeljala. Obrti se je priučila v lastni mesnici, zato ji ni bilo težko stopiti pred izpitno komisijo. Le- ta je videla v prijavi predrznost in oma- lovaževanje izrazito moškega pokMca. DaM so ji ubiti velikega bika. Zavihala je rokave in pokončala žival s tako naghco in hladnokrvnostjo, da je komisija kar osupnila. Strokovnjaško je opravila raz- telesenje in sortacijo mesa. Prislužila si je še en vzdevek - bUa je edini mesar ženskega spola v državi. .Marjana Komes je bila gostilničarka v dobi petrolej ske svečave. V svoji boga- taški objestnosti si je večkrat privoščila, da je v gostilni (pozneje Perdihovi) po- držala petkronski bankovec nad pla- menom in si potem z njim prižgala ciga- reto. Seveda tega ni storila, kadar ni imela gledalcev. Svoje bahaštvo je raz- kazovala na ta način le, če je bilo v go- stilni polno gostov. V gostilni je imela veliko glasbeno omaro, biljard in posebno igralno napra- vo - namizno kegljišče. Na način, kakor danes vžigajo motorje čolnov, so igralci z vrvico sprožah Jurčka ali Jopeka, ki se je vrtel in podiral keglje. Tej igri so gosti dah ime »Marjanca«. Spet je poskrbela, da se je njeno ime pogosteje imenovalo. Po Laškem je hodila vzravnano kot kakšna dvorna dama in kdor je hotel z njo dobro voziti, ji je moral javno izkazo- vati čast in spoštovanje. Ce je bilo iskre- no, Marjane ni brigalo. Prihodnjič: V POSTELJI S PRILE2NICO V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC - Ti, Fana, zdi se mi, da bi bil že čas, da bi končno nehali govoriti o našem celjskem zraku... - Ne bo šlo, saj veš, da se brez njega ne da živeti, še manj pa pogovarjati... - Čuj, Fonza, slišal sem, da v Celju zadnje čase dihamo sorazmerno dober zrak... - Ja, bo že najbrž res... - Dobro, samo mene vseeno bolj za- nima to tako imenovano sora- zmerje...! IZ NAFTALINA Ne razlagajte ljudem, da imajo prav, lahko bi se s tem kdo neopravi- čeno bogatil! opravičilo Spoštovani bralci, opravičujemo se in najglobje obžalujemo, ker bo današnji Žveplometer tudi naravnan stabihzacij- sko. Na seji redakcije Žveplometra smo namreč sklenili, da ne bomo več izgub- Ijah in razmetavali odvečnih besed z na- pakami, ki se jih je že prijela patina starosti - in na katere smo se že privadih - saj bodo šele tako nove napake prišle do svoje prave veljave. Zaradi kontinuitete našega dela pa ostane sodelovanje z našimi stalnimi strankami v dosedanjem obsegu. Iz povsem nepotresnih virov smo izvedeh, da so nekateri pri nas bili zelo razočarani nad zadnjimi stabihzacijski- mi ukrepi. Redakcija Žveplometra se z njimi stri- nja - saj je res malce nemodno in zasta- relo, če ti predpišejo, kakšen pas boš nosil in na kateri luknji boš imel zapete- ga - ko pa so se najnaprednejši med nami že čisto navadili na elastične paso- ve - ob vseh pozivih za stabihzacijo so samo malce stisnih trebuh, da si niso pokvarih linije. ena energetska pa ne uvožena - Franci, si shšal, da so Japonci dobili iz bencina, vode in nekega dodatka no- vo pogonsko sredstvo za cestna motor- na vozila? - Cuj, končno to ni nič čudnega ali pa posebnega. Naši pridelovalci vin tudi vzamejo nekaj vina, pa vode, pa še kaj dodajo, pa dobiš vino... - To so že čisto običajne stvari, samo mishm, da pa so največji mojstri naši gospodarstveniki. Nekaj dobrih razvoj, nih in planskih načrtov, pa nekaj dobrih navodil zmešajo z nekaj svojimi dodatki in dobiš dobro izgubo. No, teh dodatkov pa tudi nočejo izdati javnosti. To je tako imenovana poslovna skrivnost, skoraj takšna kot pri Japoncih... tragikomedija v treh slikah - v glavni vlogi superzvezda našega programa ~ L slika (dogaja se v Šoštanju) Potnik: Tovariš kondukter, mi hoče- te dati potovalko v prtljažnik? Sprevodnik: Ah, kar gor jo dajte, ni- mam ključa... n. slika (dogaja se v Velenju) Sprevodnik: Ti, zdaj pa imam ključ, zdaj lahko neseš potovalko dol... Potnik: Oprostite, zdaj pa ne bi vsta- jal... Sprevodnik: Kaj si rekel, nesi dol, če ne boš že videl hudiča! No, daj, da te bomo videli, kako neseš...! Potnik: Poslušajte, jaz nisem noben igralec... Sprevodnik: No, bomo videli, Franci, tukaj mi eden dela probleme... (vstopi šofer avtobusa) Šofer: Kdo dela probleme? Kdo je tisti, ki se v mojemu avtobusu ne zna obnašati? Če smo rekli dol, potem to pomeni doli Potnik: Ampak jaz sem vendar pro- sil, če bi lahko dal potovalko v prtljaž- nik! Šofer: Nikoli ni prepozno! Potnik: Ja, pa je... Šofer: A tako, potem pa vsi, ki stoji- te, izstopite - temu gospodu se pa zah- valite! (stoječi potniki zapustijo avtobus) Šofer: No, a bomo zdaj nesli potoval- ko ali ne? Potnik: Ne! Šofer: No, saj jaz imam čas..., odhod imamo čez eno uro... za kazen! (potni- ki negodujejo, vendar nihče ne upa nič reči - avtobus končno odpelje) III. slika in epilog (dogaja se v Celju v prometni pisarni) Potnik: Oprostite, bi lahko izvedel ime šoferja, ki je zdaj pripeljal iz Vele- nja? Prometnik: Zakaj pa ? Za pohvalo ali kritiko? Potnik: Za tožiti! To je primer za mednarodno sodišče za ohranjanje člo- veških pravic... Prometnik: Nič nebo... to je poslov- na skrivnost... saj imate številko av- tobusa ... kar na direkcijo pojdite! Potnik: Pa res ne vem, kaj je pri celi stvari kriv avtobus - CE 831-71, odhod iz Velenja ob 17. uri? (zastor pade) RUBRIKA »op ŠUBA