* e » . 18(1 Sobota, 10. anglista 1936." Stran 3 DNEVNE VESTI — Dubrovnik dobi letališče. Na Konav- ljanskem polju prj Dubrovniku zgrade le­ tališče in v četrtek se je za poskušnjo spu­ stilo tam na tla na poti iz Beograda še drugo letajo. Dubrovnik dobi najbrže še letos redno zračno zvezo. 9. septembra bo otvorjen v Dubrovniku velik kongres aero- nautične federacije. Kongres otvori naš vojni minister general Zivkovič. — Nemški arheologi v Jugoslaviji. V začetku septembra prispe v Sisak 20 do 30 nemških arheologov pod vodstvom ravna­ telja rimsko germanske komisije arheolo­ škega instituta v Frankfurtu Bersa. Nem­ ški arheologi posetajo severoznpadne kraje naše države, da prouče rimske izkopnine. V Zvezo za tujski prom et v Sloveniji se na prav neokusen način zaletava vče­ rajšnje beograjsko »Vreme« z dopisom, ki naj bi bil poslan iz Ljubljane. Gre za izlete, ki jih prireja naš »Putin lk« v ino­ zemstvo. Beograjsko »Vreme« meni, da je zašla naša &veza za bujski promet s tem na napačno pot, češ, da bi morala prirejat; najprej izlete v južne kraje naše države in šele ko bi bili teh Slovenci že siti, naj bi prišlo na vrsto inozemstvo. Kaj pa če bi inozemstvo zavzelo napraim nam to sta­ lišče? Ali ne prirejajo budi inozemske bujsko prometne organizacije leto za letam k nam vedno več avtobusnih izletov, ali res nimamo nobenega interesa na tem, da privabljamo v našo državo čim več tuj­ cev? In kako jih najlepše privabimo? Mar e tem, da postavimo okrog sebe kitajski zid, da ne pustimo nobenega našega dr­ žavljana v inozemstvo? Saj smo Ital; do­ volj zaplankani, saj je itak naše obzorje več kot skromno, a zdaj bi se še zapirali, da W nam zunanji svet ostal španska vas? Ne, gospoda, tako ozkosrčni ne smemo bi­ ti.. Gletde južnih krajev bi se pa dalo baš v tujskem prometnem pogledu m arsikaj povedati. Najprej je treba ustvariti po­ seje, da bo mogoče z uspehom prirejati iizlete tja, da bo postrežba dobra in solid­ na in vse drugo v redu, potem pa postav­ ljamo take zahteve. Sicer pa ne vemo, če bi načeli vprašanje, odkod je večji do­ tok denarja, iz Slovenije tja doli, ali od tam k nam gori, kakšen b! bij konec de­ bate. Torej malo več šiTokr."-v’..--ti in grajskem u »Vremenu*, grajskem u »Vremenu«. ZOBOZDRAVNIK tle d . u n iv . dr. CIRIL CIRIH4N se Je p r e s e lil D V O R N I T R G 1 Kongresni trg 10) II. nadstropje. — K raj. proti tuberkulozna liga v K ri­ žah priredi v nedeljo, 11 t m. na Golniku svojo javno prireditev. Na »poredu ao mla­ dinski nastopi, tekmovanje okoliških pev­ skih društev, tržlšika godba te r razne dru­ ge zanimive točke, M bodo nudile gostom mnogo prisrčnega razvedrila. Prireditev bo zaključena z veliko iluminacijo. Nedelj­ ske izletnike, posebno pa udeležence lju­ beljske motociikliške dirke, opozarjamo na to zanimivo prireditev, ki bo po pripravah sodeč, res odlična. Pohitite v nedeljo popoldne na idilični Golnik, da senavžijete naravnih krasot, da se prijetno pozabavate in podprete hum anitarna in socijalna strem ljenja protituiberkiukKnne lige. Priče­ tek ob 3. uri popoldne. V slučaju sla/bega vrem ena se vrši prireditev na praznik 16. t. m. Vstopnine ni! Opozarjamo na ugodne železniške in avtobusne zvene. — Prireditev strelske družine v Dolenjem Logatcu. Strelska družina v Dolenjem Lo­ gatcu bo priredila v nedeljo- dne 18. avgu­ sta 1936 celodnevno nagradno streljanje na svojem strelišču v Dolenjem Logatcu. Po končanih tekmah vrtna veselica. Pri prire­ ditvi sodelujejo vse družine 1 * sreza Logatec kakor tudi druge družine iz bližje okolice. — Komisar Posarja v Jugoslaviji. Te dni bo svečano proslavljena 150 letnica koloni­ zacije okolice Grvenke im Novega Vrbsaa po izseljencih iz Nemčije. Svečanosti se udeleži tudi delegacija iz Nemčije, pod vodstvom nemškega komisarja za Posarje Blrkela. Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — Pekatete aH Jajnine — pripravljeni s paradižni­ kove omako, zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini več­ krat to osvežujočo, ceneno jed! — Jezikovna dopisna šola na Jesenicah začne s 1- oktobrom lo35 zopet s pismenimi tečaji za nmščino. esperanto in slovenščino. Učnina zelo nizka in ugodni plačilni pogoji. Zahievajte prospekt in priložite znamko za odgovor. Prijave sprejemamo do 15. septem­ bra 1985. Vroinc. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblučno, precej stalno vreme.. Tče- raj je znašala teperatura v Splitu 88, v Sko- plju in Zagrebu 82, v Ljubljani 81, v Beogra­ du in Sarajevu 80, v Mariboru 27, v Rogaški Slatini 25. Davi je kaza barometer v Ljub­ ljani 762.7, temperatura je znašala 17.8. — Z avtobusom na svetovno razstavo v B ruselj Zveza za tujski promet v Ljublja­ ni priredi drugi izlet z avtobusom na sve­ tovno razstavo v Bruslju. Zadnji dan za prijave je jutri. V prašate one, ki so se udeležili prvega Izleta in prepričali ee bo­ ste, kako krasna, polna znamenitosti in naravnih lepot je ta pot. človeku ostane tako potovanje v neizbrisnem spominu. — Smrtna nesreča. V Divuljah pri Splitu se je smrtno ponesrečil poročnik fregate g. Drago Bežan iz Ljubljane. Pokojni je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen, radi so ga imeli vsi, saj je bil izredno sim­ patičen, srčno dober in značajen. Z njim leže v grob častnik, ki je bil ponos naše mornarice. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Ivan Vlahovič je živ In zdrav. V beo­ grajskih In tudi naših listih čitamo, da si je mtaisterija.ini svetnik Ivan Vlahovič, obtožen v znani našlčkl aferi, končaj živ­ ljenje Včeraj se je pa Vlahovič zglasil v uredništvu zagrebških »Novosti« in pove­ dal, da je živ in zdrav. V njegovem stano­ vanju v Beogradu je stanoval zadnje čase m ehanik Gjuro Komaič, ki si je res kon­ čal življenje. Najbrž je ImeJ pri sebi nje­ govo sliko in tako Je nastala pomota. — Iz Zagreba Izgnana Slovenka. Beda zanese mnoga naša dekleta v druga mesta, Jilasti v Zagreb, kjer so tragedije sloven­ skih služkinj in na kriva pota pahnjenih nesrečnic na dnevnem redu. Tudi Reziko FodlboJ, doma nekje od Dolnje Lendave, je zanesla bridka usoda v Zagreb, od ko­ der je bila Izgnana, pa se je te dni ventila to jo je policija zopet prijela. Bila je že večkrat policijsko im sodmo kaznovana za­ radi nemoralnega življenja. Tode kaj ho­ če, ko je pa pošteno živeti tako težko, večkrat naravnost nemogoče. — Grozen zločin. Včeraj ponoči so vlo­ mili razbojniki v župnišče v vasi Buči- oah pri Glini. Izropal so župnikovo sta ­ novanje ta župnijski urad teT umorili župnika Ivana Vedrina. Grozen zločin je silno razburil vso okolico. — P retresljiv a rodbinska tragedija. Vče raj se je odigrala v Smčderevu pretreslji­ va rodbinska tragedija. Občinski uslužbe­ nec Stevan Nikolič je ustrelil sebe In že­ no. Smrtno ranjena žena Je planila iz hi­ še in začela klicati na pomoč, potem se je pa zgrudila in ktma.lu izdihnila. Tudi Ni­ količ je kmalu umrl. Z ženo sta se bila sprla zato, ker je moč, zapravil plačo. — Voz so mu ukradli. Trgovcu in gostil­ ničarju v Vodicah »o neznani zlikovci vče­ raj ponoči ukradli spodnji del zaprav­ ljivčka. Gospodar je že več dni na poto­ vanju. Škode ima 2.000 Din. Tatvine osum­ ljene so orožniki že aretirali, voza pa še niso našli. — Prošnja usmiljenim srcem. Oče sed- miih otročičev, ki jim je kruta smrt iztr­ gala dobro mamico, da so ostali sirote, pro­ si usmiljena srca naj mu priskočijo v naj- težikih trenutkih življenja na oomoč. Da­ ril« sprejema naše uredništvo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87 ANNY ONDRA ig ra dvojno vlogo v duhoviti kom ediji Z am enjana n e v e s ta P red stav e: v soboto ob %9. url, v nedeljo ob 5., 7. In 9., v ponedeljek ob %9. url. Dopolnilo tednih. P aram o u n to v zvočni Pride : SESTRA ANGELIKA. MARIJ SKALAN RO M AN S ida Silanov a »Cisto pravilno, ker končno se odlo­ ča bu njena življenjska usoda. Vendar so mladi ljudje navadno nerazsodni in si, postavljeni pred odločitev, izberejo slabše; vdajajo se preveč čustvom in premalo razumu. Korekture iafkušenih niso nepotrebne. Sicer pa — to ni več predmet najinega razgovora. Tu sem bančni ravnatelj.« »Razumem«, je dejal Silan, se poklo­ nil in poslovil. Ko je bil zopet sam, so se zagrizle vanj ravnateljeve besede o možnostih Sidine možitve in potisnile^ v ozadje ce­ lo usodno brezupnost položaja, »Dr. Frangež in Ervin Rogan...« je pomislil.« Da se zdravnik smuka okoli nje, sem opazili, da bi pa bilo med nji­ ma globlje razmerje, bi skoraj dvomil. Vendar — izključeno ni.« . Skušal je pretehtati vse, kar je bsl opazil in je naposled ugotovil, da se go­ spod bančni ravnatelj morda res ni mo­ til. »Toda Ervin Rogan? Njena družba mu je vsekakor prijetna, ampak ljube­ zen? Da jo ljubi? Kako bi mogel ta be­ bec sploh koga ljubiti? Da bi ga ljubi­ la Sida, je pa gotovo izključeno. Ne, Rogana moja hči ne ljubi, ga ne more in ne sme ljubiti. Res, da Ervin ni v nobeni zvezi s peklenskim načrtom nje­ govega očeta, ki mi je spodkopal tla pod nogami, a njegov sin je in njegov priimek ima. Po vsem tem naj bi se še združila Silanova kri z Roganovo? Ne, nikoli! Rajše naj pogineva oba na ce­ s ti Sicer so pa vse te misli brez vsega temelja. Rogan senior v tako zvezo ni­ koli ne bi privolil, a brez njegove volje ne bo mladi niti z mezincem mignil. Vsako pofekušanje bi pomenilo samo novo, še strašnejše ponižanje Silanove- ga imena.« . Ko je bil Ervin Rogan tako izločen, so se mu misli znova vrnile k dr. Fran­ gežu. »Kdo je sploh ta mladi zdravnik? Namj bi navezala Sida svojo in — mo­ jo usodo... Mojo? Torej naj bi Sida Si­ lanova dobila v zakon namesto dote • tasta... Ne. Blazna misel. Josip Silan naj bi se obesil na stara leta na svoje­ ga zeta in visel na njem tor s L em ubil le Sido... To je še manj mogoče kakor prvo. Ta zakon bi bil :r.rgoč samo, če mff.e ne bi h!1 o. Torej v,rane 1- ' zad­ nje... T n potem? Se bo kdo poročil z be­ račico in povrhu še hčnrko samomoril­ ca?« Vsako misel, ki se mu je porodila, je že hip nato ubila druga. V blaznem di­ ru so se podile skozi njegove možgane neštete možnosti, a zares rešilne ni bi- l o o r } m ' V r v } ^ r T < n i V c ' > • - » » ' n r * J t r ­ akih ulicah, se m iu je nenadoma zassde- Iz Ljubljane —lj »Zvezda« bo zopet oživela. Bna najbolj priljubljenih ljubljanskih ka­ varn, »Zvezda«, kjer je bilo prejšnje čase zelo živahno in nekakšno središče našega »purgarskega« življenja, je bila že nekaj časa bolj tiha. N ekateri so se celo bali, da ne bo več kavarne po sm rti popular­ nega Krapeža. Toda zdaj so jo začeli ve­ likopotezno prezidavati, da bo nastal iz stareg a lokala res velemestni, arhitek­ tonsko dognani te r m odem i lokaj, ustre­ zajoč povsem zahtevam časa in sodobnim arhitektonskim načelom. Ko bodo načrti definitivno končani, spregovorimo o adap­ tacije obširneje. N ačrte izdeluje arhitektka D. Šantlov a, ki se je pri nas že uveljavila na področju notranje arhitekture in kaže velik talent. Preureditev »Zvezde« je pa tudi precej kočljiva in zahteva res pra­ vega um etnika, čeprav bo precej dela, vendar bo kavarna jeseni že preurejena. Zdaj je zaprta sam o na polovico. Delali bodo tako, da prom et ne bo trpel. lj Z vodo moramo varčevati v Rožni dolini. Pogosto se je že zgodilo, da v Rož­ ni dolini popoldne ni tekla voda, menda zaradi previlke porabe ter ni bilo dovolj pritiska. Naš vodovodni rezervoar bo vse­ kakor treba preurediti In položiti bi mo­ rali več glavnih cevi. Sreča je, da ni več defektov, sicer hi bila Ljubljana brez vode, ko bi počila glavna cev. Obratovanje na­ šega vodovoda ni baš racijonalno. Ponoči, ko je m anjša poraba vode, je rezervoar km alu poln in ker se voda ne odteka do­ volj hitro po odvodnih ceveh, se mora odtekati k ar na prosto, in sicer po posebni cevi v jarek nad tivolskim ribnikom. Da bomo lahko zopet govorili o napredku, bomo morali urediti vsaj prim em o mestni vodovod. Vodnjakov je v Ljubljani mnogo premalo, če nam odpove vodovod, do Save Je pa tudi predaleč. —lj Umrli so v Ljubljani. Žumer Anton 69 let, hišni posestnik in želžmojster v pok. — Mosche Terezija, roj. Zeschko, 86 let, zasebnica, Jezeršek Alojzija, roj. Maček, 60 let, žena doh. prejemnika v p. — Eberle Artur. 39 let, trgovski sotirudnnik, — T«v- Z vočni k in o Ideal Danes ob 4. 7 in 9'/, zvečer ju tri ob 3, 5, 7 to 9)4 H enny Porten, Vladimir Gajdarov KRALJICA LUIZA Vstopnin« 4.50 6.50 lq 16 D in , čar Ivain, 73 let, strojevodja v pok. — V ljubljanski bolnici so umrli: Supenina Jo­ sip, 33 let, zidar, nestalno bivališče. — Lokalj Zdravko 1 leto, sto posestnika. Kr­ ška vas. — Zdravje Kristina, 27 let, kuha­ rica, Kandira pri Novem mestu. — Žnidn- škem. — Kunčič Ivan, 37 let, žena tov. šič Alojzij, 25 let, dninar, Konjsko pri Kr- dekvoa, Begunje. — Bizjak Marija, 47 let, žena vpok. rudarja, Studenci pri Hrastni­ ku. — Pugelj Katarina, 31 lot, poljska dni­ narica, Pri cerkvi, srez Kočevje. — Kunej Ivan, 52 let, šofer rešilne postaje. — Ko- nič Anton, 68 let, zidar. — Cvetkovič Josip 50 let, posestnik, Prišenberg pri Brežicah. — čeček Terezija, 56 let, zasebnica. —lj Zdravniške preiskave vseh oseb ozi­ roma družin kii sprejemajo na stanova ure dijake vseh šal v Ljubljani, se bodo vršile z ožinama na odlok kraljevske banske up­ ravo v Ljubljani od 16. avgusta do 10. sep­ tembra t. 1 . v Proti tuberkuloznem dispan­ zerju (palača OUZD, Miklošičeva c.) to si­ cer ob sredah, četrtkih to petkih od M 17 do 18 ure. Dispanzer bo izdajal potrdila o izvršeni preiskavi to zdravstvenem »tangi z ozirom na tuberkulozo v družini, s kate­ rimi »e bodo morali izkazati pri ravnatelj­ stvih šol. —Ij Društvo »Soča« matic« proslavi Jutri 11. avgusta ISletnico svojega obstanka na vrtu Narodnega doma ▼ Ljubljani od tft. uro dalje. Na sporedu bo: godba, govor, de­ klamacija, petje 3 različnih zborov, ples istrskega kola v narodnih nošah, »reSolov, šaljiva pošta in ples. Vstopnina samo 4 Din. Jedila in razne izborne pijače po zelo niz­ kih cenah bodo dragim gostom na razpolago. Vse prav vljudno vabi k tej proslavi prire­ ditveni odsek. — lj Posestnike n orih h iš opozarjamo, da se bo vršil ustanovni občni zbor »Dru­ štva posestnikov novih hiš« v Ljubljani v soboto dne 10. t.m. ob 20. uri (oemih zvečer) v restavracijskih prostorih hotela L o , da. je vsa njegova nofranjoet docela podobna snežni vihri, ki je divjala okoli njega. Zavil je k »Orlu«, naročil vina in pil, pil... Ko je Adolf Rogan izdelal z odvetni­ kom natančen načrt, ki naj mu omo­ goči z velikim dobičkom pobasati v nenasitno malho Silan o vino, je znova zavrtel telefonsko kolesce in poklical svojega sina Ervina. »Sporočim ti veselo veet: Sllanovl- na je padla! V nekaj dneh boš neome­ jen gospodar ne samo v tovarni, a rm - pak tudi na veleposestvu.« »In Silan, Sida ?< »Odidite svojo pot« »Kaim ?« »To naj te ne briga. Silamovina je zdaj naša, tvoja. Ha-ha-ha .. Pazi na Silana! Jutri ali pojutrišnjem se pri­ peljem v Hrušnico, tedaj se pogovo­ riva podrobneje. Zdravstvu) !< »Silanovina je padla ...« je zajecljal Ervin Rogan, ko je odložil slušalko in ee sesedel na stol. »Padla . .. padla .. To se pravi, da je oče ubil Silana in — Sido. To se pravi, da nai postanem lastnik vsega tega, kar so Silani zgra­ dili v treh generacijah, nje pa naj po­ ženem na cesto, vržem v revščino in propast. Silana in Sido, tudi Sido . . . « Njegova nrav se je temu upirala s ču dovito, dotlej docela neznano energijo Vstal je, pričel hoditi razburjeno po sobi, se naposled ustavil pred pisalno mizo in udaril s pestjo po njej: »Ne. nikoli! Na takih temeljih no­ čem svoto okririnttoe Nemogoče Pri­ šel sem v to pohorsko kraljevstvo Štrukelj. Na zborovanje vabimo tudiizven- ljubljanske posestnike novih hiš, ker podro­ čje društvenega delovanja je cela dravska banovina. Eno uro pred začetkom se bodo v istih prostorih sprejemali novi člani ter razdeljevala društvena pravila. —lj Na splošno željo ponovi Sokol IV dre­ vi ob 8. uri na svojem telovadišču na Do­ lenjski cesti ob svitu reflektorjev Vomber- gnrjevo komedijo »Voda«. —Ij C hrlstofov zavod, najsta.rejši, naj bolje obiskovani enoletni trgovski tečaj, znan po svojih odličnih uspehih, vpisuje avgusta in septem bra dnevno na Domo­ branski cesti 15. Izvrstne učne moči po­ učujejo poleg trgovskih predmetov sloven­ sko to nemško stenografijo, strojepisje, nemščino itd. — Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, reveži popust. Zahtevajte brezplačne prospekte. Zavod toplo pripo­ ročamo. —IJ Kopalne obleke po globoko znižanih cenah pri Miloš Kairnlčnik Stari trg Ieto- tam lepa izbira bluz, damskega perila In nogavic. —Ij T ujsko-prom etnl evet m esta L jublja­ ne priredi danes ob 20 promenadni koncert pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti. Koncert izvaja Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga«. Sporedi bodo na razpo­ lago za ceno Din 1.—. —-lj Malo je manjkalo, da mu ni nasedel. Pred policijsko upravo se je včeraj popol­ dne pojavil dobro oblečen možakar, ki je važno pristopil k stražniku to se mu pred­ stavil za »bana«. Stražnik je takoj opazil, da ima pred seboj duševno bolnega člove­ ka, zarodi česaT ga je skušal odpraviti zlepa. »Ban« je zahteval avtomobil, straž­ nik pa ga je poslal pred pošto. Neznanec se je ustavili na Aleksandrovi cesti, kjer je sedel v prvi avto to velel pognati na Bled. Šofer je že hotel pognati, tedaj pa je po*t«l pozoren na njegove nadaljne bese­ de in tudi prišel do prepričanja, da ima opravka z norcem. Umoboloeža so pozneje spravili na policijo. Na varno so včeraj spravili tudi bivšega trgovca Edmunda K ki je snoči vprizoril velik kraval v neki re- stavtaciji sredi mesta. Lotil se je restav­ ratorja, oklofutal natakarja to natakar.co zunaj pred poslopjem pa nekega pasanta. —lj Racija brez posebnega učinka. Janes ponoči je policija izvedla v mestu obsežno racijo, ki pa ni imela posebnega uspeha. 'Aretiranih je bilo samo nekaj že znanih postopačev, ki se navadno zadržujejo v mestu brez pravega posla. Nekaj ljudi »o našli stražniki in detektivi ponoč' tudi n ,- Rožniku, med njimi tudi znano vlačugo Marijo Z., ki je bila že 39-krat kaznovana. Spala je v družbi dveh postopačev v im­ provizirani utici. Policija domneva, da »e zadržuje večina brezposelnih pohajkovačev zdaj v bližnji okolici, zlasti pri Savi, kjer radi kradejo. —lj V arujte se sleparjev! V trgovinah, zlasti v m anjših in pri ;xrodajalcih n a trg u te r pri m esarjih se oglaša prem etena ženska, ki im a m enda nekaj ciganske krvi v sebi, k ar bi človek sodil tudi po njeni polti; ljudi prosa, naj ji pokažejo de­ nar, navadno kovance, češ, da kupuje ko­ vance, ki im ajo posebne znake. Za 20 di­ narski kovanec obljublja 2 Din. Ko izbira droblžv rokohitrstvu najbrž tudi kaj Sfcri- vaj spravi. Ljudje so lahkom iselni ta pre- zaupljivi ta nihče niti ne dvomi, da je tudi denar s posebnimi znaki. Opozarjam o jih, da so sam o ljiidje s posebnimi znaki, pravi denar je p a ves enak. ženski, ki bi rad a živela n a račun lahkovernih ljudi, bi n aj policija p ristrgila peruti. V Ljub. Ijanl je bilo že mnogo sleparij, ki se po­ navljajo že več le t po tem sistem u. Zad­ nje čase je ženska zelo podjetna zlasti n a živilskem trgu. Kolovrat In statve V L ogarsk i d o lin i fe m on d en o le to v iš č e , v g o ra h n a d n jo p a ž iv e k m etje Se p a tr i)a r h a ln o ž iv lje n je Ljubljana, 10. avgusta V naših muzejih je kolovrat že zname­ nitost ter ima že muzejsko vrednost. Mno­ gi podeželski ljudje niti več ne poznajo do­ mačega platna, dočim domačega »okna ni­ so niti videli. Toda napredek ne prodira na vsej črti enako hitro ter je tudi v tem nogiedu relativen kakor je relativno vse. Niso se še ustavili vsi kolovrati ta če tudi je tovarniško platno Izredno poceni, ni še moglo-izpodriniti domačega. Moderni proizvodni način te r proces ni še mogel zavladati povsem te r ni še zasužni'1 kme­ ta, kjer je kmet odrezan od širokih tokov življenja današnjega produkcijskega siste­ ma. Ali si morete misliti večji kontrast: v doltaii, ki so ee za njeno Ime toliko prav­ dali (Logarska dolina), so na letovišču ta- kozvani mondeni letoviščarji, ljudje, ki so se umaknili Iz »raja« civilizacije - v dolini je mondeno letovišče, nekaj kilometrov v gorah pa še žive km etje patrijarhalno živ­ ljenje?! Prav tako velik kontrast je med naprednostjo teh kmetov in zastarelim načinom življenja po eni strani. Ta kmet se še oblači v obleko te domače volne in pe­ rilo iz domačega platna. Pri sleherni hiši pozimi še predejo ter imajo po več kolovra- tov, kakršne radi kupujejo ljubitelji starin. Ko prideš v gorski svet nad gornjo Savi­ njo, se tl adi, da si zasukal čas za 100 let nazaj, da tl stopa pred oči življenje naših pradedov. Kljub temu ti ljudje niso tako odrezani od sveta, da hi ne poznali pridobitev civi­ lizacije, da bi ne anali ceniti izdelkov mo­ derne podukcije in da bi se ne zavedali, kako lahko postane usoden moderni pro­ dukcijski sistem za nje. Morda prihajajo oeio bolj pogosto v m esta kakor km etje te dolin. In povsod, pri sleherni hiši so naro­ čeni vsaj na en časnik. P ri vsaki hiši naj­ deš kmjige, tu in tam celo od najstarejših teza reformacije do najnovejših. Povsod si presenečen nad inteligenco teh ljudi ta ču­ ti* neko svojstveno, kmečko kulturo, umir- jenost ter uravnanost, urejenost ter usta­ ljenost po nezapisanih formah ln zakonih, življeuske izkušnje, prilagoditev naravi, zdrava tradicija in borba za obstoj so obli­ kovali tega »hribovskega« človeka. In ta človek ni konservativen. Nč drži se starega Izročila zaradi konservativnosti. Tako mu najbolje kaže. Ne kaže mu, da bi kupoval platno, ker bi se zaradi tega produkcijski kakor v bajki jež v lisičjo luknjo, spo­ znal to krasno, bistroumno žensko, s katero lahko govorim tako kakor ni­ sem še z nikomer dragim v vsem živ­ ljenju, in sedaj naj jo spodim z očetom vred z lastnega doma. Kaj me brigajo tu poslovne zadeve!« Hip nato se je pa globoko zamislil. Porodilo ee mu je veliko vprašanje: »Zakaj prav za prav ne? Iz čisto na­ čelnih moralnih vzrokov? Ni za vsem tem nekaj drugega? Ni tu le Sida?« Pričel je zopet nemirno stopicati po eobi: »Sida... Kaj mi je Sida? Je to nova, druga ljubezen? Kako, da si tega vprašanja nisem prej zastavil? Ni ob­ stojalo že prej? Od kdaj?« In moral je ugotoviti; > Ze od prvega srečanja z njo. Da, že od takrat me nenehoma nekaj vleče k njej. Doslej se mi je zdelo, dn mi je potrebna le zaradi te samote, sedaj pa vem, da mi je nekaj več. Ona dražest­ na deklica z dvema kitama las po hrb­ tu in modrim klobučkom na glavi dunajskih dijaških let ? Več, dosti več . .. Ona je bila samo mlado hrepe­ nenje, rahli cvet; ta je življenje, zreli sad. Jo torej ljubim in mi more dati tisto česar nisem niti več pričakoval in mislil, da bo ostalo meje življenje le rahla, na vodni gladim plavajoča pena ?« Loteval se ga je vedno večji nemir, da so mu trepetali vsi živci kakor v deliriju Naposled si je pa dejal e po­ polnim prepričanjem; stroški v njegovem gospodarstvu ne zm anj­ šali. S samim pridelovanjem lanu ni denar­ nih stroškov, odnosno produkcijski stroški «o tu v delu in času ta ne neposredno v de­ narju. Kmet pač ne najem a delavcev za pridelovanje lanu, svojega dela pa ne raču­ na nikdar med produkcijske stroške. Pre- dice predejo pozimi, ko bi itak ne mogle porabiti časa bolje. Kakor hitro bi moral hribovski krnet začeti kupovati surovine, ki jih lahko pridela doma, bi bilo njegovo gospodarstvo deficitno. Za uravnavanje i z ­ datkov so potrebni dohodki, se pravi, če hoče kmet kupovati, mora tudi prodajat!. Glavni njegov izdatek so davki in zanje mora imeti brezipogojino denar. Kupiti pa mora pražnjo obleko, dočim je za delo bolj. ša obleka iz domačih produktov že zara li trpežnosti. Hribovski km et prodaja pred­ vsem les ta živino. V trgovini z lesom je zdaj zastoj, pa tiudl za živino so kupci re i- ki. Zato mora krnet skrčiti Izdatke na naj­ manj. Sata čuti, da je najbolje, če je čim ­ bolj odrezan od doline v tem pogledu, da pušča čim manj lenairja v nji, kar pomeni da mora biti čim bolj neodvisen, sam osto­ jen. To je neke vrste avtarkija, ki n.i izum sedanjosti, že od njega dni je tako, da Je krnet bolj neodvisen, čim m anj je odvisen od m enjalnega gospodarstva. Neodvisnej- Si je pa tem bolj, čim m anj pogreša indu­ strijske izdelke, člm bolj se osamosvoji od industrijskega trga. Popolno se seveda ne more osamosvojiti, a velik uspeh je že če mu ni treba izseka vati gozda, ko les nima cene. Sistem menjalnega gospodarstva te r pre­ kletstvo gospodarske krize posegata zdaj tndi v kraljestvo solčavskega km eta k' se ne more več braniti dovolj uspešno s ’ samo »avtarkijo«. Dohodkov ni skoraj nobenih izdatkov pa je vedno dovolj. Zdi se, da les ne bo mogel rešita mnogih, ki s 0 začeli v borbi za obstoj nepremišljeno izeekavati krasne gozdove, in pripravljanje lesa ni brez produkcijskih stroškov. Ogrom.nl so tudi stroški z gradnjo drč, kajti les je na­ vadno nad 1060 m visoko. Toda baš soičav- s.ki km et si lahko pomaga, ker redi ovco taikozvane solčavske pasme. Ta ovca ima krasno vodno, ker ne zaostaja ekoro n 16 za slovito avstralsko volno. Povpraševanje po dobri volni je še vedno veliko, v našo ,jr. žavo uvaža tekstilna industrija ogromno volne, ki je navadno slabša od domače Po organizaciji notranjega trg a bi naši indu­ striji ne bilo treba več uvažati volne In n« Šim ovčjerejcem b1 bilo ogromno p o l g a - Bk bi 8f m < & orSanizirati ko- Ukor toliko sam, sicer ho cena volne tudi l F T * * ” 1 go® D od»™ki Politiki, ki ne ščiti Interesov enega stan u na ško­ do drugega, se sicer tega ni treba bati, vendar je prvi pogoj, da se ovčjereje! or- ganteirajo. Organizirati pa m orajo tudi um­ no rejo zaradi selekcije, kajti rt* dobre volne ni bree smotrene reje. Na to že mislijo v Solčavi. Prvi znak la se v Solčavi gibljejo, je bila lani že raz­ stava drobnice te solčavskega okoliša na velesejmu. Rozeta vljalei eo prodali vee ple­ m enske živali, ki so bile tako lepe, da stro ­ kovnjaki niso mogli v erjeti svojim očem kajti dotlej niso še vedeli, da je reja drob­ nice v Savinjskih aiipah na tako visoki stopnji Kdor Ima veaj m alo gospodarske ži­ lice, pač ve, kaj pomeni pri nas »motrena reja ovac ta organizirano vnovčevnje vol­ ne. Uvo® volne bi lahko povsem ukinili, kar pa ne pomeni, da bi biti zaradi tega volneni izdelki kaj dražji, še cenejši bi morali biti, e čimer pa bi bilo zopet p omagano našemu kmetu, tistem u, ki se ne bavi z ovčjerejo feiredmo važnega pomena je za vsako drža­ vo, da Ima dovolj volne kot surovine za primer, da bi bila izolirana. Razlogov je to rej dovolj, da lahko zagovarjamo organiza cV Jo ovčjereje zlasti v Savinjskih alpah Res je tudi tam, visoko nad dolinami, pri­ zadela km eta kriza, vendar nam kaže baš hribovski krnet na izhod te znajhujSc za­ gate: km et ee m ora osamosvojiti, odnosno mora samo z organizirano silo doseči izrav- nanje cen kmečkih pridelkov in iBdelknv s cenami in d u strijsk ih izdelkov. K u p a| dom ače b la g o !